Poštnina plačana v gotovini.
VtAROČNlNA ZA JVGOSLA-VIJO-iETRTLETNODlHIS’
CELOLETNO-DIN-OO/Z A-INOZEMtTVO-JE-DODATI POJTNlNO/OGLAJI-DO CENlKV/ POSAMEZNA
Jtevilka-po-oin-i
RAČUN POŠT. HRANILNICE 13.188
LETO VI.
LJUBLJANA, 26. JUNIJA 19S8.
OhlUN
4
A
/A\
STEV. 23.
VREDNliTVO-IN*VRRA\fr V-VClTELJJKI^TUKARNI/ -ROKOPISI -SENE -VR A-ICAJO / ANONIMNIDO-’ . 'PlSl-SB-NE-PRIOBCV-A lE10/P0{TNINA-PLAr ^ TANAV-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 2906
Krvav uvod proslave.
Naš parlament deluje! Praznoval je z vso slovesnostjo 25 letnico, odkar je prevzel žezlo: kraljevine Srbije kralj Peter, pripravlja se z vso resnostjo na proslavo desete obletnice ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo. Kot uvod k tej proslavi je padlo včeraj v Narodni skupščini pet strelov, ki je zahtevalo- pet prvih žrtev, poslancev KDK. Strele je sprožil slavni Puniša Račič, oni Veiikosrb, ki je še pred kratkim v skupščini izjavil, da bi morali Prečani plačevati vsako leto kontribucijo Velike Srbije, njegovi streli pa so bili usmerjeni predvsem na oba Radiča, strica in .nečaka, ki sta že ponovno ustvarila s svojim nastopom najneznosnejše situacije v notranji politiki jn povzročila naši državi in njenemu ugledu največjo škodo.
Puniša Račič je zločinec ne le zato, ker je ubijal oziroma poškodoval ljudi, ki se niso mogli braniti, ne le zato, ker je .streljal v gosto zasedenem prostoru, kjer so padle in morale pasti tudi nedolžne žrtve, marveč predvsem za to, ker je streljal v Narodni skupščini. Njegov zločin je veleizdaja, kajti škodoval je ugledu naše države, ponižal je .našo državo na nivo južnoameriških ali afri-kanskih republik in to v najbolj kritičnem času, v' času, ko gre za Net-tunske konvencije, ko gre za inozemsko posojilo itd. Vse ogorčenje nad storilcem pa ne more spraviti iz sveta načina, kako vrši svojo nalogo naša Narodna skupščina, kako zastopajo interese naroda njegovi zaupniki, narodni poslanci.
Kdor je le površno čital poročila o. sejah naše Narodne skupščine, se je moral zgroziti vsled načina medsebojnega občevanja in debatiranja med člani .vladne večine in člani opozicije. Najpodlejše psovke, najtežje obdolžitve so postale narodnim zastopnikom nekaj čisto vsakdanjega, drug drugega so vlačili v blato, drug drugemu so; predbacivali najtežje zločine in najgršo korupcijo. To ozračje so morali slej ali prej Presekati revolverski streli. Gnusni zločin Puniša Račiča je torej .naravna posledica razmer v naši Narodni skupščini. Naj se govori o stvari kar se hoče, naj se stvar izrablja partizansko z ene ali druge strani, kar se bo gotovo zgodilo-, mi moramo gledati na te sramotne dogodke popolnoma mirno in moramo objektivno presojati vprašanje krivde. In v tem oziru je treba ugotoviti, da je baš Stjepan Radič s svojim nastopom, če ne ustvaril pač pa gojil in pospeševal do skrajnosti ogabni na-
listek.
Zapiski.
(Dnevnik Jugoslovenskega vojnega ujetnika.)
Pisal Janko Kos.
(Dalje.)
Castellana, 27. jun. 1917.
Kartica gospej Klopčič:
Cenjena gospa! Z veseljem prejel prvo Vašo kartico z dne 14. aprila. Torej vsi živi in zdravi! Kar se tiče zdravja, sem zdaj bolji, tudi čas še nekako mineva, kmalu bo osem mesecev mojega bivanja v Italiji, in koliko jih bo še potem? Kdaj se vidimo, ne morem povedati, samo to se mi zdi, da je svidenje še precej daleč. Ali je zopet mnogo prijateljev in znancev šlo tja, od koder ni vrnitve? Sem radoveden. Pišite mi večkrat, prosim — da bom dobil vsaj nekaj vesti iz domovine! Pozdravite mi- Pepeta in Tončka. Iskreno pozdravljam- Vas in gospoda Petriča Vam vdani Janko Kos.
Kartica Anici:
čin razpravljanja v našem parlamentu.
Kaj bo sedaj? Naj se zgodi kar hoče, država je tu. država mora ostati, naj padejo še take žrtve. Zadnji čas pa je, da se neha zločinska igra z interesi države in njenim obstojem, ki se je udeležujejo prav vse naše partije, naj so v vladi ali pa v opoziciji. Baš streli Puniše Račiča 'dokazujejo krizo parlamentarizma v današnji obliki tako jasno, da pač ne bo nobenega treznega človeka več, ki bo branil ta naš gnili parlamentarizem in naše že -davno preživele partije z njih ogabnim partizanstvom. Država potrebuje železno roko, da pride iz nepresfan-ih kriz, da reši narod tega parlamenta in teh narodnih poslancev, da spasi državo takih vlad. Odločilni faktorji stoje pred težkimi odločitvami, Bog daj, da bi bila njih odločitev pravilna. Še je čas, da se popravijo dosedanje pogreške, da se rešita država in nacija grozečega pogina in obroča, ki ga kuje okrog njih Mussolinijeva Italija, toda vsako oklevanje postane lahko usodepolno'. Mi pa moramo ostati mirni, mi se ne smemo pridružiti nesmiselnemu kričanju in delovanju naših partij, ki iščejo spas v medsebojnem psovanju in natolcevanju, ne poznajo pa resnega skupnega dela za državo.
*
Spremembe oseb oziroma partij v vladi bi ne imele prav nobenega pomena, dokler se ne spremeni celoten sistem. Vsled napačno umeva-nega parlamentarizma, vsled1 izrabljanja svoboščin, ki jih daje naša ustava narodnim 'poslancem, vsled izrabljanja imunitete je bilo v Jugoslaviji umetno in zlohotno ustvarjeno nasprotje med Srbijanci in Prečani, naša skupščina je s svojim govorjenjem in delovanjem dosegla to, česar niso mogli doseči zunanji- sovražniki, postavila je zid med brati, izza tega zidu padajo streli v eno in drugo smer.
Nismo zreli za sedanjo obliko parlamentarizma, nismo sposobni, da bi urejevali in vodili sami svoje državno gospodarstvo, če ne preneha sedanja parlamentarna anarhija takoj, potem gorje nam.
Našim rodbinam priporočamo
KOLINSKO CIKORIJO
izboren pridatek za kavo!
Anica moja! Mislil sem in mislil, mislil na vse, na domovino in na Tebe, a ni bilo v duši obupa, le nepopisna bolest je stiskala srce; a kljub vsemu hočem ostati zvest samemu sebi in Tebi. Samo Ti, duša ljubljena, ne zabi nikdar, kaj si mi Ti, in razumi me tudi v teh časih, v katerjh sva ločena. Pridejo veliki, lepi časi in ti morajo najti popolne ljudi, popolne može. Zato pokonci glavo. Prosim Te. pošlji mi mojo celotno uniformo; drugega te ne prosim, se bom že nekako prebil, četudi težko. — Poljublja Te vroče Tvoj Janko.
Castellana, 28. jun. 1917.
Vidov dan ...
Sedmorica se ga je spomnila tu tako, kakor je pač to tu mogoče. Obhajali smo ga v trdnem- prepričanju, da ga enkrat proslavimo tam, kjer bo stal Vidov hram — na Kosovem polju...
Castellana, 29. jun. 1917.
Javlja se, da bo v kratkem konferenca aleatov.
Slabo »del-o« avstrijskega parlamenta, nezmožnega življenja!
V težkih prilikah se previjajo današnje minute naše domovine; po desetletnem obstoju morda še ni -nikoli preživljala takih razočarani kakor danes. Ponižana do skrajnosti in osmešena po lastnih voditeljih, leži razgaljena pred vsem svetom, in to samo- radi tega, ker so splezali do njenega krmiia ljudje, ki nimajo moralne kvalifikacije, nimajo smisla za ideologijo in so fanatično prežeti od lastne domišljavosti in samolub-nosti. Nacionalna ideja jim je deveta vas in se zato v svoji državniški omejenosti na vse kriplje prizadevajo, da bi priklicali v življenje oni separatizem, čigar glavni namen m smoter leži v tem, da z divjo strastjo neti plemensko- mržnjo in onemogoča vsako skupno življenje, bodisi gospodarsko, bodisi nacionalno.
Tako prizadevanje nikakor ne more prihajati iz notranjosti, same, ampak prihaja samo iz zunanjosti od onega, ki mu je država in trdna nacionalnost sklenjenega našega naroda v njegovih pretenzijah nevšeč-no na poti in ne more preko- nje do svojih umazanih ciljev. Zato si išče pomočnikov v državi sami in prav oni, ki bi morali po božji in narodni pravici čuvati interese in čast domovine, so postali izdajalci narodovega blagra in ga hočejo popolnoma upropastiti. Preko narod-ove volje segajo sovražniku v roke in barantajo za ceno zlatega Mussolinijevega ordena za tisto državo, za koje predstavnike so se svojevoljno uzurpirali in koje suverenost in čast bi jim morala biti pač svebejša in pi kiadnejša kakor pa peterožarna laška kolajna na praznih prsih.
Razdrapane, sramotne razmere v naši domovini kličejo na branik -one borce, ki ne poznajo drugih svetinj, razen onih, ki morajo biti samo domovini v čast in korist — one borce, ki se do sedaj še niso nikoli, tudi v najhujši borbi ne, oddaljili od svojih svetih, trdno določenih ciljev: borba za močno, narodno, zedinjeno in pravično Jugoslavijo — veliko našo do* movino od! JadSrana do črnega morja... Orjuna. dlomovina te kliče — stopi naprej, stopi na branik.
❖
Težke čase je preživljala Or4una, v boju za narodne pravice so ji metali polena pod noge od vsepovsod oni elementi, one črne nature, ki so se kakor jastrebi vrgli na mrhovino korupcije in so- se hoteli mastiti s telesom- domovine in jim je bilo samo do tega, da so siti sami, pa naj propadeta nacija in država. Orjuna ni odstopila od svojih ciljev v najhujšem boju, ko so ji; sto-pali v ne-
razsodnem sovraštvu nasproti tudi oni, ki so bili najmanj poklicani za to — slepi stražarji one državne ustave, ki Orjuno najbolj kliče na pomoč. Orjuna se ni ustavila niti za trenutek, ko so padale med njenimi sklenjenimi vrstami mlade žrtve in ni omahnila niti tedaj, ko so se prikradle med njo izdajice, ki so bili plačani, da jo uničijo in izpodkopljejo za večno. Orjuna je segla z vso silo po avtooperaciji in po razčišče-nju same sebe. Dve leti se je čistila — vrgla je raz sebe ves umazani balast, ki jo je oviral v smo-treni borbi in jo poizkušal pripraviti do agonije.
Bilo je težko -delo, a Orjuna ga je Izvršila! Izvršila ga je častno, izbila je iz rok orožje raznim farizejem, ki so nam iz zlobnosti našivab' partijske etikete. Dne 3. t. m. je Centralni otlbor Orjune s sprejetjem novega štatuta postavil za bodoče delo nov temelj. Prečiščena stopa na plan s svojimi zdravimi, odpočitimi močmi. Nasprotniki in lioemerci so mislili, da je že davno mrtva zaradi ran, ki so jih ji. zadali izdajalci v njenih lastnih vrstah — Orjuna vstaja, Orjuna ni mrtva — Orjuna živi!
Vztrajno, resno in težko delo jo čaka v sedanjih težkih državnih prilikah. Prednjačiti mora v borbi za ujedinjenje duše in telesa vseh dvajset milijonov Jugoslovenov od Jadranskega do Črnega mbrja. S krepko in neizprosno dušo mora poseči v boj za čisto suverenost sedanje Jugoslavije, ki- jo hoče žonglerski špekulant s pomočjo brezglavih naših separatistov napraviti za torišče svojih nacionalnih komedij.
Orjuna se ne straši bojev. Borci, strnite se! Domovina vas kliče v težkih trenutkih z zaupanjem do vas in do vaše svete vKfje — na delo — za Ortjuno — za Jugoslavijo!
Danes sllone v se organizacife na interesnih temeljih stanovskih, klasnih. verskih, partijskih, poklicnih to gospodarskih ciljih. Orjunaše pa
druži v eno samo volja koristiti zemlji in se žrtvovati za Interese ceHite. To pa je jedro, ki je današnjim zrna-terializiranim jugo:čovenskim masam povsem nerazumljivo. In ker je pri nas navada, da ste to, kar se ne more v prvem momentu razumleti, a limine anathemizira, so padli, padajo in bodo še padlali po nas vsi oU skrajne levice pa do najreakciomamejše desnice.
»RADIO N“
pere sam in beli kot solncel
A. VERBIČ:	!
Benitov govor.
Veliki šigun črnosrajčnikov je po dolgem molku zopet izpregovoril ter za hip obrnil pozornost svetovne javnosti na svoja tolikokrat fotografirana in slikana diktatorska široka usta. Oni, ki so pričakovali tudi to pot, da bo Benito po stari navadi zaplesal pred sivolasimi senatorji, katerih nekateri so imeli pred nedavnim' pogum izreči pomislek proti novemu načinu specielno fašistovskega parlamentarizma — hotentotski bojni ples izmed urno-besnim ejalarijem ter kanibalsko krvavimi cmokavzarskimi frazami napovedoval zopet nove datume bližnjih fašističnih vojen — niso prišli ria svoi račun.
Mussolinii je bil to pot tako čudovito miroljuben, da bi bi! najbrže pred letom dni vrgel preko balkona vsakega fašista, ki bi tako miroljubno poskušal govoriti, kakor so na njegovo inicijativo vrgli pred časom njegovi ožji pristaši Farinacija preko balkona, ko je poizkušal govoriti krvavejše od Velikega inqui-
wjgBMHWBBNaegBa8 cqaes«8»xcr--TTrir a gimrn
Castellana, 30. jun. 1917.
Razne nejasne vesti: Da bo Grška napovedala vojno centralnima državama, da je Rusija započela ofenzivo, da bo Avstrija začela ofenzivo na rumunski fronti.
Čital tudi vest, da mislite zdaj Avstrija in Nemčija doseči z ofenzivo to, česar niste mogli doseči diplomatskim potem in pa z intrigami.
V Avstriji, posebno v Madžarski pritisk na Slovane vedno večji. Poljaki gredo lepo z avstrijsko vlado! Izdajalci! Mislijo, da jim bo dala sa-mostalnost!!
Včeraj zvečer proslavili Petrov god! Jubilej!
Castellana, 1. jul. 1917.
Zvečer zbrana sedmerica pri pivu. petju in igranju.
Castellana, 2. jul. 1917.
Začela ruska ofenziva v odseku Strypa-Zlata Lipa. Mnogo sreče, bratje Rusi!	‘
Grška se smatra v vojnem stanju s centralnimi državami.
Castellana, 3. jul. 1917.
Pismo gdč. Ivi:
Draga gospodična! Prejel sem od Vas eno kartico št. 15 in prvo Vaše
pismo. Iskrena Vam hvala. V pismu omenjate neke slovenske knjige, pa do sedaj še ni ničesar prispelo v moje roke, dasi bi me zelo, zelo veselilo, imeti tu vsaj nekaj slovenskih knjig. Prejel sem sedem1 nemških knjig iz univerzalne biblioteke, a niso bile posebne vrednosti; tri so bile dobre. Naročil sem na Vaše dovoljenje iz Dunaja 20. maja rusko slovnico in dva besednjaka, pričakujem jih ta mesec. Ako še ta mesec ničesar ne bo, bom pisal še enkrat. In ako do tedaj ne bo nobenih slovenskih knjig, bom tam potem naročil tudi nekaj slovenskih knjig, seveda je vprašanje, če jih bom dobil, ker se mi zdi, da naše knjige tam ne uživajo posebne milosti. Poskusi se lahko. Drugače življenje tu še vedno enako. Med šesto in sedmo uro vstanem, toaleta je kmalu gotova, potem študiram francoski do desetih. Ob desetih pride jutranji lokalni časopis z najnevejšimi vestmi. Potem čitam knjige do opoldne. Po obedu se zaspi, kar je zdaj v tej veliki vročini najbolje. Od treh do šestih zopet študiram francoski. Zvečer pridejo drugi časopisi, na razpolago so mi vsak dan štirje, torej mi je po-
ložaj vsega sveta dobro znan. Zvečer čitam knjige, ponavljam italijansko slovnico, pišem itd. Navadno pa preživim večere skupno s tovariši z našega juga. Je to nerazdružna sedmorica, ki vsa z velikim upanjem gleda v bodočnost. Doni naša pesem v tihi božji večer, spremljana s kitaro in mandolino. To je posebno slučaj, kadar obhajamo kakšne svoje »jubileje«. Tako gredo dnevi brez vsake spremembe. Morda bo za Vas novica to, da sem se odvadil kajenja, oziroma sem se moral odvaditi, ker pičla sredstva tega ne dopuščajo. Tudi tako se živi! Ste li prejeli moja pisma z dne 13./V. in 19./VI.? In drugače v domovini? Koliko jih je zopet v zadnjih bojih romalo nepovratno pot? Adolfovega naslova še vedno ni! Ne pozabite ga pozdraviti od mene. Kako se počuti v svobodni Rusiji? Najlepše pozdrave od Vam udanega Janka.
Ruska ofenziva počela z uspehi, to se vidi iz prvih nemških poročil. Natančnejši podatki še manjkajo — posebno natančna ruska poročila. Tudi z izmenjanjem ujetnikov ni ničesar — torej veliko veselje Madžarov in Nemcev padlo v vodo!
zitorja XX. veka samega. In skoro da je mož z železno pestjo smešen, ko nastopa v najnovejši komični vlogi rimskega miruželjnega jagnjeta, ki pa pod nedolžno belo kožuhovino le preveč kaže, da je še vedno stari, krvi in zastojnkarskega plena željan volk.
Pravijo, da je potreba pogledati bestiji v zobe, če se hoče konstati-rati njen mesarski poklic. Tak pogled v poslednji Benitov govor nas naglo poduči, da je hajmOvejši re-flektant za Noblovo mirovno nagrado in konkurent že premiranih miro-tvorcev Brianda, Chamberlaina in Stresemanna še vedno isti grešnik, kakor pred letom ali 'letom in pol, ko je junačil svoje molojce za pohod na Pariz in po Krfu lovil stepe miš.
V zunanji formi je Mussolinijev ekspoze naravnost vzorna šolska naloga njegovih zunanjepolitičnih adlatusov, ki so v njem z naravnost prusko točnostjo omenili prav vse države in državice, kar jih je v Evropi. Manjka menda samo Andora na Pirenejih. Ton ekspozeja jte prilično enak, kakor so ga uporabljali pred vojno po naši zemlji potujoči laški brusači, komedijanti z opicami in omn.ia muzik instrumentom ter prodajalci ničvrednih, italijanske kulture prežetih sadrenih kipcev. Ves eks-poze je ena sama visoka pesem ljubezni* prijateljstva hvaflsanja vse navprek, da mori človek že resno študirati prej ko se v tej najnovejši rimski diplomatski konverzaciji do dobra spozna. -Kajti po natančnem študiraniu teh ljubeznivih epitetonov je šele mogoče zaključiti, da je v njih ljubezen merjena po procentih. Tako je mogoče definirati relacijo med iskreno globokimi prijateljskimi prisrčhimi odnošaji in prijateljsko simpatičnim zadržanjem prestolice X., kot ža prvo nekakb resnično prijateljstvo (ako tft pojeni v italijanski morali sploh obstoji) in za drugo kbhstatheija, da je Tažmerje t X, prestolico vse preje kakor prijateljsko.
Vzrok tej novi formi konverzacije Beni ta pa je v precej odtočnem
pomiku š strani všeh prizadetih držav, med njim! tako Walstreetta* kakor FonJgue Ofica, da se jlht hoče miru in da prav nič ntso petine poslušati slabih repriz WHh£fciWVih govorov, spremljanih po rožljanjem sabelj lin generalskih \ostrog. Gospode so že jeli boleti ušesa po neprestanem eja, alanju in so temu razpoloženju dali tudi primernega izraza. Benito ie migljaj s šibo razumel in paglavec, ki je dosedaj s tolikim zanosom pobijal evropske šipe, je vtaknil prst preko ust in jel pridigati in oznanjati mir in spravo, toda na način, ki napeljuje vodo na njegov mlin.
S kolikim zanosom je govoril o
V reki Padu so našli pred več tedni moža, ki je pripadal premožnemu stanu, bil je inteligent z vse-učiliško naobrazbo, priljubljen širom okrog, a je imel le to napako, da je pripadal naciji drugorodccv in je bil radi tega v očeh fašistov manjvreden. Ni čudo, da je mogel vsled tega izginiti, da se niti postavtna ob-
Netnci nameravajo izprazniti Lens. Angleži ujeli v mesecu juniju 8686 mož, 77 topov, 102 »mortai« in 345 strojnih pušk!
Castellana, 4. jul. 1917.
Ruska »ofenziva, prvi njen dan. prinesel lepe uspehe; nad 10.000 ujetnikov. 7 topov in 7 strojnih pušk. Bila sreča Rusom tudi naprej ugodna!
Italijanski časopisi še vedno dvomijo, da je došla Rusija na pravo spot. Ne morejo pozabiti tega dolgega odmora na ruski fronti, morda ne razumejo naroda, ki je tako dolgo hrepenel po svobodi in jo slednjič le dosegel. Ne razumejo, koliko je bilo treba notranjega dela! In toliko ‘strank, toliko mišljenj — zraven paše intrige Nemcev, nemških agitatorjev! Večjih narodnih šovinistov kot so Italijani menda ni na svetu. In italijanski imperijalizem steguje svoje roke po zemljah, ki niso bile nikdar italijanske in kjer ne prebivajo Italijani!
Od danes naprej z Ostojičem v eni sobi sama. Zadovoljen sem, da ni več madžarske bande v tako velikem stiku z menoj. In danes slučaj z Vranjicanom, ki si ga bom zapom-
odnošajih s Švico, ki so nadvse prijateljski In Izražal svoje g'joboko zadovoljstvo, da žive Italijani v švicarskem Tesinu. Slučaj pa je hotel, da so baš taisti dan razpravljali v Bernu o interpelaciji socialistov zavoljo premlačnega nastopa napram fašistični Italiji, ki brahijalno terorizira Švicarje v Italiji, ustanavlja fašije v Tesinu, izdaja časopise za propagando odpada Tesina in z napadi na Bern, ki so precej slični onim na Beograd.
In tako je bil švicarski Zvezni svet postavljen pred dilemo, da zanika sleherno italijansko razrovalno delo, ali pa izreče ostro grajo na naslov fašistovskih mogotcev. V prvem slučaju bi zavestno lagal po zgledu jugoslovenskih kolegov, v drugem pa bi dal Mussoliniju možnost. da bi pred vsem svetom dejal: »Poglejte ljudfie Ibložji! Tako pofno prijateljstva in prisrčnih čustev je moje srce napram Švici, čemur sem dal tudi izraza v mojem poslednjem govoru in sedaj me v zahvalo pobijajo Telo vi potomci s krepeljci.«
Zvezni svet se je iz zagate še dobro izvlekel, ko ni potrdil, niti zanikal fašistovske »proč od Bernske« akcije in samo svečano proglasil, da bo znal z vsemi sredstvi preprečiti vsak poizkus razkosanja teritorija.
Precej enako moramo oceniti tudi prijateljske izjave Imperatorja in spe na naslov latinske sestre Francie in njegove 'napovedi, da stoji v bližnji bodočnosti podpis velikega dogovora med obema zemljama, za katerega uresničitev se trudi že par mesecev v potu svojega obraza sedanji francoski posla* nik v prestolici ob Tiberi. Po tej predčasni napovedi je moči sklepati, da so francosko-italijanska pogajanja dospela na mrtvo točko in da bo.v prihodnjem Mussolinijevem ekspozeju stal približno stavek: »Mi »mo šli do skrajnih meja in ponudili Marijani roko v spravo in skupno delo. V svoji naduti megalomaniji, ki ne upošteva, da hoče živeti 40 milijonski italijanski mogočni narod življenje primemo njegovemu števiJu In tradiciji, je odbila Francija našo roko in nam ne ostane drugega, kakor prlpravllatl se na leto 193S.« O teh pogajanjih, ki se vrše zelo na tihem in pri katerih sta se že baje sešla Briand in Mussolini v svrho osebnega dogovora, vemo samo to, da je Francija pripravljena dati Italijanom gotove koncesije po Tangerju še v Tunisu in pri korekturi tripolitanske meje, da pa se zaenkrat še odločno brani dati Italiji proste roke napram Jugoslaviji in se tako odpovedati drugi polovici klešč s katerimi drži danes v Šahu Mussolinijeve pretenzije na Nico, Savojo in Korsiko. ('Konec prih.)
last ni zmenila za njegovo usodo in se je šele njegovim prijateljem posrečilo, da so ga po dolgem iskanju slučajno našli daleč od doma v umazanem Padu. Njegovo truplo je bilo oskrunjeno Ln prvi hip se je zdelo, da so ga napadli razbojniki, ga oropali in vrgli v vodo. Toda takoj so se pokazali znaki, da je ves slučaj
nil za v bodoče. Študiral bom, ako bo dopuščalo moje slabo zdravje — in se bom držal sam zase!
Castellana, 5. jul. 1917.
Drugi dan ruske ofenzive: 8300 ujetnikov, 21 topov i n 16 strojnih pušk. Danes naš narodni praznik Ciril Metoda — proslavila ga na večer malo samo petorica, ker Vranjican in Višin imata svoje muhe. Strašna človeka, prvi trmoglav in neodkrit, drugi precej domišljav. Morda se oba strezneta, ako ne, jih bodo drugi!
Castellana, 6. jul. 1917.
Ruska ofenziva najbrže ustavljena! Časopisi pišejo, da ni ustavljena, temveč da bo trajala več tednov s počasnim napredovanjem, ker je sovražnikova rezistenca močna.
Castellana, 7. jul. 1917.
Rusi odbijajo sovražnikove protinapade. V majhnih stvareh smo veliki, v velikih navadno zelo mali...
Castellana, 8. jul. 1917.
Kartica gospej Kunstelj:
Draga gospa! Prejel sem do sedaj od Vas dve kartici z dne 13./V.
misterijozen in vse je govorilo za to, da ie Vaclav Tušar postal žrtev one inkvizije, ki ie obenem javna fašistovska justica.
Čakali smo dolgo, da se javi italijanska varnostna oblast ter vsaj po svoje razloži tragični slučaj nesrečnega Slovenca iz Cerkna. Čakali smo na pojasnila justice in na rezultate njene preiskave, a čakali smo zaman. Vso zadevo so zagrnili v skrivnosten molk in vsa znamenja kažejo, da jo hočejo popolnoma zakriti in ignorirati. S tem pa so dokazali, da so bile naše sutrenje resnične — fašistovska sveta rimska država je razbojniško ubila svobodnega človeka, ki na tem svetu ni storil drugega hudega, kakor da je bil Slovenec, kot ga je rodila svobodna slovenska mati.
Kri po nedolžnem ubitega človeka pa vpije k nebu po maščevanju. Maščevalec mora osvetiti nasilno smrt, in ker je ubijal v osebi fašistov narod, nastopa ves naš narod kot obtoži teli pred vsem svetom z javno obtožbo: Fašisti so namenoma ubili človeka brez zakonite sodbe, kakor razbojniki so ga v Trstu spravili v avtomobil, odvetfi ga in ga kakor tolovaji opleniti daleč v »kid-tumi« Italiji bi ga vrtf® v Pad. Vzrok
vsemu temu je bil edini Tušarjev greh — da je bil Slovenec po rodu.
To je naša obtožnica in to obtožnico predlagamo vsemu kulturnemu svetu in ga pozivamo, naj bo sodnik, ker oni, ki se postavljajo pri vsaki priliki z dvatisočletno kulturo, niso v naših očeh več ljudje, ki bi poznali le trohico pravice, niso ljudje. ki bi še mogli apelirati na človeške najprimitivnejše postave —-morilci so in brezvestni tolovaji, ki spadajo pred svetovno sodišče, da jih obsodi po človeškem; zakonu kot izvržke človeštva in kot sramoto vsega kulturnega sveta.
Jugoslovenski narod se obrača na ves svet in ga prosi, naj' sodi vendarle enkrat pravično in svojo sodbo tudi izvrši. Kajti prepotentnost fašistov gre vedno dalje v svoji megalomaniji in v svojem razbojniškem instinktu. Če ubijejo danes človeka, ki ie jugoslovenskega rodu, bodo jutri tudi Nemca, Francoza, Angleža itd., samo iz tega vzroka, ker ne nosi črne srajce. In vprašamo. zakaj hodi še tujec v Italijo na popotovanje, in če hodi, ali si je svest, da ne pade danes ali jutri pod fašistovskimi bodali?
Jugoslovenski svet se obrača na vso javnost s sramotnim vprašanjem: Ali ima na svetu še kje kaka država tako vlado, ki v. času, ko razbojniško ubijajo za mejo naše ljudi, nima toliko zavednosti in moči, da bi poklicala morilce na odgovornost, še prijateljsko paktira z njimi in pobija lastne ljudi, ki protestirajo proti morilcem in jih je sram, da bi se bratili s priznanimi razbojniki? Ali se ne bo vsa javnost ogorčena obrnila od take vlade in ne bo hotela paktirati z njo v nobenem, še tako kočljivem vprašanju?
Kulturnemu svetu smo odstopili obsodbo na našo obtožnico in ku1-iurni svet jo bo tudi izrekel... Možu dela i,n slovenske časti, mučemku  trpinu bo pa ohranil ves jugoslovenski narod večen spomin kakor vsem onim, ki so pred njim prelili svojo nedolžno kri, ker niso hoteli zatajiti najsvetejšega, kar hrani človek v srcu — materni jezik. Slava večna Tušarju!
Dr. G. PIC C O L i
lekarnar v Ljubljani
priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želodca svojo preizkušeno ŽELODČNO TINKTURO.
pa doli do šumečega Bospora. Ta
armada osvobojenih in neosvoboje-nih stopa sigurno naprej in ne straši jo trnjeva pot, posuta z žrtvami in mučeniki, zalite s krvjo velikega voditelja. Dosegla bo ci-3 kljub zunanjim rabljem in kljub notranjim Iškarijotom!
Orjuna se prav v sedanjem težkem času zaveda velikosti mučeni-štva Stambolijskega in z njo se zaveda ves slovenski narod veličine moža, čigar deviza je bila: »Nisem ne Srb ne Bolgar — jaz sem samo Jugosloven!« Separatistična gon^a se je razbesnela prav danes do skrajne smešnosti, ker je v njo zapletena z vso silo iin z vsem razpoložljivim intrigantstvom fašistovska mačja natura, ki so ji podlegle verificirane karikature našega državnega predstavništva in protinaravno voditeljstvo dela naroda onkraj Cav ribroda. A ta umetna gonja je dospela do svojega vrhunca; propadla bo danes ali jutri, ker nima resne ‘n naravne podlage in je samo produkt zunanjega koristolovstva in zavednega strahu pred dvajsetimi milijoni združenega naroda, ki bo znal obračunati s svojimi in tujimi razdva-jalci in umazanimi koristolovci.
Nesmrtni genij stopa z našo nacionalno armado, njegov duh podžiga, da ne klonimo niti za trenutek, dokler ne ovenčamo njegove muče-niške smrti z yeličastnim vstajenjem njegovega duhat ki nam bo večen simbol jugoslovenske bratske ljubezni — simbol večnega vstajenja pravoedinega naroda od Benečije do Turčije. Simbol resnega, odločnega dela, ki mu posvetimo vse svoje moči in poizkušajmo, da mu postanemo enaki, če ne po veličini pa vsaj po mislih, ki jih je vsejal v srca svoje velike armade.
Slava njegovemu spominu!
L. Mikuš
Mestni trg Stev. 15.
TVORNICA DEŽNIKOV. Zaloga sprehajalnih palic.
Narod je govoril.
Še so krvave Terazije, polne splitske, zagrebške, ljubljanske, sarajevske, šibemiške, dubrovniške In še vse ostafe temnice, ki jih je pri nas skoro več. kakor šol in v globinah narodnih mas se krčijo v obupnem naporu sile, ki bodo, ko pride ura, premikale gone. Ves narod od Vardarja, da oeio preko začasnih meja na Oolešnici planini pa do triglavskih sten je vstal v divnem odporu in povedal svetu in svojim voditeljem, ki so ga hoteli prodati za perišče leče, da še živi v njem duh Vukovih, Tankošičevih, Dimitrijevi-čevih, Principovih, Lunder-Adamiče-vih idej, ki pozna samo eno načelo:
»Raje mrtev, kakor biti živ suženj!«
V življenju narodov so čustva, ki jim najmodernejši psihologi ne vedo
prosim, pošljite še ostale publikacije jugoslovenskega odbora; prejeli smo štev. 1—4- Je li Vam znano, kje se nahaja Slovenec Vlad. Fabjančič,, ki je ,bil ranjen v srbski/vojski?1 Morda Vam je mogoče poslati mi njegov naslov. Iskrene pozdrave.
Castellano, 9./VII. 17.
Ruska ofenziva ni ustavljena, kakor so se zelo veselil Švabi, temveč se nadaljuje in začenja na vedno daljši fronti. Danes skoraj 1000 ujetnikov.
V mesecu juniju samo Angleži uničili 282 nemških zrakoplovov.
Castellano, 10/VII. 17.
Danes prejel paket — uniformo z nekaterimi drugimi malenkostmi.
Na ruski, fronti ni posebnega; protinapadi odbiti. Italijanski zrakoplovi bombardirali Idrijo!
Castellano, 12./VII. 17.
Ruska ofenziva se. nadaljuje, včeraj 7000 ujetnikov in 48 topov, danes nad tisoč ujetnikov in 3 topovi. Mesto Halicz osvojeno. Sovražnik na begu, kozaki so stopili y akcijo. Zakaj, zakaj nisem dezerti-
f Vaclav Tušar.
Geniju Velike Jugoslavije,
14.	t m. je preteklo pet let. kar je padel Aleksander Stambolijski, veliki genij in neustrašni propagator Velike Jugoslavije. Ubila ga je zločinska roka, padel je kot žrtev onih •ljudi, ki so vsekdar podpihovali in podpirali bratomorno mržnjo med lugosloveni in so bili samo orodje nesrečne in pogubne politike Ko-buržanov. ki jim edino pripada krivda, da se celokupni jugoslovensk narod še do danes ni zedinil v na-c onalno celoto. Ferdinandov zli duh se je zagvozdil med narod in ga ščuval k medsebojnemu sovraštvu; negiral je skupnost nacije in zlohotno podiral to. kar je zidala zgodovina sama, kar je gradila nacija v svojem gospodarskem in kulturnem Interesu.
Možje so živeli in še žive možje, ki se zavedajo usodnega vpliva Ko-buržanov. A med njimi še ni bilo večjega in močnejšega — moža, ki se je upal javno obsoditi protina-rodno Ferdinandovo delovanje z
besedami: »Če je še kaj pravice v naši domovim, carja Ferdinanda se mora obesiti na spomenik carja Osvoboditelja!« (Govor iz 1. 1913.) Vse življenje mu je bilo posvečeno delu za popolno ujedinjenje in emancipacijo Jugoslovenov:	z močno
roko m s trdnim duhom je hodil po svoji začrtani poti in kot nacionalist ni okleval, ker je bil sveto prepričan, da more njegovo nesrečno domovino rešiti edinole trdna in resnična bratska zveza vseh bratov od Jadranskega pa do črnega morja.
Borec svete ideje je padel za uresničenje svete ideje. Žrtvoval je za njo svoje življenje; z?! Ferdinandov duh je pač ubil Stambolijskega, a apostol bratske sprave, genij Stambofijski Je ostal živ, ovenčan z večno avreolo slave in mučeništva. Njegov duh je stopil na čelo armadi, ! ki se je posvetila oni ideji, ki edina more rešiti narod Iz notranjih in .zunanjih kriz, ideji ujetfinjenja vseh Jugoslovenov od rezijanskih dolin
in 11./VI. Srčna hvala! Torej vidite, da morate pisati večkrat, ako hočete, da bom kaj prejel. Torej Vam je znano, da bi moral dobiti pošto iz Maribora — da, da — pa žalibog došli sta le dve kartici. Človek mora biti pripravljen na marsikako razočaranje. Dokler se jaz vrnem v Ljubljano, bo dovolj časa, da uredite stanovanje, in imejte pripravljen prostor tudi za mene. Povedati si bomo imeli marsikaj. Se še spominjate, o čem smo včasih govorili? Tudi sanje se včasih uresničijo. Srčne Vam pozdrave Vam udani Janko.
Pismo gospodu dr. B. Vošnjaku v Pariz. — Velecenjeni gospod! Iz publikacij jugoslovenskega odbora sem izvedel, da ste tudi Vi med onimi srečnimi, ki se nahajajo izven Avstrije,in da je tudi Vam dana lepa in zvišena naloga, delati za ujedinjenje Jugoslovenov. Meni je bila sreča mila, da sem prišel v ujetništvo po dolgih mesecih strašnega življenja v avstrijskem vojništvu. Mučno je bilo, nositi uniformo države. ki jo sovražim, in nehote se boriti na njeni strani. Ali zdaj je vse to minilo in čakam samo, da me
premestijo iz tega madžarsko-švab-sko-židovskega gnezda v dezerterski ujetniški tabor. Upam, da se mi bo posrečilo priti od tam do svojega cilja in t. j. v slavno srbsko armado — ali pa mogoče v jugoslovenski bataljon v Toulon. Mogoče bi mogel v tem. oziru kaj ukreniti jugoslovenski odbor, ker ne gre samo za mene, bilo bi nas mnogo. Kako rad bi bil sodeloval pri velikih francosko-angleških zmagah v maju, boril bi se bil,na strani Italije, da po svojih močeh pripomorem, da tem preje pogine avstrijsko in nemško gospodstve. In biti zdai v ruski revolucionarni armadi na strani Cehov in Slovakov, ki so s krvjo potrdili svoje sovraštvo do svojega zatiralca. Zakaj, zakaj nas ne puste na svobodo, da tudi mi plačamo svoj krvni davek bodoči svoji svobodi?! Svobodo, ki jo morajo dobiti v tej vojni vsi zatirani narodi, tako tudi mi Jugosloveni, da 20. vek ne bo nosil na sebi sramote suženjstva. Ker velik in močan je klic po svobodi in edinstvu našega 18 milijonskega naroda. Prosim Vas, odgovorite mi na to pismo, pisal sem že enkrat na odbor, pa ni odgovora;
imena in, ki bruhnejo povsem nepričakovano na dan s toliko močjo, zanosom in globino1, da zajurišajo_ vse pozicije in preko noči zrevolucioni-rajo življenje mas tako, da krenejo v velikih zgodovinskih urah v povsem novo smer. Deset let Je preteklo, prej ko je nastopil i v življenju naše nacije tak usodepobii moment, ko je bruhnil iz osrčja naših gora, najtemnejših globin Jadrana in širo-Icih prostranstev žitorodnih ravnin do neba segajoči klic:
»Do sem in niti ped dala©!«
Deset let so oni tam1 preko sekundo za sekundo, uro za uro, dan za dnevom, mesec za mesecem, leto za letom, vse in vse boli zarezavali s ■svojimi strupenimi bodali v živo telo naroda mučenika. Deset let je ležala mrka tema nad zemljo kuma-novskih iunakov in deset let so v strahu pred rjovenjem rimske volkulje klečeplazili pred Rimom voditelji naroda in se pajdaših z vlačugami ob Tiberi, ko so prodajali na-f od in napisali prijateljstvo z Rimom. Deset let so varali licemerci in prodane duše narod in mu govorili, da je vse le farsa in da v1 duši mislijo, čutijo, ljubijo in sovražijo z njim. Ko pa je prišla ura, da bi prestali izkušnjo, so padli streli in v prahu jugoslovenske zemlje je zaškrlatela kr; jugoslovenskih nacionalistov, ki so ipreostali po krvavi vojni vihri zato, da padajo danes pod streli služabnikov one zemlje, ki so jo sami ustvarili in pod onimi puškami, ki so jih nosili zato, da lahko danes ministrujejo oni. ki bi bili prav tako dobri krvavi čmožolti avditorji, kakor so danes z jugosiovensko trobojko opasani Izvrševalci volje države jugo-slovenskega naroda.
Prelita !e bratska kri!
— po bratski roki. Ni to krivda onih, ki so to prelivanje neposredno povzročili, ko so streljali na brate zato, ker hoče to Benito Mussolini, ki se mu ni po-srečilo z nakano in Bodrerovimi pismi nahujskati narod proti državi, nego teh, ki so dali komando streljati z jugoslovenskimi patroni, katerih nakup je omogočal Jugosloven s tem, da umira njegova deca gladu — na Jugoslovene! In da je baš prvi in najodgovornejši med njimi Slovenec in po poklicu mož, k! mu spada v roke kelih in križ, ne pa s krvjo porudeli žandarski bajonet in na narod oddanih strelih še topla karabinka — je samo tem tragičnej-še. Sodbe in obsodbi ne bomo pisali mi. Mož si jo jb podpisal sam in narod ho nje izvršitelj!! Klerikalna stranka pa si lahko s ponosom uvrsti med svoje s krvjo po njej na morišče poslanih jugoslovenskih veleizdajalcev, žrtve Zaloške ceste, nove lavo- j rike v krvavem maju Jubilejnega j leta Jugoslavije! Saji ji bo gotovo; ta venec še prav prišel, če ne drugje v Rimu!
Nema so usta mrtvih l Saj jim je j bil krik protesta za vedno udušen z zrnom mrzlega svinca in lahko je danes črniti njih spomin z izgovarjanjem na komunizem in boljševizem, ki da jih je tiral na ufico, kjer, so hoteli gluhim izkričati našo besedo! Ne morejo se braniti tega očitka, ki niaj bo v naši srečni zemlji samo tako opravičilo za vsak čin od Glavniače dO streljanja na množico, v njih imenu pa Izrekamo mi preostali, da smo baš taki bo>iševiki in komunisti mi vsi — jugoslovenski nacionalisti!! In z nami §e marsikdo drugi!!
Konkurz Slavenske banke.
Stanje tega nesrečnega konkurza postaja od dneva do dneva bolj brezupno. Položaj je tak, da se danes nihče več ne spozna v kaosu, da danes ne ve izhoda niti konkurzni upravitelj, niti upniški odbor, Raz-ven tega je treba ugotoviti žalostno -dejstvo, da med tema dvema faktorjema ne le ni soglasja, marveč si celo nasprotujeta v bistvenih vprašanjih konkurzne uprave. To nasprotje je obstojalo za časa ranjkega dr. Horvata, to nasprotje obstoja tudi danes, ko je prevzel posle kon-kurznega upravitelja dr. Ivica Kovačevič. Da pri tem načinu poslovanja konkurzne uprave upniki ne morejo pričakovati (nič dobrega, o tem pač ni treba govoriti. Pa tudi upniški odbor sam ne predstavlja homogene celote, tudi v njem se pojavljajo posamezne struje, ker imajo posamezni člani upniškega odbora: specijelne načrte in misli glede ureditve konkurza in postopajo ločeno.
Omenili smo že sestanek, ki se je vršil 21. maja t. 1. v ministrstvu trgovine v Beogradu. Ker se Lan-derbanka sestanka ni udeležila in ker zastopnik TPD kakor tudi zastopnik ostalih članov upravnega sveta Slavenske banke nista mogla ali hotela podati nikakih izjav, ■je ostal ta sestanek brez vsakega, uspeha. Upniški odbor je upal, da bo imel več uspeha drugi sestanek,
ral, ko sem bil v Galiciji, da se morem; zdaj boriti na strani Rusov za svobodo svojega naroda!
Amerika pošlje v kratkem nad pol milijona vojske v Evropo, v kratkem bo konferenca aleatov v Parizu.
V Srbiji žalosten proces proti zarotnikom proti dinastiji in Pašiču. Trije višje častniki srbski ustreljeni. ■JV Rusiji baje nezadovoljstvo radi
tega. Neopravičeno nezadovoljstvo, ker izdajica tie zasluži drugega kot’ smrt. In jutri — gotovo'zopet razveseljive vesti o lepih uspehih ruskih. Da se jim samo posreči prebiti fronto! In potem doli v Karpate in puščati kri tem prokletim Madžarom!
In Anica moja? Kaj delaš danes, duša. li nisi pozabila tistih lepih časov? Ah, ko bi Ti vedela, da se Vrnem k Tebi le, če bo domovina Prosta, bi me li razumela? Bi li imela dovolj moči, odtrgati se od vsega 'in priti k meni?
Castellano, 13./VII. 17.
V treh dneh 8., 9. in 10. t. m. 10.000 ujetnikov in 30 topov. Avstrijska vojaka na begu _ Rusi osvojili Kalusz. Rusi napadajo na 100 milj dolgi fronti, Lvov v nevarnosti!
(Dalje prihodnjič.)
ki je bil predviden za 11. junija t. 1. Dne 9. junija t. 1. pa je bil ta sestanek brzojavno odpovedan, ne da bi bil določen termin za nov sestanek. Vzrokov za ta korak ministrstva trgovine ne pozna nihče, zlasti ne upniški odbor. Ni 4>a dvoma, da je tudi v tem vpliv Landerbanke, ki ima svojo moč tudi v Beogradu, in sicer moč, kateri konkurzna uprava
ne more odoleti,	,
; V svoji popolni desorijentaciji je sklical odbor upnikov v Ljubljani sestanek tukajšnjih upnikov za 13. junij t. 1. Ta sestanek je pokazal na eni strani popolno neinformiranost upniškega odbora, na drugi strani pa veliko nezadovoljnost in razburjenost upnikov. Treba je na vsak način izzvati prelom v upravi kon-kurzine mase, naj bo ta prelom gotovim osebam prijeten ali ne. Dosedanja uprava je odrekla in tekom svojega dolgotrajnega delovanja dokazala, 4a ni. sposobna privesti konkurz do hitrega zaključka. Upniki sl morajo torej staviti vprašanje, ali naj puste svoje zastopstvo še nadalje v rokah dosedanjih pooblaščencev ali pa naj jih nadomeste z drugimi osebami, ki jim bodo s svojim znanjem1 in temperamentom vpči° garancijo za hitro provedbo .konkurza na strogo trgovski, čeprav ne juristovski bazi.
Ker je treba jasnosti, ugotav!ja-mo, da .glavar upniškega odbora Slavenske banke g. dr. Roman Ravnihar ni odgovoril na tri vprašanja.’ ki so mu bila stavljena v zadnji Številki našega lista. Možnosti sta le dve: Ali g. glavar ne more ali pa noče odgovoriti. V enem in drugem slučaju smatramo njegovo stališče . %•&., nepravilno, kajti če ne more odgovoriti,'maj,položi svoje mesto, če noče odgovoriti, bi moral storiti isto, ker s svojim nastopom kaže, da se ne čuti odgovornega napram Javnosti.
Nai sledi še par ugotovitev, na kaiera prosimo odgovora s strani g. dr. Romana Ravnikarja. '
Prvič. Spomladi 1. 1927. ste pismeno izjavili:	»Prepričan	sem,	da
dobimo delnice od TPD. Tudi upravni svet da svojih stotisoč komadov na razpolago.«
Do danes TPD še ni izročila svojih delnic Slavenske,.banke.
Drugič. V istem Času ste pisali: »Z upravnim svetom teko pogajanja ugodno. Z njihove strani je stavljena ponudba, ki se nam zdi akcepta-beif' oni dajejo efektivno vsega 8 milijonov in jamčijo s celim svojim premoženjem.«
Pisali ste nadalje: »Gospodje od upravnega sveta so vendar enkrat resno shvatili stvar. Zaslišanje Praprotnika pred zagrebškim preiskovalnim sodnikom je v teku.« .
Ko spite
Vam ni treba imeti nikakih skrbi za perilo, ker
ŽENSKA HVALA
raztaplja nesnago tako, da drugo jutro trebate perilo samo malo kuhati v rastopini, za katero vzamete
Schichtovo Terpentin milo
Danes stoji, da upravni svet ni ničesar obljubil, ni stavil in ne stavi nikake ponudbe, marveč se dela norca iz upnikov in konkurzne uprave. Podpredsednik upravnega sveta g. Avgust Praprotnik je tožen od konkurzne mase na plačilo večmilijonske obveznosti, ki jo ima napram konkurzni masi iz menic, ravno tako mora konkurzna masa tožiti na plačilo zelo visoke terjatve neki zavod, čegar predsednik je isti gosp. Praprotnik!
Tretjič. V istem času ste uidi pismeno izjavili: »Našemu projektu, da morajo mali upniki dobiti izplačilo 100%, se je priključil tudi upravni odbor in zagrebško sodišče.«
Danes o izvršitvi tega že takrat
neresnega zagotovila n! in ne more biti govora.
Četrtič. V času zbiranja pooblastil ste nadalje pisali kot zastopnik lokalnega ljubljanskega upniškega odbora: »Naš odbor za prijavo v konkurzu ne bo samo računal nobenega honorarja, ampak bo tudi sam kril kolkovne stroške za pooblastila in za prijavo terjatve.«
Temu nasproti stoji dejstvo, da je lokalni upniški odbor zahteval in dr bil iz konkurzne mase, torej :z imetja upnikov, za kritje svojih stroškov ca. 174.000 Din.
Izvolite javnosti pojasniti vse te neskladnosti med izjavami v času ko ste zbirali upniška pooblastila in v času, ko ste srečni posestnik pooblastil.
Kronika.
Orjfcuna Hotinja vas. Pozivamo vse četnike, da se obvezno zberejp v krojih dne 28. t. m- ob 7. uri.zjutraj, t. j. na Vidov San pri bratu Klasincu. — Isto prosimo od bratske organizacije v Račju, Skoke in Sv. Miklavž. — Obvezno’!}!
Komandant čete.
DRŽAVNA IN NARODNA SRA-Mota.
15. t. m- ie preteklo petindvajset let, odkar je zasedel srbski pcestol kralj Peter Osvoboditelj, ki mu je še pod avstrijskim jarmom naš narod nadel ime »jugoslovenski ^ralj«. Bil je utelešen simbol na§egja ujedinje-nja, pravi narodni kraljr;ki ga bodeta v bodočih generacijah proslavljali pravljica in pripovedka. Saj on je bil. ki je zasnoval idejo razrušitve Avstrije in jo tudi izvedel; on je bil, ki je rešil čast Srbije, ki so jo zapravili avstrofilski Obrenoviči. in pod njegovo vlado se je Srbija dokopala do svetovnega ugleda. Bil je žarišče splošne jugoslovenske nacionalne ideje in del naroda, kije/bil uklenjen v verige avstrijskega suženjstva, ga je smatral za kralja Matjaža, ki je bil že davno obljubljen narodu v njegovem robstvu. Izvedel je velikansko delo, ki ga bodo vedeli prav ceniti šele naši potomci, ker ga bodo gledali s pravimi očmi.
Nastop velikega kralja je prva minuta naše jugoslovenske države in ta minuta bi morala biti vsaikemu državljanu sveta, svečano bi jo morali proslavljati vsako leto na dan
15.	junija. Prešlo je četrt stoletja.od onega dne, a naša vlada se ni niti domislila jubileja, še na pamet ji ni prišlo, da bi ga moral narod proslavljati tako, kot ga bodo naše pozne generacije. In te generacije bodo sodile naš čas pravično in ga cenile s tisto sramoto, ki jo zasluži v vseh ozirih. In bodo znale, da so petindvajset let po nastopu velikega kralja Osvoboditelja vladali Jugoslavijo ljudje, ki so bili najsiromašnejši slabiči na hvalisanem duhu in so hlapčevali Mussolinijevim hlapcem m je narod pljuval pred njimi, ker niso poznali naroda, ampak samo syojo lastno nerodnost in siromašnost in politično umazanost. Blagor nam v naši sramoti!
ČESA SO ZMOŽNI.
»Pax« se imenuje tednik, ki izhaja v Ženevi in se smatra samega
sebe za nekako glasilo društva narekov. A da list nazadnje vendarle ! ni tako resen, kakor izgleda, naj nayediemo samo apel, ki ga je naslovil na beograjsko vlada in ga z vso resnostjo priobčil v zadnji številki. List najostreje obsoja naše demonstracije in odpor proti nettun-skim konvencijam in se mu zdičud-no, da naša vlada ne nastopa še bolj brezobzirno, kakor je nastopala proti beograjski oimladni. Proti opo-zicionalcem se mora poslužiti vseh sredstev, da jih zatre popolnoma, in ,mora delati po zgledu katoliške cer-k/e, ki je svoje dni izobčila vsakega, ki se je uprl vladi. Država ima moči zadosti, da izvede svoje namere in vlada ima zadosti avtoritete, da lahko izobči vsakega, k' ni zadovoljen z njenim delom. Vse to pa ne veljaj samo za Beograd, ampak za vse države, ki nai se sporazumejo med sabo in recipročno
dvzamejo vsem nemimežem državljanske pravice. — Članek. k: ie vzpr konfuznosti, je gotovo inspir;-raJ, če ne napisal, sam italijanski fašizem. ne bi ga niti omenjali, a značilno je, da ga je skoro v celoti objavil »Slovenec«, ki kar prehvaliti ne more njegove vsebine in z vso resnostjo zahteva, naj se pri nas praktično izvede. Čudni ljudje, a še čudnejši nazori, a najlbolj čudni fjudje, ki se morejo zavzemati za take gorostasne oslarije.
MUSSOLINIJEVO SPOROČILO.
.. t
V času. ko dr. Korošec z bajo-nefi udarja po ljudeh, ki nočejo verovati v iskrenost nettunskih konvencij, prinaša filadelfijski list »Sa-turday« Evening Post« od 2. t. m. članek z Mussolinijevim podpisom, kjer se nahaja med drugim1 tudi tole: »Mi smo dobili vojno, toda izgubili smo razen Zadra vso Dahnacl$o, ki pripada nam po tradiciji, zgodovini, načinu življenja in šegah ter po jeziku in po ognjenih in trajnih aspiracijah napram Italiji. Dalmacija, ki je leta in leta čuvala v srcu ostanke Venecije in Rima in čakala končnega osvobojenja, je bila odtrgana šiloma od naše zajednice. Naš spor z Avstrijo je razčiščen že od Danteja, ki nam je začrtal naše svete meje, ki nam bodo ostale za večno, meje ob Brennerju, julijskih in Ilirskih Alpah, z Reko in Dalmacijo.«
Vlada nam dnevno trobi, da so1 nettunske konvencije samo skromna in formalna žrtev, ki nam za
vedno prinese mir z Italijo. A Mussolini nam sam oficijelno poroča, da so te konvencije samo etapa h končnemu njegovemu cilju, da potegne italijansko mejo čez ilirske Alpe z vključeno Dalmacijo. In prav ima! Z ljudmi, ki prihajajo na dogovore, pa niti pojma nimajo, o čem se dogovarjajo; z revšeti, ki nimajo niti korajže, da prevzamejo odgovornost za delo, ki so ga izvršili; s slabiči, ki ne znajo drugega kako>r popuščati, s takimi revšeti se pač ne more drugače postopati kakor s i režiranjem in zaničevanjem:	Ho-
čemo vas poteptati in poteptali vas bomo!
Žalostno in strašno je, da govore tako junaki izpod Kobarida narodu izpod Kumanova, Bregalnice in Kaj-makčalana! A je tako. Tam ie Kobarid spravil na površino 'ljudi, ki imajo vsaj nekaj smelosti in volje: ja pr! nas so stopili na gomile mrtvih junakov Vukičeviči, Niričiči, Marinkoviči in Korošci!...
POZDRAV TIROLSKIH NEMCEV.
Nemška narodna zajednjca, ki obsega vse narodne tirolske zveze, je poslala predsedniku oblastnega odbora Orjune v Splitu in študentom v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu sledeči proglas v obliki pisma;
»Špoštpvani gospodje!
Z veliko simpatijo spremljanjo borbo jugoslovenskih nacionalistov ,m se z Vam’ čutimo edine v borbi proti zatiranju Vaše manjšine od strani Italijanov. Ta borba nas vodi po skupni poti in smo trdno prepričani, da pstanemo na tej poti vsi tudi nadalje.
čeprav smo danes na Tirolskem brez moči in orožja, vendar nikoli ne odstopimo od prizadevanja, da pomoremo svojim zatiranim bratom 'n jih rešimo iz italijanske objestnosti.
Mnogobrojni hrabri nastopi jugoslovenske omladine istočasno z nastopi tirolske omladine so zbudili velik odmev po vsem svetu. V prilogi Vam pošiljamo nekaj tukajšnjih listov, ki so se posebno bavili z m-goslovepskimi jnaitifest^cijaml.
Naj ostanejo započete zveze tudi nadalje čvrste in naj se še okrepijo med nami y skupni borb! za pravice in svobodo naših zasužnjenih rojakov!
Nemška narodna tirolska zajednica.«
ScuoCa S coraggjo. Dasi je vlada demantirali pofočila naših listov, da je bil pri zadrski demonstraciji napaden tajnik našega konzulata, vendar se je po avtentičnih poročilih napad vendarle izvršil. Tajnik je Šel mirno po ulici, ko ga je nenadoma napadla truma fašistov ,}n mu hotela strgati ' znak Jadransjče Straže’. A tajniku se je posrečilo, da je to preprečil, in je energično za-vrnih napad, — Ta incident se je komentiraj različno, a najverjetnejše je, da so vsi. taki fašistovski napadi satno vaje v korajži, kakor! vsa Mussolinijeva fašistovska organizacija ni nič drugega kakor šola za korajžo. Kako $e ho pa. ta šola obnesla v praktičnem slučaju, danes še ne moremo prerokovati., A toliko pa vendar vemo, da je med teorijo in prakso velikanski razloček kljub novodobnim fašistovskim naukom1.
Tuinl glasi
janska zastava, ko ie gorel Narodni dom v Trstu. Tedaj da je poročnik Giacomo Villa iz Ca tani je šel skozi piamene do zgorenjih nadstropij in tako rešil drog in ogorele ostanke zastave, ki jih je odnesel s seboj v spomin...
Državi ie zagarantiran obstoj le tedaj, ako fe v resnici vzljubljena oo prebivalstvu, ki je pripravljeno žrtvovati za njeno svobodo in neodvisnost blagostanje im življenje.
Iz Koprščine. Razmere v tem vi-lajetu so postale naravnost neznosne. Poročali smo že o postopanju De Petrisa in Almarigogne ob priliki misijonov v Šmarju. Danes dodamo samo še to, da ie tedaj spričo brutalnega nastopa fašistov ijudstvo pokleknilo na tla in klicalo na pomoč vse s ve mike in Mater Božio,
Pred dnevi se je vršila procesija Sv. Rešnjega Telesa v Marezigah. Tudi ob tej priliki so prihiteli fašisti iz Kopra in aretirali neko dekle v Kostaborci, češ, ker ni imela pri sebi identitetne izkaznice. S posebnim zmagoslavjem je znal dva dni nato poročati »Popolo di Trieste«, da je to neka Marija Berdonova iz Cezarjev pri Kopru in — glej groza — da je članica Marijine družbe, ki da pod krinko Marijinega češčenja širi slovanstvo. V nekem zvezku, ki so ga našli pri njej, da je bil s posebno častjo omenjen Don Arture Luxa iz Lazareta.
Danes se bo na slovesen način odkrila v Marezigah spominska plošča fašistovskim pobalinom, ki so oboroženi s puškami in pod varstvom karabinjerjev prišli v Marezige za časa državnozborskih volitev in tam na najbolj nesramen način izzivali prebivalstvo ter naleteli na zasluženo kazen. Pri tej slovesnosti je obljubljena udeležba samega istrskega prefekta Leonija in seveda tudi pokrajinskega tajnika Mracha, ali kakor se sedaj piše Ma-racchi. Udeležba je obvezna v črni srajci.
»Piccolo« in »Popolo di Trieste« poročata danes, da je po ljubeznivem privoljenju gospe Elvire Abro-sinijeve bil prinesen v sedež fašija drog, na katerem je plapolala itali-
Od
1000 Sin naprej.
IVAN JAX IN SIN
Zahtevajte cenik gratis in franko in oglejte si zaloge pri samoprodaji in glavni zalogi za celo kraljevino:
ERIK BREUIL
CELJE, Kralja Petra c. 45, LJUBLJANA, Dunajska c. 37.
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 2.
ŠIVALNI STROJI
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
PISALNI STROJI „ADL E R“
Kolesa iz prvih tovarn, Dtirkopp, Styria, Waffen-rad (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke! Cenike franko in zastonj.
□□aDDDDannnnDaonnaaaflDDDaoDDa
I UDOBNOST VSEM S
Vrsta: 1137-10902. Moški čevlji iz najboljšega angl. platna, sivi ali beli . . .
Vrsta: 4155-12202. Čevlji iz lanenega platna
brez okraska v sivi barvi
Vrsta: 4155-10225 Ženski . Čevlji iz najboljšega lanen.
Jv platna, sivi, beli in drap
prinaša svojim naročnikom zadnji »RAZGLED'. Glavni pogoj je, da postanete naročnik. Zahtevajte brezplačno številko na ogled. Naročnina Din 80*— letno, Din 40'— polletno in Din 20’— četrtletno
Uprava Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II.
Naročnino lahko plačate pri vsakem poštnem uradu na čekovni račun M. 14.589.
Te čevlje dobite
razen v naših podružnicah tudi pri sledečih tvrdkah:
Julius Haus, Odžaci Milivoj Radin, Vel. Kikinda Bogdan Miškovič Banjaluka Smail Rapič, Prijedor Mihailo Vireta, Bitolj S. Miškovič, Zaječar N. Spasič, Knjaževac A. Richtmann, Sisak Mate Župan, Crikvenica Ante Kolačevič, Gospič Čurko i Novak, Vinkovci Jeftič i Todorovič, Valjevo Milovan Ristič, sin, Čuprije Samuel Klimpel, Brčko Brača Rajkovič, Kruševac Borisav Antonič, Šabac Brača Gjurič, Cetinje Joviča Subič, Srbobran Aloiz Drofenik, Celje Vilim Kohn, Našice Zlatko Steiner, Petrinja A. M. Altarac, Jajce Stipan Delič, Makarska A. Arbanas, Virovitica Mavro Haas, S. Požega R. Jezdovič, Užice Josip Miller, Nova Gradiška Lazar Balobanovič, Štip Čira Kalkašlijevič, Strumica Andrija Madokič, Stari Bar
Vrsta: 5155-10435. Elegantni čevlji iz lanen, platna v sivi, beli, drap in beš barvi	S.
Vrsta: 6145-10635. Ženski čevlji iz lanenega platna z nižjo peto, Bivi, beli ali beš
TOVARNA
POHIŠTVA
1.1. NAGLAS
Turjaški trg štev, 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah
Vrsta: 6145-60702. Praktič. čevlji iz lan. platna z nižjo peto brez okraska, črni in sivi
Vrsta: 3135-60702. Ženski čevlji z nizko peto za starejše dame, črni ali sivi
Vrsta 4138-20079. Čevlji za vsakogar, udobni za šport, izlete in dnevno uporabo. Vse velik, beli, sivi in črni. Moški, ženski . Din 6» -otroški . . • Din 49'«
Vrsta: 4138-10076. Tenis čevlji z vulkaniziranimi podplati iz sive gume za
gospode Dld
za dame . Din 89»
Vrsta: 9143-10708. Elegantni platneni čevlji za dečke in deklice
številka 26-30.......................................................................DIl
številka 30—35.......................................................................Dil
številka 36—39	.... .......................Dil
Ureja in odgovarja Miroslav Matelič.
Tisk Učiteljske tiskarne: zanio odsro varja France Štrukelj.
Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado R rosen c.
n
je najmodernejše nrejena ter Izvršnje tu tiskaralška dela td najpripro-stejšega de najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne ia znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tiska. — Brošure v malih in tudi največjiti nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
Oftm opna Mir. reklam, listo«.
i, cenika! ii
Šolski miki za osnovne ia srednje žde Risanke, dnevniki in beležnice.