PRIMORSKI DNEVNIK
SSTZijr** - Cena 70 lir
Leto XXV. Št. 233 (7427)
TRST, torek, 7. oktobra 1969
ZAKLJUČEN URADNI OBISK PREDSEDNIKA SARAGATA V JUGOSLAVIJI
Sergej Kraigher: Želeli bi, da bi bil storjen korak naprej pri zadovoljitvi izraženih teženj narodnostne skupine v Italiji
V skupnem in za obe strani obvezujočem uradnem poročilu je podčrtana vloga in važnost sodelovanja narodnostnih skupin, ki moreta na podlagi notranjih določil in obstoječih mednarodnih sporazumov v veliki meri prispevati k nadaljnjemu izboljšanju ozračja in sodelovanja
Prisrčno slovo obeh predsednikov na letališču Brnik
(Od našega posebnega dopisnika)
LJUBLJANA, 6. — «Zagotavljam vam ,gospod predsednik, da bo-*,e deležni med vašim obiskom v Italiji prav takšnih simpatij, pozornosti in gostoljubja, s kakršnim ste obdali mene in moje sodelavce v vaši deželi,« je dejal predsednik Saragat ob slovesu na letališču v Brniku, predsednik Tito pa mu je smehljaje odgovoril: «Arrivederci a Borna.« Predsednika sta se dolgo časa izredno prisrčno rokovala ter si '^menjala še nekaj poslednjih besed, medtem ko so ju obkrožili člani njunega spremstva, časnikarji in fotoreporterji. Saragat je najboljše volje še enkrat z rokami pozdravil vse navzoče ter se po stopnicah Povzpel v reaktivec «DC 9», ki je imel pri okencu obešeni italijansko 'n jugoslovansko državno zastavo.
Vtem ko se je letalo polagoma odpeljalo proti vzletiščni stezi, so časnikarji obstopili predsednika Tita *er mu zastavili vrsto vprašanj, tako Ba jim je upravičeno odgovoril, da
je današnja tiskovna konferenca
demokratičnejša od kranjske.
Predsednika sta se včeraj nekaj pred 16. uro pripeljala z Brda na letališče Brnik, kjer sta pregledala častni bataljon. Na letališču so ju pričakali najvišji predstavniki oblasti Slovenije na čelu s predsednikom skupščine SRS Kraigherjem, predsednikom izvršnega sveta Kavčičem, podpredsednikom skupščine Brile-
Trisrčnt stisk prijateljskih rok dveh državnih poglavarjev. Tito in Saragat med včerajšnjim slovesom na ljubljanskem letališču Brnik
(Foto Edi Selhaus)
fciiiiiiiiiiviniiiiumimiiiimiimmiiiiimiiiiimiiiiimiiiimumJimiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiii
Prof. Borme o razgovoru z ministrom Morom
Ob obisku v Jugoslaviji skupno s predsednikom republike Saragatom je zunanji minister Moro sprejel v Beogradu na razgovor predsednika italijanske unije za Istro in Reko Prof. Bormeja. O tem razgovoru je Prof. Borme dal sledečo izjavo:
Prvi vtis o razgovoru, ki sem ga irnel z zunanjim ministrom Aldom Morom je ta, da je pokazal veliko Razpoložljivost ne samo glede upoštevanja vprašanj, ki smo mu jih Predočili, marveč tudi, da se bo zavzel za njihovo čimprejšnjo rešitev. Naš razgovor se je seveda na-s}anjal na vprašanja, ki smo jih Ze obravnavali z zunanjim mini-etrom Nennijem, ko je preteklega rtaja obiskal Jugoslavijo.
Razumljivo je torej, da smo ministru Moru predočili položaj italijanske etnične skupine v Istri in možnosti za njen nadaljnji kulturni in nacionalni razvoj. Med pred-°čenimi vprašanji je bilo na prvem mestu izboljšanje sprejema televizijskih oddaj z namestitvijo repeti-t°rja, ki naj bi zadovoljil potrebe [strsicega prebivalstva. Nato je pri-«o vprašanje priznanja univerzi-tetnih diplom, ki naj zagotovi več-j® jamstvo zlasti pripadnikom ita-hjanske etnične skupine in štu-fentom šol italijanske etnične skupine. To naj bi omogočilo boljše Pogoje strokovne izobrazbe študentom italijanskih šol v Istri in na Reki, če bi se jim omogočila strokovna usposobljenost na ustrezajo-mh zavodih italijanske republike, no bi se na ta način, zahvaljujoč ®e velikim izkušnjam in visoki stopnji teh zavodov, zagotovila našim študentom strokovna pripravljenost, ™ jim bo omogočila, da se bodo z jahkoto uveljavili v socialnem življenju naše države in da se bodo lahko ponašali, da so celo boljše Pripravljeni kot študenti večinske šole.
Poleg tega smo poudarili potrebo,^ da se poskrbi v okviru meddržavnih kulturnih sporazumov, da bodo tudi prebivalci krajev italijanske etnične skupine deležni še ® večji meri kulturnih prireditev. ,.ato_ smo ministru Moru obrazloži še vrsto manjših vprašanj, za katera je prav tako pokazal svoje zanimanje in svojo razpoložljivost. Nflhova rešitev bo vplivala na izboljšanje našega položaja ha per-
spektivo našega razvoja in na vključitev naše skupnosti v širok obseg sodelovanja med obema jadranskima državama.
jem, članom sveta federacije Kardeljem, veleposlanikom SFRJ v Italiji Pričo, generalom Francem Poglajnom, viceadmiralom Franjem Rustjo in drugimi.
Slovo je potekalo ob igranju državnih himen ter 21 topovskimi salvami. Predsednik Saragat je imel ves čas svojega bivanja v Jugoslaviji izredno lepo vreme. Prvi dan beograjskega bivanja je bilo nekoliko hladno in oblačno, vse naslednje dni pa sočno in toplo. Posebno bivanje v Sloveniji, potovanje po Dolenjski in Gorenjski, je napravilo na gosta izredno lep vtis, saj je pokrajina vsa odeta v mehke jesenske barve.
Ob njegovem odhodu so istočasno v Beogradu in Rimu objavili zaključno poročilo o pogovorih, ki zadeva vsa pomembnejša vprašanja dvostranskih in večstranskih stikov ter je v njem našla svoje mesto tudi problematika, ki zadeva narodnostne skupnosti.
«V politiki krepitve dobrega sosedstva — je zapisano v skupnem poročilu — se bo poleg širjenja kulturnih menjav ter turističnih pobud še posebej poudarjala važnost sodelovanja ustreznih narodnostnih skupin in obmejnega prebivalstva, ki morejo na podlagi notranjih določil in obstoječih mednarodnih sporazumov v veliki meri prispevati k nadaljnjemu izboljšanju ozračja in sodelovanja med dvema narodoma.«
Prisotnost narodnostnih skupin ter njihovo pomembnost je — poleg predsednika Tita v zdravici na Sa-ragata — omenil tudi predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher v zdravici med večerjo na čast predsednika Saragata:
.Spoštovani gospod predsednik, posebej želim poudariti pomen, ki ga imata v odnosih med državama italijanska narodnostna manjšina v Jugoslaviji in slovenska v Italiji. Obe manjšini sta se že doslej uveljavili — razvijati pa moramo pogoje, da se bosta tudi v bodoče uveljavili — kot trajni faktor sodelovanja med obema narodoma in državama.
Slovenci še posebej cenimo vsako prizadevanje italijanskih oblasti, s katerim se zboljšujejo pogoji za nemoten kulturni, gospodarski in nacionalni napredek slovenske narodnostne skupine v treh obmejnih italijanskih pokrajinah dežele Furlanija-Julijska krajina.V tem vidimo poseben prispevek k dobrim in prijateljskim odnosom med obema državama. Želeli pa bi narediti še korak naprej pri zadovoljevanju izraženih
/
teženj slovenske narodnostne sku-1 vosti odnosov sta torej oba državni-pine v Italiji; zagotovili naj bi ji1 ka pregledala sedanje prav gotovo tretman, ki bi ustrezal tako črki zadovoljivo mnogostransko in med-dogovorov kot tudi duhu med- sebojno sodelovanje, ugotovila sta sebojnih odnosov. Zato bi bili na obeh straneh obstoječo dobro vo-
zelo srečni, če bi te težnje in druge nacionalne potrebe slovenske etnične skupine italijanska vlada obravnavala z ustreznim razumevanjem.
Ob zaključku Saragatovega obiska ter objavo skupnega poročila je mogoče napraviti nekaj osnovnih zaključkov
1.	Saragatov obisk je služil za pregled stopnje italijansko-jugoslovanskih odnosov, ki je vsekakor pozitivna, čeprav državi pripadata različnim družbeno političnim sistemom in mednarodnim zavezništvom. Vsak partner je povedal svoje poglede na mednarodno dogajanje; tako je Jugoslavija v tem dialogu predstavila svojo misel in akcijo o politiki neuvrščenosti.
Predsednik Tito je na tiskovni konferenci dejal, da je moč v sedanjih prijateljskih odnosih govoriti tudi o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo manjše mejne korekture, da bi lahko sedanja «začasna» meja postala tudi v formalnem pogledu stalna. Gre predvsem za nekaj neurejenih zadev na Goriškem in delno tudi na Videmskem mejnem sektorju, kjer je potrebno doseči soglasje za mejo v Brdih, pri Gorici, Vrtojbi, kjer se namerava graditi «avtoporto» itd. Ta vprašanja je potrebno spraviti z dnevnega reda, da bi bolje brstele gospodarske pobude, ki so tesno povezane s prav gotovo nepomembnimi mejni, mi vprašanji za tistega, ki hoče iskreno sodelovati, kot je to primer z Italijo in Jugoslavijo. Kot je Moro dejal v parlamentu pred svoji«« «dhodom, to ne bo predstavljajo 4"t?e državniških pogovorov, kar pa ne izključuje načenjanja tega vprašanja v novi klimi.
Pomembna je nadalje podpora Italije pri evropskih organizmih, da bi se čimbolj odprli do Jugoslavije: zlasti velja to za gospodarsko sodelovanja med EGS in Jugoslavijo, da omogoči prodajo jugoslovanskega blaga na zahodnem tržišču ter na takšen način tudi zmanjšanje njenega dolga do področja konvertibilne valute.
Kar zadeva specifična vprašanja narodnostnih skupnosti, so nam znane izjave predsednika Tita, predsednika skupščine SRS Kraigherja in stališče v zaključnem poročilu, ki je obvezujoče za obe strani. Zunanji minister Moro pa se je v tem duhu v Beogradu pogovarjal s predsednikom Italijanske unije profesorjem Bormejem.
ljo po nadaljnjem razvijanju tega sodelovanja, ki je toliko bolj vzpodbujajoče, če upoštevamo kako zamrznjeni so bili italijansko-jugoslo-vanski odnosi še pred desetimi leti.
Miroljubne pobude in pomembni gospodarski interesi vse bolj zbližujejo jadranska soseda, ki dajeta svetu vzgled, kako se v praksi kaže miroljubno sožitje.
Predsednik Saragat je nedeljo preživel na Gorenjskem. Ogledal si je Bled z Gradom, sprehodil se je pri Bohinjskem jezeru ter se popoldne odpeljal v Brdo k predsedniku Titu. Skupno sta odšla na ribolov ter je pri tem športu imel Saragat več sreče kot vsi ostali.
«Tudi ribe so pri vas gostoljubne,« je dejal. Zvečer je predsednik skup-
GORAZD VESEL Predsednik Saragat se v družbi predsednika republiške skupščine Slovenije Sergeja Kraigherja pelje
----————-------•.-------------------	na magistrat v Ljubljani. Na obeh straneh ceste ju na njuni poti pozdravlja številna množica
(Nadaljevanje na 2. strani)	(Foto Edi selhaus)
..............................".............................................................................................mm.,
Proslava 20. obletnice vzhodnonemške republike
Ulbricht m Brežnjev o odnosih z Zahodno Nemčijo
BERLIN. 6. — Danes dopoldne
se je ob deseti uri pričelo svečano zasedanje centralnega komiteja e-uotne sociiai’istične stranke, državnega sveta in ministrskega sveta, ki je bito prirejeno ob dvajseti obletnici ustanovitve Nemške demokratične republike. Prisotne so bile delegacije komunističnih partij iz SZ, Madžarske, ČSSR, Bolgarije in Poljske in to z najvidnejšimi partijskimi predstavniki.
Osrednji govor je imel predsednik državnega sveta ih prvi tajnik vzhodnonemške partije Wal'ter Ui-bripht, ki je govoril o dvajsetletnemu razvoju Vzhodne Nemčije in o doseženih gospodarskih uspehih, pozvat je novo zahodnonemško zvezno vlado in Brandta, da takoj podpiše sporazum o nerazširjanju atomske oborožitve in da naj opusti anahronistično Hallsteinovo doktrino ter da naj pristane na sedanje evropske meje vključno z mejami Nemške demokratične republike.
Ulbricht se je skliceval na prebivalstvo in dejal, da je treba priznati stvarnost in da je treba de-..	.	....	, , lovaitd, da bodo končno izginile
Na podlagi sedanje dobre kako- «eiuoit]e revanšizma«. Zahtevat je. da
Srdit letalski spopad nad Sueškim prekopom
Nasprotujoči si verziji Tel Aviva in Kaira o spopadu V Jordaniji so odkrili zaroto proti kralju Huseinu
Zahodna Nemčija postavi izven zakona neonacistično stranko Von Thaddena in da odstrani ostanke nacizma, ki so še vedno obstoječi v «Bundeswehru». Končno je govoril, da bi banska vlada morala opustiti zahtevo, da je edina predstavnica «vse Nemčije« in da ne more govoriti v imenu vseh Nemcev.
Na istem zborovanju je govoril tudi generalni tajnik KP SZ Brež-njev, ki je dejal, da bodo z zadovoljstvom videli, če pride do pre-ckreta k realizmu s strani Zahodne Nemčije in da so pripravljeni na ustrezen način odgovornosti Istočasno pa je Brežnjev tudi poudaril, da ne more biti nobenega kompromisa v boju proti revanšiz-mu in militarizmu, da pa dobrohotno gledajo na možnost izboljšanja odnosov z Zahodno Nemčijo.
Brežnjev. je mnenja, da je prece.l smešna doktrina Halilsteina in da
cLi°ktriab^CTan|* * * * V°z3o ostre m 30 nž?Rad sprožili v znamenje re-| Ško gibanje in je bil član ClN v je obsodil, one, ki bi hoteli postaviti vprašanje spreminjanja meja' in dejal, da bo tem znala dati pravi odgovor sovjetska armada.
Na zasedanju sta govorila tudi Gomu Ika in Husak.
KAIRO, 6. — V zračnem prostoru nad Sueškim kanalom in Sinajskim polotokom se je danes nekoliko pred zatonom vnel silovit letalski dvoboj med egiptovskimi in izraelskimi letali. Egiptovski vojaški glasnik je sporočil, da je letalstvo ZAR okrog 17. ure po krajevnem času napadlo vse izraelske raketne baze ter vse radarske postaje na vzhodnem bregu Sueškega prekopa Ko so se egiptovska letala po napadu vračala na svoja oporišča, so jih nad kanalom napadli izraelski lovski bombniki. Po poročilih kairskega glasnika sta bili dve izraelski letali in en egiptovski «mig 21» sestreljeni. Pilot egiptovskega letala sc je s padalom rešil na ozemlju ZAR
Bitossi je imel 70 let in se je rodil v Firencah, že zelo mlad se je vpisal v socialistično stranko in je bil kasneje med Ustanovitelji italijanske komunistične partije. Leta 1919 je bil član odbora FIOM v Firencah, kasneje pa član vodstva KPI v Firencah. Med spopadi s fašisti je bil ranjen in je ušel v Francijo, da bi se izognil represalijam. Po nalogu KPI je leta 1927 ilegalno prešel mejo, vendar so ga aretirali in ga je posebno sodišče obsodilo na deset let zapora. Leta 1932 so ga pomilostili, na svobodi pa je bil samo nekaj mesecev, ker so mu ponovno sodili pred posebnim sodiščem, ki ga je sicer oprostilo, so pa ga poslali v konfina-cijo, kjer je ostal do leta 1943.
...............................................................................................IM.....................................................................mm.........m.......■■■■....■■■■■■■n..................................................................m.........
milili 111 minil tiiiiiiiiii nuni
Vojaški glasnik je še povedal, da j Aktivno se je vključil v odporni-1 napad sprožili v znamenje re- Ško gibanje in je bil član CLN v prešah je zaradi skoraj vsakodnev- Firencah, kasneje pa je udi! parnik izraelskih letalskih akcij proti j tiaane v provinci Lucce. Po osvoboditvi je bil najprej podžupan Firenc, nato pa tajnik CGIL, član CK KPI, leta li)46 je bil izvoljen za senator « in nato večkrat ponovno
egiptovskemu ozemlju. Dodal je. da so bile vse napadene baze in naprave uničene ali hudo poškodovane.
Veličastno zborovanje ob stoletnid tabora v Vižmarjih
Pogled na preko trideset tisoeglavo množico
V Vižmarjdh pri Ljubljani je bil v nedeljo veličastni tabor, M. so ga priredili ob stoletnici tabora ko je preko trideset tisoč Slovenskih rodoljubov zahtevalo zedinjeno Slovenijo, univerzo, enakopravnost slovenščine v uradih in samostojen gospodarski razvoj.
Vzdušje je bilo v nedeljo izredno slovesno in istočasno tudi prijetno in prisrčno, k čemur je prispevala tudi lepa okolica in prijetno sončno jesensko vreme, pa še seveda tudi odlična organizacija prireditve same. V naravnem anfi-teatru se je kot pred sto leti zbralo okrog 30 tisoč Slovencev, med ka-
terimi so bili nekateri najviišji predstavniki: predsednik izvršnega sveta Mitja Ribičič, predsednik CK ZKS Popit, članici sveta federacije Vida Tomšičeva in Lidija Sentjurc, tajnik zvezne konference SZDL Beno Zupančič, član predsedstva republiške konference SZDL Franc Kimovec . žiga. predsednik republiške zveze sindikatov Tone Kropušek in številne druge osebnosti. Prisotne so bile številne delegacije zamejskih Slovencev iz Italije, Avstrije in z Madžarstoe.
Svečanost se je pričela ob 10. uri. ko je prispela štafeta planincev s Triglava in prižgala taborski ogenj,
nalkiar je tabor otvortl predsednik pripravljalnega odbora Drago Lipič. Program se je razživel z ve-ličasno pesmijo združenih pevskih zborov, med 'katerimi sta prvikrat nastopila tudi diva pevska zbora iz Slovenske Benečije in to zbor «Re-čanj-» iz Les ter zbor «Idrja» iz Idrijske doline.
Prvak Slovenskega gledališča Stane Sever pa je z njemu lastnim občutkom recitiral «Zdravl.iico» in prečltal Cankarjeve napovedi o ustvarjanju združene Jugoslavije.
Osrednji govor je imel predsednik Skupščine Slovenije Sergej
Kraigher, ki je v svojem obsežnem in tehtnem govoru podrobneje govoril tudi o vprašanjih slovenske manjšine v Italiji, o jugo-sdovemski politiki v tej zvezd.
Tov. Kra/lgher je med drugim dejal:
»Politika SFRJ ustvarja realne možnosti, da se rešijo odprta vprašanja v izvajanju mednarodnih pogodb in uveljavljanje pravic naših manjšin in da bi vsako politiko, ki bi izzvala medsebojno nestrpnost in sovraštvo, izkoriščala šovinistična iredenta in neonacistični revanšisti, t. i zavestni nosilci potujčeval-skih tendenc in najbolj zagrizeni
IFoto Edi Selhaus)
nasprotniki upoštevan ia zahtev naših narodnih manjšin.«
Njegov govor objavljamo v daljšem izvlečku na tretji strani.
Proslava se je zaključila s prisrčno predajo spominske piramide, ki so jo s prostovoljnim delom zgradili mladinci gradbenega podlietia Medgrad in izročili v čuvanje šentviški gimnaziji.
Tabor se .je zaključil ob zanimivem nastopu .folklornih ter drugih umetniških skupin, med katerimi je nastopila tudi tržaška folklorna skupina z Brega z našimi tipičnimi plesi.
Izraelska verzija o letalskem spo- izvoljen.
padu se bistveno razlikuje od egiptovske: v Tel Avivu so namreč u-radno sporočili, da so bila danes sestreljena tri egiptovska letala, ki so skušala napasti vojaške položaje na vzhodnem bregu kanala. Dve letali je sestrelilo izraelsko letalstvo, enega pa protiletalsko topništvo. Poročila iz Tel Aviva trdijo, da so se vsa izraelska letala nepoškodovana vrnila na svoja oporišča ter ne omenjajo škode, ki jo je prizadejal egiptovski napad.
Samo nekaj ur pred letalskim .spopadom je izraelsko letalstvo napadlo egiptovske položaje na južnem delu Sueškega prekopa.
V	Jeruzalemu se je danes začel proces proti 28-letnemu Avstralcu Michaelu Dennisu Rohanu, ki ga izraelske oblasti obtožujejo, da je 21. avgusta povzročil požar mošeje Al Aqsa. Kot je znano, skušajo Izraelci s tem procesom zavrniti obtožbe, da so sokrivi za požig, ki je vzbudil v arabskem in muslimanskem svetu zelo ostre reakcije in ki je privedel tudi do sklicanja islamskega vrha v Rabatu. Že prvi dan procesa, ki bo verjetno trajal precej časa, je prinesel prvo presenečenje: mladi obtoženec, ki je med policijskim zasliševanjem krivdo menda priznal, se je pred sodniki proglasil za nedolžnega.
V	Amanu so uradno sporočili, da je jordanska vlada odkrila in zatrla zaroto za strmoglavljenje kralja Huseina. Zaroto je pripravljala desničarska stranka «A1 Tahrir* (O-svoboditev), ki jo vodi Takieddin Al Nabhani in ki so jo v Jordaniji, kot tudi v drugih arabskih državah, prepovedali.
Umrl sindikalist Renato Bitossi
RIM, 6. — Včeraj je nenadoma na svojem domu preminil senator Renato Bitossi, predsednik svetovne sindikalne federacije, v kateri je včlanjena tudi močna italijan-■ ska sindikalna organizacija CGIL I in ki ima stalni sedež v Pragi.
Viw»■ so poslali žalne telegrame najvišji italijanski predstavniki oblasti in med njimi predsednik republike Saragat, predsednik senata Fanfani, predsednik vlade Ruroor in druge osebnosti. CGIL pa je ob tej izgubi prejela na stotine sožal-nih telegramov sindikalnih organizacij z vsega sveta.
Ribičič na Tolminskem
LJUBLJANA, 6. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, ki je na uradnem obisku v Sloveniji, je na vabilo občinske skupščine Tolmin obiskal danes v spremstvu člana zveznega izvršnega sveta Marka Bulca, podpredsednika izvršnega sveta Slovenije dr. Franca Kočevarja in člana republiškega izvršnega sveta Jožeta Štruklja Bovec, Kobarid in Tolmin, kjer se je sestal z družbenopolitičnimi in gospodarskimi predstavniki tolminske občine. V daljšem razgovoru v prostorih hotela v Bovcu sta predsednik tolminske občinske skupščine Papič in predsednik poslovnega odbora alpskega turističnega centra inž. Klanjšček podrobno seznanila preds. zveznega izvršnega sveta o načrtu gradnje velikega zimsko športnega središča na Kaninu, za kar bo potrebno o-krog 570 milijonov dinarjev. Ribičič je izrazil mišljenje, da bo republika Slovenija ta načrt morala zaradi njegove važnosti vključiti v svoj investicijski program in zahtevo za dobivanje kredita od mednarodne banke za obnovo in razvoj. Popoldne si je predsednik zveznega izvršnega sveta ogledal obrate mlekarne «Planika» v Kobaridu, zatem pa se je v domu JLA v Tolminu v daljšem razgovoru s predstavniki gospodarskih in družbenopolitičnih delavcev in predstavniki tolminske občine udeležil razgovora o vprašanjih družbeno-gospodarske-ga razvoja Jugoslavije.
VARŠAVA, 6. — Predsednik Poljske Spychalsky je danes prispel na uradni obisk v Alžir kot gost predsednika Bumediena.
— 2 —
7. oktobra 1969
Saragatov obisk
(Nadaljevanje s 1. strani)
ičine SRS Sergej Kraigher priredil v novem hotelu Golf na Bledu gostu na čast večerjo, katere so se udeležili vsi najvišji predstavniki Slovenije, med katerimi so bili tudi predsedniki obmejnih občinskih skupščin. Med večerjo sta predsednika Kraigher in Saragat izmenjala zdravici, ki ju objavljamo na drugem mestu.
Gostu je pel Slovenski oktet, ki je na vse prisotne člane italijanske delegacije napravil izreden vtis, tako da je Saragat svetoval, naj oskrbijo njihovo gostovanje v Italiji.
Danes je Saragat obiskal tovarno Iskra v Kranju, magistrat in nuklearni inštitut »Jožef Štefan* v Ljubljani. V Iskri se je pogovarjal z delavci, se z njimi rokoval in slikal. Ljubljančani so predsednika Sa-ragata, ki se je po mestnih ulicah peljal s predsednikom Kraigherjem v odprtem avtomobilu, prisrčno pozdravljali.
Poslednje srečanje dveh predsednikov je bilo danes opoldne na kosilu v gradu Brdo pri Kranju. Zavleklo se je za pol ure, toliko sta si imela povedati in tako prisrčno je bilo vzdušje, ki je zajelo obe delegaciji. Tito je nato svojega go-sta (»spremil na Brnik in se poslovil od njega in njegovega spremstva. Točno ob 16. uri je predsednikovo letalo zapustilo Brnik in se usmerilo proti Rimu. V razdalji kakšne pol ure sta se proti Rimu in Milanu usmerili še letali z italijanskimi časnikarji.
Prenehal je trajati »letalski most*, ki je bil vzpostavljen pred petimi dnevi med obema državama, ostale so tesne prijateljske vezi med državniki, politiki, gospodarstveniki, kulturniki — in tudi med časnikarji, na katerih sloni zdaj velika naloga, da v duhu skupnih političnih obvez z objektivno informacijo prispevajo k medsebojnemu spoznavanju, ki je eden izmed poglavitnih tcmeliev spoštovanja, sodelovanja in miru.
Zaključno uradno poročilo
Po odhodni predsednika Sairagata
iiz Jugoslavije so v Beogradu in Rštnu objavili zeteljučno poročilo o iitaiMjamštoo - jugoslovanskih pogovorih, ki so potekal' v prijateljskem vzdušju, značilnem za odnose med obema državama. V italijanski delegacija so bili pe'cg predsednika Sairagata, ki je obiskal Jugoslavijo :ia povabilo predsednika Tita, tudi minister za zunanje zadeve Moro, italijanski ambasador v Beogradu Foleo Tratoalza in visoki funkcionarji. Z jugoslovanske strani pa so bili prisotni poleg presedmika Tita še sekretar za zu ran je zadeve Tepevac, i-ian izvršnega sveta Toma Graniti, jugoslovanski veleposlanik V Rimu Priča in viisokd funkcionarji. Po odhodu ministra Mora je presedndka Sara-gata na obisku v Zagrebu m Ljub ijamd spremljal podtajnik za zunanje zadeve Mario Pedtni.
Predstavnika obeh držav sta med pogovori prikazala svoja stališča d® poglavitnih mednarodnih in skupnih vprašanj. Z zadovoljstvom sta ugotovila, da je sodelovanje med obema državama plodno. Upoštevajoč načela nevmešavanja v notranje zadeve drugih predstavljata obe državi primer, ne glede n« družbeno ■ politične sisteme in različne mednarodne položaje, kako Je možno ustvariti dobro sosedstvo in sodelovanje na temelju enakosti.
Poudarila sta nujnost vse večje ga razumevanja med državami, da bi olajšali iskanje odstranitve sporov, ki motijo mirno sožitje med ljudstvi. Sporazumela sta se o potrebi vlaiganja nadaljnjih naporov za odpravo uporabe sile kot pritiska v mednarodnih odnosih. Kar zadeva Evropo predstavnika obeh držav zagovarjata stališča, da je reševanje obstoječih vprašanj mož no s postopnim uveljavljanjem sistema sodelovanja in evrooske var rvostii, kar bo ugodno vplivalo na pomiritev in sodelovanje tudd v drugih delih sveta.
Mir v Evropi bo mogoče okrepiti samo s spoštovanjem temeljnih načel Listine združenih narodov. Obe strani sta zato pokazali veliko zanimanje za misel o evropski konferenci in sta pripravljeni to idejo uresničevati s potrebnimi pripravami,
Oba predsednika sta prikazala svoja stališča do dogodkov v Sredozemlju ter zlasti poudarila nujnost sodelovanja na tem področju. Zaskrbljena sta zaradi poslabšanja položaja na Srednjem vzhodu ter se ogrela za mednarodno akcijo v okviru OZN, da bi se uresničila resolucija varnostnega sveta, ki tež: k dosegi mirne pravične in traj.ie odprave sedanje krize ob upoštevanju življenjskih potreb vseh prizadetih na tem nevralgičnem področju.
Obe strani želita da bi igriške pogajanja privedla do mirne, pravične in politične rešitve vietnamske krize* k stabilizaciji in miru v tem delu sveta.
Italijanska delegacija Je z zanimanjem poslušala jugoslovansko o-braztožitev sedanje dejavnosti neuvrščenih držav za odpravo poglavitnih težav v svetu.
Oba predsednika sta poudarila nujnost okrepitve naporov za do šego konkretnih uspehov v razorožitvi. Posebno važnost sta popisala mednarodnemu sodelovanju v uporabi jedrske sile za mlroljubt/e na mene.
Poudarjajoč zadovoljstvo nad u-spešmm.; dvostranskimi odnosi med obema državama, ki izražata trdno voljo nadaljevati ustvarjalno politiko dobrega sosedstva, sta se predsednika strinjala z razširjenjem so delovanja na vse sektorje, da se pospešijo dosedanji plodni stiki.
Obe strani sta zadovoljiv z dinamiko sodelovanja na vseh gospo darskih področjih in ga hočejo se bolj okrepiti Preučili so vprašanja blagovne menjave ter se ob obojestranski seznanitvi z gospodarskimi tokovi v posameznih drža v«h sporazumeli o okrepitvi industrijskega znanstvenega in tehničnega sodelovanja.
Zadovoljni sta z ugodnim razvo Jem prometa na obmejnem področju. Nakazali so možnosti razširitve takšnega sodelovanja na področju Jadranskega morja. Pokazala se ie skupna volja po hdJbri sklenitvi trgovskega sporazuma med Jugoslavijo ta Skupnim evropskim trgom, ki naj med drugim zagotovi možnost prodaje na tem tržišču tira-
bidunalniih jugoslovanskih kmetijskih pridelkov. Italijanska stran je poudarila svojo pripravljenost za aktivno posredovanje.
Potem ko zaključno sporočdlo go. vori o vlogi narodnostnih skupin v politiki vse tesnejšega sodedo vamja med dvema državama (v ce loti objavljenega odstavka na drugem mestu), sta oba predsednika poudarila spoznanje, da je prisrčno in prijateljsko sodelovanje koristno ne samo za prebivalstvo obeh držav, temveč bo istočasno prispevalo k odstranjevanju tudd najtežjih vprašanj.
Predsednik Saragat je povabil predsednika SFRJ, naj obišče Italijo. Maršal Tito je povabilo z zadovoljstvom sprejel. Cas obiska bo soglasno določen po normalnih dip lomatskih poteh.
Brandt opustil posle zunanjega ministra
BONN, 6. — Willy Brandt je danes sporočil predsedniku vlade Kie-singerju, da do zapadlosti sedanje vlade ne bo več opravljal poslov zunanjega ministra, razen če ne bo treba rešiti kakih zelo nujnih vprašanj. Predstavnik zunanjega ministrstva je sporočil, da se Brandt ne bo več udeleževal sej vlade in da ne bo potoval v tujino kot zunanji minister. Njegove posle bo opravljal eden od državnih podtajnikov.
Prihodnje dni bo Brandt Izkoristil za pripravo politične izjave, ki jo bo podal kot kandidat za predsednika vlade na prvi seji novega Bundestaga. V socialdemokratskih krogih so danes izjavili, da bo sedanji vodja socialdemokratske parlamentarne skupine Helmut Schmidt baje postal v novi Brandtovi vladi minister za obrambo, na njegovo mesto pa bo imenovan sedanji minister za nemške zadeve Herbert Wehener. Na Brandtovem stanovanju so se danes nadaljevali razgovori med socialdemokrati in liberalci o sestavi nove vlade in porazdelitvi posameznih ministrstev.
Prožna marka in czelena Evropa*
LUKSEMBURG, 6. - Prosto oblikovanje vrednosti marke na nemškem in zunanjem valutnem trgu je takoj povzročilo velike motnje v okviru evropske gospodarske skupnosti, zlasti še v okviru »zelene Evrope*, glede oblikovanja cen kmetijskih pridelkov. Z nestalno pariteto marke so nenadoma postale nestalne tudi cene mnogih kmetijskih pridelkov, kar je spravilo v krizo tako imenovani »ključ* cen, ki ga je določila evropska gospodarska skupnost za leto 1969-1970.
Zaradi tega so se nemudoma sestali v Luksemburgu ministri sveta evropske gospodarske skupnosti in proučili nastali položaj. Na splošno sn predstavniki šestih držav z »razumevanjem* sprejeli sklep nemške vlade o začasnem spremenljivem tečaju marke, hkrati pa so nekateri izrazili zaskrbljenost za prihodnost, če ne bo nemška vlada čimprej določila novega stalnega tečaja svoje valute. Predstavniki članic EGS pa so si bili edini pri oceni, da je bila ta odločitev nemške vlade »najmanjše zlo*, da so se lahko pre prečile večje špekulacije, ki bi lahko še bolj negativno vplivale na gospodarstvo v okviru evropske go spodarske skupnosti
Zato je svet ministrov EGS izrazil željo, da bi prišlo v prihodnosti do boliše uskladitve vseh vprašanj eosoodarske in finančne narave. Po piaačldanski seii je svet mi nistrov EGS pooblastil komisijo, ki se ukvarja s kmetijskimi vprašanji, nai pripravi ustrezne predloge v zvezi z doiočlt.viio novih pravil o trgovan ju s kmeti iškimi nridelki, upoštevajoč predvsem spremen'a v tečai nemške marke. Dokončne sklepe bodo spreieli potem, ko bo nemška vlada določila novo pariteto marke.
KOŠARKARSKI TURNIR 11. SSI
Z zmago nad Barkovljami rojanski Dom zmagovalec
Med naraščajniki zmaga openskega Poleta
Danes seja CK PSI
RIM, 6. — Jutri bo v kongresni dvorani EUR zasedanje centralnega komiteja socialistične stranke, na katerem bodo v ospredju politična vprašanja po razcepu s socialdemokrati, saj je to drugo zasedanje in se je prvo zasedanje CK PSI ukvarjalo predvsem z organizacijskimi vprašanji.
Danes se je v poslanski zbornici nadaljevala razprava o pooblastilu vladi, da se lahko uveljavijo ukrepi, ki jih predvideva sporazum o EGS glede tretje etape gospodarske integracije
15 mrtvih pri avtobusni nesreči v Jugoslaviji
BEOGRAD, 6. - Na cesti Bosilj grad-Vranjska Banja se je v soboto popoldne v prometni nesreči smrtno ponesrečilo 15, težje in lažje poškodovalo pa se je 39 oseb. Do nesreče je prišlo ko je avtobus iz Bosiljgrada na poti proti Vranjsld Banji iz do sedaj še neugotovljenih vzrokov zletel s ceste v 110 metrov globok prepad. V prepadu se je avtobus enajstkrat obrnil in na koncu obstal popolnoma zmečkan v pre padu. Med padcem so potniki skozi razbita okna padli z avtobusa. Po isti poti je kmalu privozil drugi avtobus, tako da so potniki mogli priskočiti na pomoč ponesrečenim in so iz bližnje vasi poklicali na pomoč. Ponesrečene so takoj v kratkem času pripeljali v bolnice v Vranje in Skopje. Po pripovedovanju potnikov se je šofer tik pred nesrečo nagnil na krmilo avtobusa. Za enkrat se še ne ve, ali je šoferja zadela kap, oziroma ali ga jc omotilo žganje, ki ga je po pripovedovanju potnikov med potjo pil Točen vzrok slabosti šoferja bo ugotovila šele obdukcija. Od 39 potnikov so štirje laže poškodovani že zapustili bolnišnice, pet težje poško-vanih, od katerih je, eden popoldne umrl, so pripeljali v bolnico v Skopje.
Dom Rojan Je ftlainSkl košainkar-aki prvak 11. SSI. Rojančaml so v odločilnem srečanju za prvo me sto premagali Barkovljane, ki so jim bili predvsem v prvem polčasu enakovreden nasprotnik.
Pred tem srečanjem so košarkar-J1 Kantove la povsem nepričakovano osvojili 3. mesto na račur, ž'včsnih Opencev.
Finale za I. mesto
DOM ROJAN — BARKOVLJE
71:42 (30:20)
DOM ROJAN: Adrijam Zavadlr.! (k) 4, Rudes 14, Boris Fabjan 22, Silvan Ambrožič 20, Vasilij Dl Le. nardo 11, Boris Košuta.
BARKOVLJE: Stojan Kafol (k) 6, Aleksander Sirk 12, žarico Uršič 12, Žnidaršič, Sandi Pertot 2, Edi Vodopivec 10.
SODNIK: Branko Lakovič.
Barkovljanil so nastopili brez dveh standardnih Igralcev: najboljšega strelca Krečiča in režiserja Tur činov: ča	Naloga Rajančanov
ŽENSKI TURNIR
Polet
pred
Cankarjem
Včeraj se je končal tuda ženski košarkarski turnir. Predstavnice Poleta so po predvidevanjih odpravile tudi zadnjo oviro Cankar A in sd talko zagotovile prvi ženski košarkarski naslov 11. SSI. Igralke Poleta, ki že leto dni trenirajo, so zasluženo osvojile prvo rr.csto. Zanje so bile SSI dober trening za bližnje prvenstvo.
V zadnjem srečanju so Openke z veliko razliko (26:2) odpravile prvo moštvo Cankarja. Kljub dobri vodji in požrtvovalnosti, cankarja-šdoe, ki so se prvič spoprijele s košarko, niso mogle doseči več od enega koša.
POLET — CANKAR A 26:2 (9:2)
POLET: Irene Sosič (k) 5, Renata Knez, Tanja Malalan 8, Nataša Smotlak 6, Dragica Hrovatin 5, Mira Kraus 2.
CANKAR A: Silva Pernarčič (k) Breda Pahor 2, Anica Kufersin Jaeraa Rauber Ivica Švab. Nevia Bandelj, Mara Rogelja.
SODNIK: Edi Plesničar.
Po tej zaključni tekmi je končna lestvica naslednja:
ŽENSKI TURNIR 11. SSI
Polet	2	2	0	59:4	4
Cankar A	2	1	1	20:34	2
Cankar B	2	0	2	10:51	0
Je bila torej lažja. Kljiuto temu pa Zavadlavovo moštvo ni moglo v prvem polčasu streti odpora nasprotnikov, ki so bili predvsem pri odbitih žogah s Sirkom in Uršičem nepremagljivi. Rojančant se niso zbrali. Fabjanu v začetku ni šlo od rok, pivota Ambrožič in Dl Lenardo sta se le s težavo prerinila v nasprotno obrambo, kjer sta Jima Sirk in Uršič zapirala prostor.
Prvi polčas 30:20 za Dom. Igra ni bila lepa. Bark ovijamo! so presenetili. Brez najboljšega strelca Krečiča res niso mogli več.
V drugem delu igre so se Ro Jančanil prebudili. Fabjan je neusmiljeno nizal koše z meti od daleč, Ambrožič in Dl Lenardo sta se učinkoviteje gibala v nasprotnem kazenskem prostoru. Rudes Je razvil nekaj protinapadov. Za-vadlal pa je, čeprav nekoliko živčno, le organiziral Igro svojih. Zmaga je bila tako neizbežna. Prvo mesto Je osvojila zasluženo najboljša ekipa turnirja, žal je brez Krečiča in Tuirčinovlča tudi tehnična raven tekme padala. Obe moštvi sta branili v coni in napadali nepremišljeno. Morala je pribi tako na dan tehnika posameznikov.
Najboljša v vrstah Dom Rojana: Fabian In Ambrožič, med Barkovljami pa sta se Izkazala Sirk (ki Je predvsem v obrambi zaigral res dobro) ter Uršič.
Finale za 3. mesto KONTOVEL — POLET 50:40
(23:16)
KONTOVEL: Eda Čermelj (k) 8, Branko Lakovič 19, Drago Ukmar, Peter Starc 21, Danilo žužič 2, Da-rto Kante.
POLET: Igor Sancin (k), Sergij Tavčar 10, Vladimir Vilhelm 2, Andrej Križnič 6, Oliver Kokošar.
SODNIK: Adrijam Zavadlal.
Kontovel je z bolj umirjeno ln premišljeno igro premagal favorita za osvojitev 3. mesta, peterko Poleta. Openci so zaigrali živčno in so bili predvsem v zadnjih ml. nutah igre — zaradi nervoze — netočni v metih, kar so seveda izkoristili košarkarji Kontovela, ki so si tako zagotovili zmago.
Kcntovel je imel to prednost, da Je v svojih vrstah lahko računal na pivota Starca, ki je lovil odbite žoge v obrambi in je bil tudi v napadu neustavljiv za nizke Igralce Poleta. Res ne vemo, zakaj niso Openci v obrambi zaigrali na mrja, kajti v vrstah Kontovela sta nastopila dva nogometaša, ki — kljub vsej dobri volji — gotovo ne hi povzročila skrbi nasprotnikom. »Domačini* bi tako imeli dva i-gralca prosta, ki bi lahko ob priliki flotirala.
3.	mesto so tako osvojili košarkarji Kontovela.
KONČNA LESTVICA
1.	Dom Rojan
2.	Barkovlje
3.
4.
Kontovel
Polet
V	dopoldanskih urah dve srečanji brez borbe. Košarkarice Cankarja B so osvojile zmago brez borbe na račun Sokola, ker se Na. brežlmike niso predstavile na Igrišče. Isto velja za naraščajnike: zmaga Poleta b. b. proti peterici Bankovelj.
V	drugem naraščajmiškem sreča-nju Je Lonjer odpravil požrtvovalno moštvo Poleta B.
Naraščajniki — 3. kolo LONJER — POLET B 26:21 (5:8)
LONJER: Ervin Gombač (k) 4, Mauro Malalan, Valter čok 16, A-leksander čok 6, Leomard Koren.
POLET B: Boris Košuta (k) 11, Tonček Trento, Igor Malalan, Lo-ris Tavčar 2, Marko Starc 8, Drago
Vremec, Valter Sosič, Branko Jazbec.
SODNIK: Sergij Tavčar.
Kljub požrtvovalnosti in za naraščajnike «zadovoljdivi» tehniki niso mogli Openci streti odpora pred. stavnikov Lonjerja, ki so bili za glavo višji n so zato predvsem na odbitih žogah povsem onemogočili nasprotnike. Poleg tega Je bili Valter čok neusmiljen strelec in Je sam dal kar 16 točk. V vrstah Poleta se je zaradi borbenosti in kot strelec izkazal kapetan Boris Košuta
Po tem zadnjem srečanju nara-ščajniškega turnirja je končna lestvica naslednja:
1.
I.
3.
4.
Polet A Lonjer Polet B Barkovlje
bi —
V OKVIRU 11. SSI
Zaslužena zmaga Peterlina na prvem turnirju badmintona
Sinoči so zaključili tekmovanje. za 3. mesto v badmltonu, ki je pripravilo ne- Simonič — Starc 11:1 kaj presenečenj. Tako je nekoliko za 1. mesto nepričakovano v četrtfinalu izpaded | PeterI(i(n _ Mlljot 2:0 (11:2j U;10)
Hreščak, Id. je bdi med favoriti za osvojitev prvega mesta. Tudi kra-sovec Guštin Je v tem delu tekmovanja pokazal razmeroma slabšo Igro, kot v začetku in je v srečanju s Peterlinom doživel nepričakovano visok poraz. Nad vse ugodno pa sta presenetila oba finalista, Peterlin in Mdijot, ki sta se odlikovala ne le z zadovoljivo tehniko, ampak tudi z dokajšnjo mero borbenosti.
Zaradi odsotnosti Grgiča (Gaja) in Slavca (Breg) so v četrtfinalu opravili le dve srečanji in sicer z naslednjima izidoma:
Peterlin (Polet)—Guštin (Kras) 11:2 Simonič (Polet)—Hreščak (RMV) 11:6
polfinale
Peterlin — Starc (Kontovel) 11:0 Mijot (Škamperle) — Simonič 11:6 za 5. mesto Hreščak — Guštin 11:4
niitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitil|imiiiiiitiiiiiii||l|i„|l||,,„M,i„l,,„l|,|,,|lmmil|l|l||||mitl||||||||||||||||III|l|1||||lu(M||||lllll,|,,||l1m„m,l,|,„||||,l|,tuni mini
ZAKLJUČEN TURNIR V ŽENSKI ODBOJKI 11. SSI
-   — IIIIIMIIM , M     ............................-    
Presenečenje kot le kaj: Cankar pred Škamperlom!
V borbi za 3. mesto jo Breg odpravil nerazpoloženo Zarjo
Ij-alke ekip, ki so se uvrstile na prva tri mesta so se za spomin še skupaj slikale
CANKAR — ŠKAMPERLE 3:2
(15:10, 6:15, 8:15, 15:13, 15:3)
CANKAR: Pernačič, Švab, Kufersin, Pahor, Rogelja, Bandelj, Rauber J. in N., Bole
ŠKAMPERLE: Pavletič O. in T„ Kenda, Barej, Bezeljak, Hmeljak, Švab, Mijot.
SODNIK: Milic.
Cankarjašice so startale na letošnjem ženskem odbojkarskem tur-
iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiia
ZAKLJUČENO EVROPSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO V NEAPLJU
SZ ne klone dvakrat zaporedoma: 1. SZ, 2. Jugoslavija, 3. Češkoslovaška
v
Italija po porazu s Španijo šele šesta
Sovjetska zveza je tudi na evropskem prvenstvu v Neaplju potrdila svojo premoč. V zadnjem, odločilnem srečanju so Paulaskas ln drugi strli odpor požrtvovalne Jugoslavije, ki Je bila vseskozi enakovreden nasprotnik. Pravilo, da «se Ruse dvakrat zaporedoma ne premaga«, je tudi tokrat obveljalo. Po četrtkovi tekmi v Caserti, ko Je Jugoslavija s sijajno tekmo odpravila evropske prvake, Je bilo predvidevati, da se bodo Sovjeti zbrali, pripravili novo taktiko in tako osvojili naslov. In to se je zgodilo
Jugoslavija zapušča to prvenstvo z dvignjeno glavo. Po našem mnenju so Jugoslovani prikazali najduhovitejšo igro, poleg tega so imeli morda najboljšega igraloa Evrope, Cosiča. Skratka, bila je to najbolj simpatična ekipa prvenstva. Prvenstvo, ki je pokazalo nekaj tehničnih novosti ln napredka.
Osebna tehnika igralcev je boljša (to velja predvsem za prva štiri moštva) Vse peterke so Imele celo vrsto velikanov, ki so zadovoljivo zaigrali tudi na krilih (naj-lepšd primer je bil Cosič). Torej moštva so višja. Približujejo se Američanom, kjer je povsem obir čajno, da Igrajo dvometraši na krilih .V obrambi še vedno igramo v coni, ob priložnosti na moža. Italija ne pozna cone in to se ji je maščevalo (predvsem proti Poljakom).
Prvenstvo Je v bistvu potrdilo, da so vzhodne države trenutno še nepremagljive. Na tretje mesto se je namreč uvrstila Češkoslovaška, ki Je v odločilnem srečanju premagala Poljsko.
Italija pa je tudi v poslovilni tekmi razočarala svoje navijače.
Mesini in drugi so v borbi za peto mesto kloniti Španiji.
Finale za 1. mesto
Sovj. zv. • Jugoslavija 81:72
SZ:	Zastukav 6, Paulaskas 20,
Saikamdelidze, Kuilkov 2, Bološev, Potivoda, S, Belov 15, Tomson 4, Kovaleniko, Vofaov 13, A. Belov 3, Andrejev 18.
JUGOSLAVIJA: Tvrdlč 2, Simonovič 6, Maroevič, Rajkovič 19, Cvetkovič, Kapičič 8, Daneu 12, Cosič 8, Soliman 5, Plečat 2, Cermafc 6, Jelovec 4.
SODNIKA: Leegwaiter (Nizozemska) in Topuzoglou (Turčija).
Trener Gomelski je z uspelo taktiko takoj spravil v težave Jugoslovane. Sovjeti so namreč začeli precej živahno, predvsem po zaslugi najboljšega Igralca na igrišču Paulaskasa, ki je tudi v nedeljo polnil koš iz vseh položajev. Cosič pa rti ponovil izrednega nastopa iz prvega srečanja proti SZ. Žeravica je izvedel več menjav, a brez uspeha. Sovjeti niso popustili. Lisjak Votaov in dolgin Andrejev sta neusmiljeno odgovarjala na vsak koš Jugoslovanov. Paulaskas pa je bil vseskozi prava zagozda v obrambi Daneua ln drugih.
Tekma je t>ila na visoki tehnični ravni ln prava posLastnlca za številno, vročekrvno neapeljsko občinstvo. Prvo mesto torej zasluženo za SZ.
• • •
V borbi za tretjo mesto češka zmaga na račun Poljakov, ki so do zadnjega upali na uspeh. Tekma se je namreč končala le z dvema točkama razlike (77:75). Dramatično srečanje, M pa Je potrdilo lahko premoč Cehov.
Finale za 3. mesto
Češkoslovaška - Poljska 77:75
ČEŠKOSLOVAŠKA:	Novički 1,
Zidek 13, Komopasek 6, Bobrovskt 5, Baroch 12, Milka 8, Zedniček 16, Ammer 4, Blažek, Ruidčka 12, Konvička, Pistetak.
POLJSKA:	Trams 7, Ceglelski
Seweryn, Jurkievricz 22, Niemiec 2, Ldlkszo 8, Kozak 12, Kwiaibowski 8, Gula 2, Korc 14, Ladnjak, Dol-ozevvskl.
SODNIKA: Mulkhameteianov (SZ) ln Vietti (Italija).
• • *
Italija Je v zadnjem srečanju razočarala. Demoralizirano moštvo je klonilo Španiji, ki je osvojila peto mesto. Primovo delo se je tako — zaradi neupravičenih kritik — izjalovilo. Skoda.
Španija - Italija 71:66 (36:33)
ŠPANIJA: Escorial, Ram os, Cri-stobal 1, Codiraa 11, Margali 12, Na. va, Emiliamo 13, Luyk 12, Sagi-Vela
4,	Buscatb 14, Alocen 2, Martin«
2.	Escorial Ramos in Nava.
ITALIJA:	Bariviera 4, Ostsola,
Recalcati 8, Bovane 2, Mastni 16, Bergonzoni 8, Zanatta 2, Meneghin
5,	Brumattl 4, Bisson, Costnelll 14, Jessd 3.
SODNIKA: Kassal (Madžarska) in Kalitsis (Grčija).
KONČNA LESTVICA:
1.	Sovjetska zveza
2.	Jugoslavija
3 Češkoslovaška
4.	Poljska
5.	Španija
6.	Italija
7.	Bolgarija, 8. Madžarska, 9. Romunija, 10. Grčija, 11. Izrael, 12. Švedska.
Ostali izidi zadnjega dne: Bolgarija — Madžarska 92:48 Romunija — Grčija 87—81 Izrael — Švedska 92:83
— bi -
nirju SSI brez posebnih pretenzij. Njihova najboljša igralka, Sonja Pernarčič, je odpotovala z italijansko reprezentanco na evropsko mladinsko prvenstvo v Sovjetsko zvezo, in tako je šesterka ostala brez svoje glavne udarne moči Vprašanje jo bilo, glede na imena, s katerimi sta se ponašala Škamperle in Breg, pa tudi Polet, če bodo Šentjakob-čanke osvojile sploh tretje mesto. Osvojitev drugega mesta pa bi bila že itak senzacija.
Toda senzacija je bila se večja. Mlade cankarjašice so izbojevale to, na kar ni nihče računal, niti same: prvo mesto.
V	finalu za prvo mesto sta obe šesterkd v Bazovici že od začetka predvajali tehnično dobro igro, s katero pa nista ogreli razmeroma maloštevilnega občinstva. (Morda je na »mrzlo vzdušje* vplival tudi hladen večer).
Po spodrsljaju Škamperle v prvem nizu je vse potekalo po predvidenih tirnicah tja do začetka četrtega seta. Svetoivančanke so z razmeroma lahkotno igro zbirale točko za točko in vse je kazalo, da bo končni izid 3:1 govoril njim v prid. Toda vodstvo ekipe je storilo v četrtem setu taktično napako: v igro je vključilo rezervne igralke, kar so cankarjašice takoj izkoristile. Z uspešno igro na mreži, predvsem pa v obrambi niso pustile svojim nasprotnicam do sape in tako so stanje v setih izenačile. Škamper-lovke so sicer napele vse sile, da bi svoj zaostanek v točkah — ki je bil precejšen — proti koncu seta odpravile, vendar so z napadom začele prekasno.
V	petem setu se je med obema šesterkama vnela zagrizena bitka, ki je končno nekoliko razvnela tudi gledalce. Borbene Šentjakobčanke so pod skrbnim in odločnim vodstvom trenerja Viteza res požrtvovalno reševale vsako žogo, popustile niso niti za trenutek. Uspeh dveh osvojenih setov jih je moralno dvignil in vsi napori škampenla, da bi se odlepil od svojih nasprotnic, je bil zaman. Pri stanju 13:13 je imel Škamperle zadnjo večjo priložnost za odločilni naskok, toda niti pri stanju 13:14 ni znal ustaviti poleta nasprotnic, kd so osvojile servis ln nato z dolgo žogo pripravile eno največjih presenečenj letošnjih iger. Škamperle namreč v zgodovini športnih iger v ženski odbojki ni bil doslej še nikoli premagan.
BREG — ZARJA 2:0
(15:12, 15:4)
BREG: Slavec, Rapotec, Barut, Foraus, Klabjan, Kofol, Turk.
ZARJA: Sonja, Saška, Magda in Dora Križmančič, Čok, Terčon, Žagar, Seražin.
Pričakovali smo, da se bo med obema ekipama razvnela ostra m enakovredna igra. To pričakovanje je bilo posledica odlične igre, ki
jo je Zarja predvajala v polfinalu. Teda Bazovke so tokrat zatajile. Njihova igra je bila tokrat precej slabša, zlasti v drugem setu. Breg jc tako prišel do tretjega mesta razmeroma lahko in seveda zasluženo.
KONČNA LESTVICA
1.	Cankar
2.	Škamperle
3.	Breg
4.	Zarja
PRIJATELJSKI NOGOMET
Vesna 3 Primorec 0
Nedeljsko prediprvensžveno nogometno srečanje med kriško Vesno ln trebensklm Primorcem se Je končalo s 3:0 (2:0) v korist Križanov. Gole so dosegli: v 25’ p. p. De MI-chele (enajstmetrovka), v 44' Col-tellino, tik pred koncem pa Mi-cbele.
Vesna B Je v dopoldanskih urah Izgubila tekmo z enajsterico -5točk s 3:1 (2:0).
Breg	4
Tecnoferramenta 1
Nedeljsko prijateljsko tekmo s Tecnoferramanito Je Breg zajkljo, čiii s 4:1 (i:i) v svojo korist. Gole so dosegli: 40’ p.p. Preseliti (T), v 42’ Cuk (B), v 6’, 37’ ln 41’ d. p. Veglia (B).
Na splošno lahko rečemo, da je bil uspeh tega turnirja zadovoljiv, pokazal pa je, da bi lahko ta panoga med našo mladino v kratkem dosegla velik razmah.
KONČNA LESTVICA
1.	Peterlin (Polet)
2.	Mijot (Škamperle)
3.	Simonič (Polet)
4.	Starc (Kontovel)
5.	Hreščak (RMV)
6.	Guštin (Kras)
V OKVIRU 11. SSI
Drevi na Proseku začetek tekmovanja v streljanju
Drevi in jutri ob 20. uri bo na Proseku v Prosvetnem domu strelsko tekmovanje SSI z zračno puško za društva s Tržaškega. Drevi bodo nastopala naslednja društva: Kras, Cankar, Primorec, Vesna, Zarja, Barkovlje, Polet in Dom Rojan. Jutri pa bodo prišla na vrsto ta društva:	Kontovel, Gaja,
Škamperle, Breg, Repen in RMV.
Vsa društva opozarjamo, da morajo imeti za nastop lastno puško predpisanega kalibra. Puška mora biti opremljena z vsemi predpisanimi dokumenti, ki jih zahtevajo oblasti.
Društva z Goriškega ln Iz Benečije (Mladost, Dom Gorica, Juventina, Brda, Sovodnje in Matajur) na hn. do tekmovala na sedežu Mladosti v Doberdobu, drevi ob 20.30.
Bologna - Palermo	1
Brescia . Bari	X
Cagliarl . Lazio	1
Vicenza - Fiorentina	2
Roma - Inter	I
Sampdoria Juventus	X
Torino . Napoli	J	,
Catania - Mantova	1
Como . Modena	X
Livorno - Perugia	X
Varese • Cesena	1
Empoli . Spal	X
Vis Pesaro . Lucchese	I
KVOTE
13 — 3.067.700 lir 12 —	91.700 lir
1.	— 1. Levmoss 1 X
2. Park Top
2.	— 1. Astl Snumante
2. Brumes
3.	— 1. Mitzuko
2. Brigata
4.	— 1. Urbano
2. Oslavla
5.	— I. Porter
2. Saiimar
6.	— 1. Bellini
2. San Domingo KVOTE
12 — 4.534.755 lir II —	95.468 lir
10 —	8.874 lir
Naraščajniški nogomet 11. SŠI

S sobotne finalne naraščajniške nogometne tekme Primorec Pred vrati Brega
Drugi gol Primorja v sobotni naraščajniškl nogometni tekmi 11. slovenskih športnih Iger c Repnoni
IZ GOSPODARSKE PROBLEMATIKE SVETA
Plaz tujih investicij ogroža neodvisnost Latinske Amerike
Izplača se prečitati si ta članek, ki je izšel v mehiškem dvomesečniku tCuadernos America-nos» in ga je napisal Omar Diaz de Arcos, v katerem obravnava razne faze gibanja tujih investicij na področju Latinske Amerike. Ko ga bo prebral, do doslej o bis.vu latinskoameriškega vprašanja manj obveščeni čitatelj zaradi preglednosti in jasnosti njegove vsebine precej bolj informiran. Naj, torej, spregovori pisec.
Poglavitni vzrok nerazvitosti, o kateri se danes toliko razpravlja, je brez dvoma kontinuirana kolonialna in imperialistična eksploatacija dežel «tretjega sveta*. Nerazvite dežele, t.j. nekdanja kolonialna ,'n odvisna ozemlja, so končno stopile na mednarodno prizorišče ter zapustile mesto, ki so jim ga določile imperialistične sile.
Imperializem se je znašel iz oči v oči z osvobodilnim gibanjem in je bil primoran spremeniti oblike Penetracije v Aziji, Afriki, Latinski Ameriki, da bi v novih razmerah okrepil svojo staro hegemonijo.
Evolucija tujih investicij je povezana s tem procesom in jasno odkriva naravo odnosov med imperialističnimi silami m kolonializi-ranimi deželami. Kolonialno in neo-kolonialno izkoriščanje ima globoke korenine v zgodovini Latinske Amerike. Latinskoameriški narodi so se rodili v znamenju španskega kolonializma, razvijali so se v senci angleškega kapitala in se danes borijo za svojo popolno neodvisnost v obdobju premoči severnoameriškega imperializma.
Špansko gospostvo je temeljilo ha pridobivanju dragocenih kovin, čeprav so v drugi polovici 18. stoletja burbonski mornarji stimulirali razvoj plantaž, trepskih rastlin ■n živinoreje. Kast trgovine v tem obdobju je omogočila, da se je rodila šibiva nacionalna buržoazija, ki je stremela za trdnejšimi stiki 1 evropskim tržiščem.
Konec 1. 1850, zlasti pa po 1. 1870, se je začelo prvo neposredno investiranje tujega kapitala v La-hnski Ameriki. Na imperialistični etapi so se evropske sile in ZDA Natekle k novemu tipu aktivnosti, ki se je razvijal daleč zunaj njihovih meja — k izvozu kapitala.
Zategadelj označuje tuje investicije med 1. 1870 in 19?9 ustvarjanje določene infrastrukture z nalogo, da olajša učinkovito izkoriščanje s Uro vin in njihov izvdz. Z drugimi besedami povedano, začelo se je obdobje tako imenovanih »tradičio-halnih* investicij ali investicij kolonialnega tipa. Gradili so železniške proge, luške naprave, telegraf-*ke in telefonske linije... Hkrati pa s“ je intenzificiralo rudarstvo in *o se razvijale nove panoge gospodarstva. Z nastajanjem velikih toest se v kolonializiranih deželah ustvarja tržišče za določene pro-izvode, ki se niso uvažali zaradi Svoje specifičnosti. V lej zvezi rastejo investicije tudi v elektrogospodarstvu, mestnem in medmestnem transportu, javnih službah itd. Graditev železnice v Čilu je bila Pogojena s povečanjem britanskih hivesticij v rudarstvu; v Argentini z vlaganjem angleškega kapitala v kmetijstvo; v Srednji Ame-riki — s prilaščanjem velikih zem-tjiških kompleksov od strani severnoameriške družbe »United Fruit ~°-» za plantaže banan. V vseh teh primerih so povsem zanemaril1 * * * 5 nacionalne koristi in zasledovali samo smer, ki je ustrezala tu-J*m kapitalistom.
Pred prvo svetovno vojno so tuje thvesticije v Latinski Ameriki dosegle približno 8500 milijonov do-arjev, od tega je bilo 3700 milijo--0v dolarjev angleškega izvora,
1700
ameriškega, 1200 francoskega,
i nemškega, 1100 milijonov pa
P drugih dežel.
Nemško prodiranje je bilo v glav-trgovinskega značaja. Konec • 1880 se je znatno povečalo in je e k 1913 doseglo 1,45 odstotka eniškega izvoza v dežele Latin-Ke Amerike ter 12 odstotkov uvo-'s,‘z teh dežel. Ob koncu 19. in v acetku 20. stoletja ,e Nemčija ®gala kapital v kavne plantaže, ^'ektroindustrijo, rudarstvo itd. eniška ekspanzija je mnogo bolj aostriia protislovja teh dežel z hglijo kakor z ZDA, ki še zmeraj S(' imele večjega vpliva na tem Področju.
v začetku so severni Američani j.jVcbotočili svoje težnje proti Kanskemu morju in Srednji Ame-ler’ ^er 10 v Prvil' letih 20. sto-Ziia dokončno utrdile svoj vpliv. stj .. so 80 odstotkov svojih inve-^ ClJ vlagale v plantaže, železnice iir. ^dhike, pozneje pa tudi v jav-p; službe tluč, plin, telefon idr.), in. prvo -,vetovno vojno in med 4* je severnoameriški kapital zanj ?V0J° operacije v deželah Juž-Igj-Ahierike jn je med 1. 1914 in 5d 1 Povečal svoje investicije na odstotkov V naslednjih letih,
5 .19 do 1929, s*' ZDA podvojile jjjlc investicije v Latinski Ame e«.1.’ bi so se povzpele od 2406 na
5244
hiilijonov dolarjev. Ta sever-
uuimjcv. a a acvcr
naj neriška ekspanzija je bila ena t(. Ibc^cmbnejšii. posledic prve sve-tr ne vojne Anglija ni bila več pevska, finančna ter industrijska :	ha svetu; središče kapitalizma
* Prešlo v ZDA.
vJ^tovna kriza (1929 1933) je po-. ocila delitev latinskoameriških ZJj * na dve veliki kategoriji. Po . strani so bile to dežele, ki so e8'e določen industrijski razvoj 80 imele bolj ali manj močno
nacionalno buržoazijo, na drugi strani pa so bile najbolj zaostale dežele, ki so bile skorajda popolnoma odvisne od kmetijstva. Med prve je mogoče uvrstiti Argentino, Brazilijo in Mehiko, do neke mere Kolumbijo, precej za temi pa je še Urugvaj. Pred krizo je bila buržoazija teh dežel prevzeta od želje, da se osamosvoji, da se otrese odvisnosti od imperialistične oblasti, kakor tudi, da bi bila čim manj prizadeta v silovitih in nepredvidenih omahovanjih, ki so prihajala od zunaj in proti katerim je bila brez moči. Te dežele so v giavnem zastopale politiko poveča-vanja uvoznih tarif in kontrole izmenjave, da bi uravnovesile trgovinsko in plačilno bilanco in preprečile devalvacijo. Večkrat so vodile politiko monetarne ekspanzije in inflacije, ki navsezadnje škoduje ljudskim množicam, čeprav olajšuje in protežira industrijski razvoj.
V drugo kategorijo lahko uvrstimo vse dežele Srednje Amerike, Kubo, Venezuelo in Peru. Tu je reakcija bila drugačna. Namesto da bi iskali poti za notranji razvoj, da bi zmanjšali odvisnost od tujine, so si prizadevali ponovno pridobiti izgubljena tržišča, se najtesneje povezali z imperialističnimi silami, zlasti z ZDA, da bi se omilile posledice krize.
Aktivnost ZDA po svetovni krizi je znana pod nazivom «politika dobrega sosedstva*. Ce pustimo vnemar diplomatski in splošni značaj, lahko to politiko na gospodarskem torišču izrazimo v naslednjem;
1.	Vzpostavljanje sistema kvot za izvoz nekaterih latinskoameriških proizvodov in podpisovanje »recipročnih pogodb* med ZDA in deželami Latinske Amerike.
2.	Stimuliranje severnoameriškega privatnega kapitala za investiranje v skupnosti z nacionalnim kapitalom ali, drugače povedano, stimuliranje razvoja »mešanih investicij*.
3.	Ustanovitev banke za izvoz in uvoz, z namenom stimuliranja severnoameriškega izvoza...
Med drugo svetovno vojno se severnoameriške investicije v Latinski Ameriki niso občutno povečale zato, ker so se močno povečale industrijske kapacitete ZDA, zaradi česar se je zmanjšal izvoz kapitala. Nove investicije v tujini so se osredotočile v rudarstvu ter v izkoriščanju strateških surovin.
Zaradi čedalje večjih finančnih težav Velike Britanije so bile ukinjene mnoge angleške investicije v Latinski Ameriki. Od 603 milijonov funtov, ki jih js Združeno kraljestvo porabilo za investicije 1. 1946, se je ta znesek 1. 1959 zmanjšal na 233 milijonov.
V povojnem obdobju so neposredne severnoameriške investicije rasle v naslednjem ritmu: 1. 1943 so znašale 2800 milijonov dolarjev;
1. 1950 -- 4445 milijonov; 1. 1959 — 8218 milijonov. Tako izjemno povečanje je povzročil v glavnem razvoj severnoameriške petrolejske industrije v Venezueli. V začetku našega stoletja so bile investicije v ekstraktivno industrijo večje od tistih, ki so jih vlagali v plantaže. Ta tendenca se še bolj izraža v naslednjem obdobju. Od 1. 1929 do 1956 so investicije ZDA v kmetijstvo Latinske Amerike padle od 23 na 9 odstotkov obsega vseh investicij, kapital, vložen v ekstraktivno industrijo, pa se je v istem obdobju povečal od 37 na 48 odstotkov. Največje povečanje investicij je bilo registrirano v petrolej-
ski industriji.
V zadnjih letih skušajo ZDA s svojimi investicijami konsolidirati svojo oblast nad latinskoameriškim gospodarstvom z delovanjem znotraj in zunaj njega. Prvič, s favoriziranjem tako imenovane gospodarske integracije Latinske Amerike, ki je bila prej zanemarjena. Drugič, s krepitvijo odvisnosti teh dežel z dajanjem kreditov preko Zveze za napredek. Polom, ki ga je doživela ta zveza, dejstvo, ki ga ne skrivajo niti sami imperialisti, jih je spodbudil, da so začeli vsiljevati načrt, imenovan Skupno latinskoameriško tržišče, načrt, ki zadeva na neprehodne težkoče, ki pa bo, če se v sedanjih razmerah izpelje, v izključno korist severnoameriških podjetij, delujočih v Latinski Ameriki.
Iz vsega tega izhaja, da usoda naših dežel ni odvisna od tujih investicij, marveč od revolucionarne odločnosti samega ljudstva.
Z vseljudskega shoda v Vižmarjah ob 100-letnici vižmarskega tabora
Govor predsednika Kraigherja v katerem med drugim omenja tudi vprašanje manjšin
Folklorna skupina z Brega, ki se je poleg drugih tudi udeležila velikega shoda v Vižmarjah
".........."""""""•"""""•"•••"■•'■••••■n............
PRETEKLOST IN SEDANJOST ISTRSKIH BISEROV
Brioni se odpirajo radovednim očem onih, ki ljubijo naravo in lepoto
Ko sem po štirih dnevih, ki sem jih preživel na Brianih, odhajal, mi je bilo razumljivo, zakaj je to otočje enkratno. Zavedal pa sem se tudi, da sem si ogledal samo konček njegove lepote, ki jo nesebično ponuja. Vendar se zdi vse to, kar sem videl in slišal, našemu bralcu neznano. Misel, da bodo brionski otoki v kratkem dostopni tudi turistom, me je nekoliko plašila, napolnila s strahom za vse tiste krhke in nežne predmete, ki so morda premalo odporni, da hi
f|§
..... rr>Wj|lll* iSfUrifl 11 ' i'
vzdržali preveliko radovednost sodobnih »poletnih nomadov*.
Ko sem tistega jutra odrinil od »kontinenta* na Brione, je bdilo nebo brez oblačka. Barba s »Fa-žamke* mi je pripovedovali, da tu ni nikoli prevroče in da je poleti poprečna temperatura okoli 23 stopinj Celzija. Na oni strani dva kilometra širokega Faianskega preliva so se skozi meglico videli Brioni.
»Pripravite dosti filmov!* mi je mimogrede zavpil šandor, o-sknbmik zoološkega parka na o-toku.
In >-“s že po prvih korakih na-
JCAKftA
I «**«>
JUN V*UK| briNHAU

TRST A
7.15, 3.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.00 Bednarikova «Pratika»; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Russov ansambel; 17.20 Pro-
gram za mladino; 18.15 Umetnost m prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.55 Furlanski ljudski plesi; 19.10 Spomini Vena Pilona; 19.25 Zimmermanov orkester; 19.45 Zbor »Lojze Bratuž*; 20.00 šport; 20.35 Gounod:	»Zdravnik proti
svoji volji*, v odmoru; Pogled za kulise.
TRST
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.40 Zborovsko petje; 14.05 Svevo; «L’avventura di Maria*.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila: 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.00 Pisana glasba; 8.00 Otro ški kotiček; 8.30 Popevke; 9.00 Operna glasba; 9.45 Glasbeni mo zaik; 10.15 Glasbeno govorni spored; 10.45 Popularni pevci; 11.15 Nove plošče; 11.30 Današnji pev ci; 12.00 in 12.45 Glasba po že Ijah; 13.50 Jugoslavija v svetu;
14.00	Za mlade poslušalce; 15.30 Popevke; 16 00 O mdr ju in pomorstvu; 16.40 Popularne pesmi; 17.00 Tretja stran; 17.30 Popoldanski recital; 18.00 in 19.30 Prenos RL;
19.00	Stare pesmi. 22.10 Motivi za vsakogar.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po
TOREK, 7. OKTOBRA 1969
ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.05 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Tenorist Alfredo Kraus; 12.05 Kontrapunkt; 14.45 Nove pesmi; 16.00 Program za najmlajše; 16 30 Pisan spored; 17.05 Program za mladino; 19.13 Življenje F. S. Fitzgeralda; 21.00 Bellini: »I Puritani*.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkester; 9.05 Vprašanja in odgovori; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 13.00 Pisan spored; 13.35 Little Tony Story; 14.05 Juke box; 15.18 Baritonist Giancario Uggetti; 16.00 Klub gostov; 18.00 Pisana glasba; 18 20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Ping pong; 20.00 Poje Nico Fiden-co; 21.10 Radijska priredba; 23.1b Kronike Juga.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.45 Haendlove kantate; 12.20 Operna glasba; 13.55 Sodobna ital. glasba;
14.30	Plošče; 15.30 Simfonični koncert; 17.10 Angleščina; 17.40 Jazz;
18.30	Lahka glasba; 18.45 Psihologija in delo; 19.15 Koncert; 21.00 Glasba izven programa.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 8.40 Franz Liszt; 9.35 Plošče; 10.20 Vzporedna glasba; 12.30 »Ifigenija na Tavridi*; 13.30 Portret avtorja: Čajkovski.
SLOVENIJA
6.00,	7 00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00,
19.30	Poročila, 6.30 Informativna
oddaja; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Zgodba o pravem športniku; 9.35 »Morda vam bo všeč*; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Respighi: Ptice;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Slov. narodne; 13.15 Zabavna glasba;
13.30	Priporočajo vam...;	14.05
Glasbena skrinjica; 14 20 Koncert;
15.40	Pri naših mladih glasbenih umetnikih; 16.00 Vsak dan za vas; 18.15 V torek na svidenje; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansam bel T. Kmetca; 20.00 M. Pagnol; Lepa pekovka; 20.56 Parada po pevk; 22.15 Jug. glasba; 23.05 C. Golar: Pelinroža; 23.15 Lahko noč;
23.40	Plesni orkester.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	Angleščina; 13.00 Slikani ce; 13.30 Dnevnik; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za mladino; 18.45 Roose veilt; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Čehov: »Tri se stre*; 23.40 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 »Atlantik*. 22.10 Balzac; »Izgubljene iluzije*.
JUG. TELEVIZIJA
20.00,	22.55 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Ruščina;
11.00	Splošna izobrazba; 16.10 Angleščina; 16.40 Oddaja za prosvetne delavce; 17.55 Risanka; 18.00 Lutke; 18.20 Po sledeh napredka;
18.40	Vokalno instrumentalni soli sti; 19.05 Potovanje na Antarktiko — film; 20.35 Jan Troell: »Tu je tvoje življenje*, film.
letim na nevsakdanje sožitje različnega rastlinja. Ko hodim po asfaltiranih stezah, med katerimi se razprostira skrbno gojeni zeleni pas, vidim, kako družno rasejo lovor, bor, črnika, cedra, palma, agaiva pa pinija in še mnoge druge subtropske rastline.
Vtisi se nenehoma spreminjajo. Na tem otočju — muzeju vidite različno olarasje in arhitekturo različnih stilov. Lahna sredozemska soparica mi je preprečevala, da bi z enim samim pogledom zaobjel to skupino štirinajstih razmetanih otokov. V zgodovini so kar naprej menjali gospodarje in vojne niso šle mimo njih. Vse to je pustilo na njih vidne znake. Ko stopite na največjega med njimi — na Veliki Brion, skoraj takoj začnete doživljati spopade minulih civilizacij im kultur, ka-.terih tisočletja stari ostanki se še danes upirajo času.
Otočje je svoje davno ime dobilo še v času Ilirov. V četrtem stoletju pred našim štetjem so ga imenovali Brevona. Poleg Velikega im Malega Bitoma, je tu še dvanajst otočkov z zanimivimi imeni, kii govorijo o njihovi bogati zgodovini: Sveti Marko, Gaz, Obljak, Hupam Veliki, Supin Mali, Galija, Grujevac — Riba, Vanga — Vanjski otok, Pusti, Medvjedi-ca, Jerolim in Košada.
DINOZAVRI SO BILI
LENI LJUBIMCI
Na palubi ladjice sem slišal nenavadno zgodbo o prvih predzgodovinskih prebivalcih današnjih Brionov. V velikanskih gozdovih so med visokimi praprotmi im blatnima plitvinami živeti dinozavri — igvanodooti. Dolgi so bili čez 10 metrov in visoki 5. Ti velikani so bili pravi vegetarijanski sladokusci. Izročilo pravi, da so samci im samice preveč uživali, ko so jedli sočno praprot, in da so pozabili na ljubezen. Ko sem si na Plooaih im Barbamu ogledoval okametiele odtise, kd so jih njihove noge pustile v plitvinah im v okamenelem pesku, sem se zavedel, kako veliki so bili ti za ljubezen leni velikani, ki so tako uničili svojo vrsto. Danes ti odtisi predstavljajo svetovno vrednost in atrakcijo, izročilo pa se še naprej prenaša iz roda v rod in še zmeraj je znanstveno nepotrjeno.
PRVI BRIONČAN
NI ZNAL PLAVATI
Prvi ljudje so se na otočju pojavili šele potem, ko so igva-nodonti izumrli. Naselje so postavili prav ob morski obali, čeprav so se morja bali, ker niso znali plavati. Prva naselja so zrasla v zalivu Soline na jugu Velikega Briana. Prebivalci so bili odlični lovci in lončarji.
Morje, viharji in vetrovi pa so dokaze o njihovi materialni kulturi uničdlii:	Imeli so enkratne
verske obrede in rituale, ki so bili podobni indijanskim.
Naslednji prebivalci Brionov so bili Iliri. Stanovali so po gričkih in svoja naselja so gradili načrtno. Zgradili so obzidja iz velikih kamnitih blokov. Uredili so prva grobišča Mrliče so pokopavali z orožjem, nakitom in predmeti za vsakdanjo uporabo; v krste so jih polagali skrčene im obrnjene na bok. Šele leta tisoč pred našim štetjem so jih začeli sežigati na odprtih grmadah. Spomladi leta 177 pred našim štetjem so v južno Istro prodrle prve rimske legije. V zalivih brionskih otokov je našla varna zatočišča njihova mornarica. Do danes so se ohranili ostanki gosposkih dvorcev, široki oljčna gaji in vinogradi, staje za živino in kašče za žito, vino in olje, kar vse govori o mnogih pomembnih spremembah iz tistega časa.
Plemiški dvorci so zrasli tudi na Velikem Brianu, na hribu Kolči, na polotoku Barban in hribu Gradina, naj lepše ohranjena in
naj očarljivejša pa stojita v zalivu Verige in zalivu Dobrika.
BRIONSKA
ROMEO IN JULIJA
Ko sem tistega soparnega popoldneva stal pred ostanki Aulu-sovega divorca v zalivu Verige, sem se za trenutek preselil v zdavnaj izginuli svet starih Rimljanov in občudoval spretnost arhitekta, katerega »domišljiji je bilo prepuščeno*, da zgradi dvorec brez primere.
V tem čudovitem okolju v mani spet oživi čez 2000 let stara legenda, Id sem jo slišal od fažan-skih ribičev. Govori o fantu Gaju Lucaniju, najpogumnejšemu vozniku kvadril na tekmah v puljski Areni, zmagovalcu, ki so ga slavili od Rima do Pulja. Oboževalo ga je mnogo deklet in žena. Gaj pa se je zaljubil v lepo Lidijo, ženo patricija Auiusa, bogatega starca, ki je bil Lastnik opekarn, tovarn amfor in oljarn. Ob Gajevi zmagi v Areni je Lidija glasno navijala za Gaja in tako neprevidno odkrila svojo ljubezen. Aulus je zvedel za nezvestobo in si je izmislil strašno maščevanje. Na gostiji, ki so jo priredili na čast velike Gajeve zmage, so Au-lusovi sluge izvabili Gaja v podzemeljske dvorane, češ da ga tam čaka Lidija. Gaj je bil zaradi nove ljubezni do lepe ženske vaiko zaslepljen, da je pozabil na previdnost in padel v past. Živega so zazidali. Lidiji so sporočili, da je s heterami odplul na morje. Lidija je slutila, da so ga ubili, in je nora od bolečine šla v smrt — skočila je s pečine, od koder sta z Gajem pogosto gledala sončne zahode.
Človek na ruševinah Aulusovega dvorca ne ve. katerega vtisa naj se otrese: ali tega o izredno c-hraneoi notranjosti sobe z na pol svetlečim čmo-belim mozaikom, ker se nju skoraj zazdi, da sliši zvenketiinje zlata in trkanje s kozarci, polnimi vina iz Auluso-ve bogate kleti, kjer je bilo v velikanskih posodah spravljenega 25 tisoč litrov vina, ali tistega o sp'ošnem razkošju, ki prekipeva v trenutkih razigrane domišljije, ko se okoli vas razlivata nenavadna glasba neresničnih rimljanskih muzikantov ali razbrzdani smeh rimskih heter. K temu prispevajo tudi prečudovite freske, ki z zidov govorijo o nekem čisto neznanem svetu, in štukature, ki s stropov nemo opozarjajo na bogastvo in udobnost, v katerih sc živeli lastniki dvorca.
Sem so prihajale družine rimskih cesarjev, da bi se odpočile po gledanju razburljivih bojev med gladiatorji v Vespazianovi a-reni. Tu so živele v razpoloženju, ki je curljalo iz čaš s čudovitim zlatim vinom iz brionskih vinogradov. Premišljevale so o fantu Gaju, ki je bil živ vzidan in o svečeniških celicah tamle, na oni strani ceste, kjer so puščami k: med zadevi krotili svoje duhove in od onemoglosti padali v nezavest. O tem »žepnem mestu* še danes krožijo legende.
(Nadaljevanje sledi)
Na veličastni spominski proslavi (poročilo o njej objavljamo na prvi strani) 100-letnice velikega tabora v Vižmarjih, ki se ga je udeležilo za takratne razmere naravnost o-gromno število 30.000 zavednih Slo vencev, je pred večdesettisočglavo množico spregovoril predsednik republiške skupščine Slovenije Sergej Kraigher. Uvodoma je označil izreden pomen ter vsebino taborov, kar je v prvi vrsti prihajalo do izraza v zahtevi po zedinjeni Slo veniji, slovenski šoli in pa uveljavitvi slovenščine v uradih in na sodnijah. Slovenci — je dejal pred sednik Kraigher — so zahtevali enakopravnost slovenskega naroda z ostalimi narodi avstroogrske monarhije. Na mnogih taborih pa je bila postavljena tudi zahteva po povezavi slovenskega naroda z drugimi jugoslovanskimi narodi. Tabora v Vižmarjih so se udeležili ljudje iz vseh slovenskih dežel, prisostvovali pa so mu tud. predstavniki hrvaške, Srbije in češkega taborskega gibanja. Poleg splošnih političnih zahtev je tu bila postavljena tudi ona po slovenski univerzi, ustanovitvi lastnih denarnih zavodov ter zavarovalnega društva. Značilen pa je vižmarski tabor še po nečem, namreč po tem, da sta njegovo sklicanje m velikanska udeležba na njem domala vseh poštenih in resnično slovensko čutečih ljudi pomenila kapitulacijo ta kratnih konservativnih kranjskih prvakov pred nezadržnimi zahtevami ljudstva. Sam tabor pa je Fran Levstik, eden najaoslednejsm boroev za Zedinjeno Slovenijo, o-značil za neogiben, ker da je pobuda zanj prišla naravnost od spodaj, od slovenskega ljudstva samega. Naslednje leto po njem je občni zbor političnega društva »Slovenija*, ki je vižmarski tabor pripravilo, sklenil, da se na mestu, kjer se je tabor vršil, postavi spomenik. Izdelana je bila piramida iz kraškega kamna, toda spomenik oziroma piramida n. nikdar bila postavljena. Kot so, namreč, takratni konservativni prvaki Zedinjeno Slovenijo pokopali, so njen program kasneje izdali tudi mlado-slovenski meščanski liberalci — je dejal predsednik Kraigher. Ta spomenik — je nadaljeval Kraigher — odkrivamo šele danes po sto letih. Piramida sicer ni iz kraškega kamna, bo pa navzlic temu trajna priča o tem pomembnem dogodku, a obenem priznanje demokratičnim naporom generacij ob zaključku dobe našega narodnega prebujenja.
Pri obravnavanju naše zgodovine rrr, je dejal preosednik Slovenije — je naša pozornost obrnjena prav tisam dogajanjem, v katera so bile vključene osnovne ljudske množice našega naroda in ki so odločala o njihovih osnovnih interesih. A nedvomno je, da so se v taborskem gibanju izoblikovali prvi obrisi našega kolikoi toliko celovitega narodnoosvobodilnega programa. Zahteva pa Zedinjeni Sloveniji je bila revolucionarna, a uveljaviti jo je bilo moč samo z revolucionarnimi sredstvi ter revolucionarnim bojem. Prevzela jo je in uresničila šele naša revolucija v narodnoosvobodilnem boju. Zgo dovinski pomen taborov pa je bil tudi v tem, da se je politično življenje Slovencev iz ozkega kroga razumnikov in podeželske gosp»,oe v čitalnicah preneslo v najširše množice, zajelo je desettisoče kmetov, delavcev in mladine. Po kmečkih puntih so slovenski kmetje prvič pokazali pripravljenost, da se bore za postavljene smotre. Slovensko ljudstvo je stopilo na politično prizorišče kot narod, ki se zaveda svojega obstoja in nacionalnih smotrov. Taliorsko gibanje v Sloveniji je pokazalo, da na Slovenskem obstajajo pogoji, da se Slovenci združijo kv)t narod proti fevdalni razkosanosti in absolutizmu, da zaustavijo procese asimilacije ter agresivni pritisk tujega kapitala. Tragedija pa je bila v tem, da tega niso videli ne samo v oportunizmu okoreli, z dvorom in cerkveno ter fevdalno reakcijo povezani prvaki v samem taborskem gibanju, kot sta bila dr. Bleiweis in dr. Costa, ampak da so se tudi mladoslovenski liberalci, ki_ so tedaj bili nosilci naprednih teženj, ustrašili v bistvu revolucionarne poti, ki so jo tedaj na kazale slovenske ljudske množice. Zaščito pred asimilacijskim priti skom nemškega tei italijanskega kapitala so iskali tam, kjer je niso mogli najti — v zavezništvu z dvorom in klerikalno reakcijo ter v obrambi avstro ogrske monarhi je, namesto da bi jo iskali v povezavi v drugimi jugoslovanskimi norodi in vsemi demokratičnimi silami v Avstriji in na Madžarskem.
banje povezano s Franom Levstikom, ki je bil v svojem političnem in literarnem delu dosleden ter nezlomljiv nadaljevalec demokratičnih tradicij revolucije iz 1. 1848. Zato nam se danes moč njegove osebnosti, njegov kleni, revolucionarni značaj, približuje to dobo in nas obvezuje.
Potem ko se je šo dotaknil sedanjega družbenega sistema Slovenije, ki da se razvija skozi vrsto nepretrganih preizkušenj, in navedel potrebo po odločnem koraku naprej v skupščinskem sistemu, kot tudi poudaril zgodovinsko vlogo delavskega razreda in pa to, da je samo v Jugoslaviji jamstvo slovenskega obstoja in samostojnega razvoja, je predsednik Kraigher izrekel še naslednje besede, za nas važne še zlasti zaradi tega, ker se v njih dotika vprašanja manjšine.
Slovenci imamo za svojo zgodovinsko nalogo — je rekel — da z vsemi svojimi močmi podpiramo in prispevamo k razvoju samoupravne socialistične federativne Jugoslavije. Ves dosedanji politični razvoj dokazuje, da so mednarodni položaj in mednarodna politika Jugoslavije, položaj Slovenije v njej ter nagel razvoj edino realno zagotovilo našega obstoja in samostojnega razvoja Razvoj tudi kaže, da postaja Slovenija iz leta v leto privlačnejša sila za vse Slovence, ki so ostali zunaj naših meja v sosednih državah, in za Slovence na vseh kontinentih m v vseh deželah, v katere so se izseljevali v preteklih desetletjih. Z buržoaznim nacionalizmom obre-menjeni posamezniki nas kritizirajo, da smo vedno pripravljeni žrtvovati interese naše manjšine, kot oni pravijo, socializmu in ideološkim dogmam; s stalinizmom obremenjeni pa nas obratno proglašajo za nacionaliste, ki ne upoštevajo proleta rskega	i n tčrna eiona I izma.
Nam pa praksa kaže in - kar je najvažnejše - tudi predvsem življenje ter razvoj Slovencev izven naših meja, da jo naša politika glede naših nacionalnih interesov v osnovi uspešna in da je obenem internacionaiistična. Aktivna miroljubna koeksistenca in enakopravno sodelovanje z vsemi, ki ga na tej osnovi sprejemajo, odpiranje meje ob vse večji demokraciji m svobodi pri nas, vse to ustvarja vedno tesnejše zveze z mejnimi pokrajinami sosednih držav. To se kaže tudi v vse večji samozavesti Slovencev, ki žive izven meja Ju-guslavije in še posebno v sosednih deželah. Vloga manjšin kot mostu m sredstva za zbliževanje med narodi in državami je danes resničnost. Obisk predsednika avstrijske republike v lanskem letu in obisk predsednika italijanske republike te dni samo po.rjujeta to resničnost. Resničnost je dalje, da taka politika ustvarja realne možnosti, da se rešijo še odprta vprašanja v izvajanju mednarodnih pogodb in gleoe uveljavljanja pravic na-šiu manjšin, kauor tudi, da bi vsako politiko, ki bi izzvala meuse-bojno nestrpnost m sovraštvo, izkoristili šovinistična iredenta m neonacistični revansisti, to je zavestni nosilci po.ujcevalsKih ten-dtuc in najbolj zagrizeni nasprotniki upoštevanja zantev naš« na-rodrnli manjšin. To pa je tudi nas prispevek v boju proti unperiabz-mu za zmago sociahzma v svetu, v katerem so zapopadena vsa vprašanja Zedinjene Slovenije glede uresničevanja naših nacionalnih in vseh drugih smotrov družbenega razvoja.
Avtocesta Trst-Bcnetke še letos dograjena
Na sestanku upravnega sveta druzoe Autovie Venete je predsednik Tonutti med drugim omenil, da bo avtocesta Trst — Videm — Benetke lahko v celoti izročena prometu se v letošnjem letu. V soboto bodo dvignili zapornice na novem odseku Fortogruaro — S. Stino di Livenza, ki je dolg 13 km. Kmalu nato bodo dokončali še odsek S. Stino — Noventa na reki Piave in odsek Quarto d’AItino — Mestre. Zadnji odsek avtoceste med Noventom in Quartom bodo tudi dokončali pred nastopom novega leta. Zadnje delo pa bo postavitev mostov na rekah Livenza in Piave.
Predsednik Tonutti je tudi omenil, da bo družba Autovie še v tem letu začela z delom za gradnjo avtoceste Portogruaro — Pordenone, za katero bo prispevala finančna sredstva dežela Furlanija - Julijska krajina, ter se stvarno lotila tudi vprašanja cestnega predora pod prelazom Monte Croce Carnico.
Toliko bolj pa je bilo taborsko gi-
......"""""»""».................................M..................................................... .............................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušaj te se globlje seznaniti s svojimi po-
slovnimi vprašanji. Ne prisluhnite besedam osebe, katere sebičnost je znana.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Obstaja nevarnost, da bi prišlo do resnih poklicnih nasprotovan j. Danes bo za vas bolje, če se boste ognili običajni družbi.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Da nes v svojem delu ne boste dosegli zadovoljivih uspehov. Posvetite ne kaj prostega časa tudi zabavi.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Storite vse potrebne korake, da bi uskladili nekatere nasprotujoče si interese. Neki dober prijatelj vam bo v stiski priskočil na pomoč.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Z neko neprenniš(jeno akcijo bi si utegnili
HOROSKOP
zapraviti ves ugled. Bolje je, da držite jezik za zobmi, kot da se kompromitirate.
DEVICA (od 23.8. ao 22.9.) Danes so priporočljivi manjši nakupi. Izpolnjeni boste z velikim življenjskim optimizmom.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ce drugi kažejo omahljivost, pa jih vi na noben način ne posnemajte. Deležni boste velikega zadoščenja na čustvenem področju.
ŠKORPIJON (od 24 10. do 21.11.) Skušajte si zagotoviti ustrezno sodelovanje od strani svojih družab nikov Usp r<> vam bo odpraviti star
nesporazum.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Dasiravno obstajajo za vas zelo ugodni pogoji, jih trenutno vendarle ne izkoristite. Manjši spori v družini.
KOZOROG (od 21.Iz. do 20.1.) Danes boste imeli zelo ugodno priložnost, da razširite krog svojih dejavnosti. Osebi, ki vam je pri srcu, dokažite svojo naklonjenost
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Primanjkuje vam navdušenja, pa j« spričo tega bolje, da se ne lotit« kakega resnega vprašanja. Našli boste svoje notranje ravnovesje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Brž ko boste odkrili nasprotnikovo šibko točko, ga napadite. Primorani boste sprejeti zelo oster ukrep do nekega družinskega elana.
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 22.4, najnižja 16 4, ob 19. uiti 19 stop , zračni tlak 1024,7 rahlo narašča, ve-ter 12 lom/h vzhodnik, vlaga 50 odst., nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 20.7 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 7. oktobra
MARIJA
Sonce vzde ob 6.11 lin zatone ot 17.25 — Dolžina dneva 11.24 — Lu-na vzide ob Ij36 In zatone ob 16.08
Jutri, SREDA, I. oktobra SIMEON
■v
Studijsko srečanje o trgovinski menjavi med Italijo in vzhodno Evropo
Minister Misasi je poudaril važnost okrepitve gospodarskega sodelovanja s SFRJ
Pozdrav predsednika trgovinske zbornice dr. Caidassija ter govora župana Spaccinija in deželnega odbornika Stopperja - Poročila raznih strokovnjakov
V glavni dvorani trgovinske zbornice se je včefaij' pričelo tridnevno Studijsko srečanje o trgovinski menjavi med Italijo in deželami Javen Evropske gospodarske skupnosti in o vlogi Trsta v okviru te menjave. Slovesnega začetka zasedanja se Je udeležil minister za zunanjo trgovino Rlccairdo Misasi, prisotni pa so 'bili vsi najtvižjl zastopniki deželnih ln drugih oblasti, predstavniki nekaterih ministrstev, člani konzularnega zbora, zastopniki stanovskih organizacij, znanstveniki In strokoivnOaki Iz nafte dežele tol Iz notranjosti Malije, Številni gospodarski operaterji, poH/tlčni delavci In zastopniki domačega in tujega tiska.
Udeležence študijskega srečanja ln goste Je pozdravil predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, ki se je tudi zahvalil sodelujočim strokovnij alkom in ustanovam, med katerimi so tržaška univerza, tu-rinftki Plat, državne družbe UMI, ENI, IRI in druge. Nato Je dr. Caidassi prebral pozdravne brzojavke, ki so jih poslali častni predsednik zasedanja sen. Merzagora, zakladni minister E. Colombo, guverner zavoda Banca dTtaiia G. Carli, predsednik IRI Prof. Petrilli ln nekatere druge vidlne osebnosti.
Nato je spregovoril župan ing. Spaocini, ki je zaželel zasedanju, naj bi konkretno pripomoglo k temu, da «'bo Trat lahko ponovno prevzel mednarodno vlogo, ki jo že nekaj let trmasto zasleduje, in potisnil v ospredje gospodarsko prednost svojega zemljepisnega položaja, ki ga v sodobnem pojmovanju Evrope in Sredozemlja nikakor ne moremo toneti za marginalnega. Ponovna uveljavitev Trsta v tem okviru postaja iz dneva v dan bolj uresničljiva tudi spričo dejstva, da se počasi, a vendar tu vztrajno gradijo nove povezovalne infrastrukture, kot so ceste železniške proge, letalske zveze, itd. V resnici je naše mesto bilo v marginalnem položaju le dotlej, dokler so bili odnosi ob meji napeti. Danes pa se tu razprostira najbdlj odprta meja v Evropi, zato se Trst znajde v središču zemljepisnega in gospodarskega prostora, ki lahko doseže v prihodnjih letih kar naj večji razvoj. To študijsko srečanje je kakor nalašč u-stvarjeno za Trst in za njegovo gospodarsko strukturo. V Evropi se v zadnjem času opažajo velike spremembe ln naše mesto je pokazalo, da jih je pravočasno ln pravilno zaznalo: Trat Je središče terciarnih dejavnosti, kvalificiranih storitev, in mi hočemo, da bo Izvajal to svoje poslanstvo v med narodnem merilu« — Je zaključil župan.
Nato j« spregovoril deželni odbornik aa načrtovanje Stopper, ki Je pozdravil zasedanje v imenu dežemega odbora, nato pa v krajšem govoru naglasili, da se v zadnjem času polagoma uveljavlja novo pojmovanje tržaške vloge v sodobni ekonomiki, in ne vidi več v našem mestu nekakšen privesek Industrijskega potenciala Padske nižine, ampak svojstven element z lastnim gospodarskim potencialom, ki se mora uveljaviti v žarišču trgovinskih tokov med Italijo ln EGS na eni ter Podonavjem in tretjimi deželami na drugi strani. To pojmovanje tržaška, vloge se ujema z duhom deželnega razvojnega načrta, pa tudi z duhom o-kvirnega petletnega načrta, ki velja za vso državo. Poleg tega sta se z njim strinjala najprej italijanska vlada, nato pa še Evropska skupnost, ki je dala pobudo za skupno proučitev Furlanije -Julijske krajine v EGS. Govornik Je v tej zvezi obžaloval, da niti Rimska pogodba (v členih 82 in 92), niti poznejši dokumenti Evropske skupnosti ne omenjajo poleg nemških področij ob sovjetski meji tudi našo deželo, ko gre za Izvajanje posebne «regionalne« politike. Naša dežela, in zlasti tržaška in goriška pokrajina, je prav tako kakor omenjene nemške dežele zašla zaradi povojne razmejitve v velike težave, Jz katerih je tudi EGS dolžna pomagati. Govornik Je na koncu navedel pobude, ki jih je v zadnjem času prevzela deželna uprava na področju gospodarstva in končno Izrazil upanje, da se bo tudi vprašanje preosnove pomorskih zvez pretežnega državnega pomena, ki je danes v središču pozornosti deželnega javnega mnenja, rešilo na način, ki bo ustrezal tržaškim Interesom.
Po teh uvodnih nastopih je spregovoril minister Misasi, kl je Imel nepričakovano dolg govor. Iz njega bomo zaradi pomanjkanja prostora povzeli le glavne misli: minister Je poudaril, da Je Italija v zadnjih 10 letih povečala obseg svoje Izmenjave z vzhodnoevropskimi deželami za nad 600 od sto ter da se to področje še vedno ugodno razvija. Toda za dosego novih zaletov «bo treba krepko poseči v ustroj obojestranskih trgovinskih tokov.« Govoreč o gospodarski politiki EGS je minister naglas«, da kmetijska politika v šesterici bistveno ogroža italijanska prizadevanja kar zadeva trgovinsko menjavo z vzhodno Evropo, ter da je Škodljiva zlasti v tistih primerih, ko se skušajo z njo zaščititi določani poskusi avtarhije. Glede gospodarskega sodelovanja z deželami vzhodne Evrope je minister poudaril, da se morajo velikim Italijanskim Industrijam, kl so se že uspešno uveljavile na teh tržiščih, sedaj pridružiti še srednja in mala podjetja, za katera Je tudi mnogo dela v Sovjetski zvezi, na Poljskem, v Romuniji, na Madžarskem, itd.
Minister se je nato dotaknil še števUmlh drugih vprašanj, posebno dolgo pa se je zadržal ob vprašanju gospodarskega sodelovanja med Italijo ta Jugoslavijo. To sodelovanje, je dejal, je postalo pravi vzor, kako se dve sosedni deželi lahko med seboj poslovno povežeta. Tesno prepletanje obojestranskih Interesov Je postalo mogoče zlasa po sprejetju jugoslovanske
gospodarske reforme leta 1965, »Da-1 med drugimi nastopila tudi pred. nes pa mora Jugoslavija rešiti pro- sednlk tržaške delegacije italijan-blem primanjkljaja v njeni plačil- sko - jugoslovanske trgovinske ni bilanci, kl občutno zavira u- zbornice dr, Latcovlch ln predsed reanlčevanje gospodarske reforme.« nik SOZ Bole.
Italija ima velik političen tol e-konomski Interes, da gospodarska reforma v Jugoslaviji doživi pcpo-len uspeh. Leta 1964, je nadaljeval govornik, sta Italija tol Jugoslavija podpisali sporazum o industrijsko tehničnem sodelovanju, katerega zadnji ciflj je izmenjava in izvoz izdelkov skupne proizvodnje. V tem okivliru se lahko najdejo možnosti za večji izvoz jugoslovanskih Industrijskih izdelkov v
Minister za zunanjo trgovino Riccardo Misasi
Italijo in za novo uveljavitev posebne vloge Trsta. Sporazumni, kakršen sta sporazum o maloobmejni blagovni menjavi, sejemska o-peraclja Alpe - Adria in drugi predstavljajo v bistvu odtujitev od načel Evropske gospodarske skupnosti, vendar nam 'te odtujiltve nihče še ni oporekel, kar dokazuje, da se prizadeti krogi zavedajo pomembnosti tržaškega problema. Končno je minister omenil razvoj italtlamakega uvoza Iz Jugoslavije, kl ga '«danes občutno'zavirajo naše obveznosti do EGS«, zato pa «stoj<i Italija ob strani svoji sosedi, in zahteva z njo od EGS priznanje njenih upravičenih zahtev po bolj naklonjenem tretmanu njenega izvoza.«
Nato so bila na vrsti strokovna poročila: dr. Agnelli je poročal o industriji prevozov v zahodni in vzhodni Evropi ter se v tem o-kviru zadržal zlasti ob deležu, ki ga ima Italija piri pospeševanju cestnega prometa v zahodni Evropi. Ravnatelj instituta za mednarodno pravo prof. Udina s tržaške univerze je prikazal problem usklajevanja državne zakonodaje z zakonodajo EGS: dr. Ba-glionJ, zastopnik zavoda IMI, je prebral poročilo o pogojih srednjeročnega finansiranja izvoza na tretja tržišča, zadnje poročilo pa je podal zastopnik: IRI prof. dr. Arena o perspektivah nadaljnjega uveljavljanja italijanske industrije na tržiščih vzhodne Evrope.
Danes so na vrsti prve tri o-krogle mize dvodnevnega ciklusa strokovnih razprav. Posebno pomembna bo 'popoldanska okrogla miza o pomenu avtonomnih računov in trgovinski menjavi med mejnimi področji, ob kateri bosta
Ferrari Aggradi o slovenskem šolstvu v Beneški Sloveniji
Minister za šolstvo Ferrari Aggradi je v odgovoru na neko resolucijo tržaškega komunističnega senatorja prof. Paola Seme dejal, da je zahteva po ustanovitvi slovenskega šolstva v Beneški Sloveniji upravičena in je del resolucije, ki se na to zahtevo sklicuje, sprejel kot priporočilo vladi.
V resoluciji je senator Šema zahteval ,naj bi vlada poskrbela za pravno in gmotno ureditev položaja slovenskih šolnikov na Tržaškem in Goriškem, kakor tudi za takojšnjo ustanovitev slovenskih strokovnih šol v obeh mestih.
Tretji del resolucije pa ugotavlja, da živi v videmski pokrajini, čeprav je vlada ne priznava, slovenska narodonostna skupnost in da bi morala vlada poskrbeti zanjo tudi v šolskem smislu.
Minister je prvi zahtevi resolucije (ureditev položaja šolnikov in strokovno šolstvo), sprejel kot »obvezo«, ki da jo bo vlada že v tekočem delu uresničila. Tretji del, v katerem je zahteva o šolstvu v Beneški Sloveniji je, kot rečeno, sprejel minister kot priporočilo.
Zahteve je orisal senator Šema v komisiji za šolstvo pri senatu in se je glede ureditve položaja šolnikov skliceval na organski zakon, ki ga je o tem predložila komunistična poslanska skupina in katerega prvi podtajnik je posl. Albin Škerk.
Danes seja deželnega sveta
Danes se zapet sestane deželni svet, kl tona poleg vprašanj in Interpelacij na dnevnem redu tudi dva zakonska osnutka. Prvi se tiče pravnega in gmotnega položaja osebja deželnega gozdarskega zbora in bo o njem poročal demokristjan1 Virgolinl, drugi pa se 'tiče pravne ureditve obrti. O tem o-snuitkiu bodo poročali za večino de. mokrtotjam Metus, za manjšino pa komunist Pascolat tol liberalec Trauner. Končno je na dnevnem redu tudi Izvolitev šestih članov upravnega sveta videmske civilne bolnišnice.
Popoldne se sestane prva stalna komisija deželnega sveta, ki bo razpravljala o zakonskem o-snuitlkiu o preureditvi občine Ma-niago. V četrtek se sestane posebna deželna komisija, Iki bg razpravljala o Izrednih Izdatkih za razne infrastrukture.
reč zavedajo, da je enobarvna vlada le začasna rešitev ter da morajo sedanje razprave in poilamike med strankami privesti k potrditvi leve sredine, ki pa mora Izvesti takšen program, kl bo uresničili pričakovanja v državi.
Belci je med druigim tudi dejal, da ne bi bile predčasne volitve nikakršna pozitivna rešitev ter da bi spravile stranke ob ugled,, saj bi pokazale njihovo nemoč pri re.
Sevanju vprašanj. Levi center bi bilo treba poživiti in mu vrniti njegov prvotni pomen srečanja katoliških in laičnih sil. Za obnovitev leve sredine bi morale vse štiri stranke napeti vse sile, če pa bi to ne rodilo uspeha, naj bi sestavili omenjeno večino s strankami, kl bi bile pripravljene na to. Belci Je pri tem pač očitno misli na socialiste, čeprav nt tega izrecno dejal.
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiMmimiiiiifumiiiMimiiiiHimiHmMmiMMmimiJummmmmniii
V DVAKRAT NABITO POLNI DVORANI PROSVETNEGA DOMA
Prosvetno življenje na Opčinah se je zdramilo iz dolgega sna
Obnovljeni pevski zbor pod vodstvom prof. Grgiča in oživljena dramska skupina z igro «Vdova Rošlinka» sta navdušila opensko in drugo občinstvo - Vabilo za gostovanje v Križu
Minister Misasi in U. Agnelli sta si včeraj v spremstvu predstavnikov oblasti ogledala gradbišče za Grandi Motori pri Boljuncu. Tehnične značilnosti nove pobude sta gostom razložila predsednik družbe ing. Vignuzzi in podravnatelj ing. Di Stefano. — Gradbišče se razprostira na površini 640.000 kv. metrov, za uravnavo zemljišča pa bodo izkopali vsega 3,300.000 kub. m zemlje. Doslej so od tega izkopali že 2,800.000 kubikov zemlje, položili prve temeljne elemente za tovarno ter začrtali notranje in dovozno cesto. Minister Misasi je izrazil svoje zadovoljstvo spričo pomembnosti pobude in napredka, ki je bil dosežen na poti njene uresničitve. Med svojim bivanjem v našem mestu se je minister sestal z najvišjimi zastopniki pokrajinskega vodstva Krščanske demokracije v palači Diana. Ti so mu predočili zlasti znane probleme v zvezi s poslovanjem pristanišča
Na Opčinah se je zadnje čase I na prosvetnem področju in ki se prosvetni duh, ki je vselej rado- I doslej iz kakršnegakoli razloga še damo in učinkovito napajal pr':- \ niso vključili v prosvetno delo.
Poslanec Belci o politični krizi
Včeraj Je demokristjanskl poslanec Belci govoril v Trstu o političnem položaju ter rekel, da je najbolj važno, da se prebrodi sedanji resni tol »nebogljeni« politični položaj v držaivi. Vsi se ntum-
rojeno iznajdljivost in podjetnost tamkajšnjih prebivalcev slovenskega rodu, razbohotil v trdno voljo in izpričano zahtevo po nadaljevanju bogate kulturno prosvetne tradicije, ki jo je začela ustanovitev slovenske čitalnice pred 101 letom, ki so jo nadaljevali Bralno društvo, pevsko društvo «Zvon», MPD «Sloga», dramski krožek itd., in ki jo je za nekaj časa uspavalo trenutno nesoglasje in apatija, ki je iz njega izvirala.
Občutek vsakogar, ki je v soboto in nedeljo prihitel v prosvetni dom na Opčinah je bil, da je predlanskim ustanovljeno prosvetno društvo «Tabor» hotelo v najkrajšem času prehiteti samo sebe. Kar je pa občutek povezalo v prijetno spoznanje, je dejstvo, d\i je prosvetnim delavcem «Tabord>> to tudi u-spelo. Poslušali smo in občudovali 26-članski na novo ustanovljeni moški pevski zbor in zdelo se nam je, kot bi že vrsto let vadil petje, kot bi od vselej obstajal. Zato so se tudi vsakomur kar same od sebe dvignile roke v aplavz, ko je pod vodstvom prof. Svetka Grgiča zapel Pregljevo «Od Cjela do Zav-ca», narodno v Svarovi priredbi «Dobil sem pisemce», Vrabčevo in Boštjanči*evo Moja dekle» ter Kuharjevo «Jutri gremo v nnpad».
Številni šopki cvetja, ki so jih nato prinesli na oder in poklonili pevcem in pevovodji, so bili le skromen vidni znak prepletajočih se prijetnih občutkov, ki so prevzeli občinstvo. Na otvoritvenem večeru so bile izrečene tudi številne zahvalne in bodrilne besede. Prva od teh je pripadla predsedniku PD «Tabor» Rudiju Vremen, ki je sobotni nastop opredelil za zgodovinsko važnega za prosvetno društvo «Tabor» ter je med drugim izrazil željo, naj bi bila nastopa novoustanovljenega pevskega zbora in prenovljene dramske skupine predvsem vabilo in spodbuda vsem tistim, ki želijo sodelovati
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
BOJ KOVINARJEV SE NADALJUJE RAZČLENJENO PO PODJETJIH
Po sklepu enotnih «tovamiških odborov» stavka v «Sv. Marku» in Tovarni strojev
V ladjedelnici bodo danes stavkali zadnji dve uri, delavci v tovarni strojev pa zadnji dve uri in pol - Splošna stavka kovinarjev prejšnjo soboto
V sobotni 24-umi stavki vse stroke, se borba kovinarskih delavcev za obnovitev kolektivne delovne pogodbe nadaljuje v razvejeni obtoki. Stadlkatoe organizacije so prepustile enotnim delavskim odborom v tovarnah samih pravico odločati, kdaj in kako organizirati stavko, kd naj združi delavce in uradnike v močen nastop, povzroči delavcem etan manjšo škodo, na delodajalce pa izvede čim močnejši pritisk.
Tako odpre ta teden, v začetku katerega bo nekakšno sindikalno «premiirje», kot priprava na četrtkov «sooiaini» nastop s triurno splošno deželno stavko, enotni sindikalni odbor delavcev v ladjedelnici «Sv. Marka« in Tovarni stro-pev «Sv. Andreja«. Ti delavci bodo, po sklepu tovarniških odborov, stavkali danes dn 6ioer delavca «Sv. Marka« zadnji dve uri vsake izmene, delavci Tovarne strojev pa bodo zapustili delovna mesta dve ln pol uri pred žvižgom. Tovarniški odbori so sklenili tudi, da velja stavka tudi za vse tiste kovinarske delavce, kd so zaposleni in delajo v ladjedelnici, čeprav po naročilu drugih, zasebnih podjetij.
Tovarniške odbore so delavci Izvolili prejšnji teden ln so na.1-prdstnejšd izraz dosežene sindikalne enotnosti, hkrati pa nebirokratski organ neposredne zavzetosti delavcev v sindikalnem boju. Od vseh strani se je zadnja leta slišalo kritike na račun italijanskega delavskega razreda. «Levičarski» skrajneži, pa tudi člani nekaterih levičarskih strank, so radi govorih o ((integraciji« delavcev, kl naj bd sindikatom dali mandat za vodenje
borb, sami pa v niih ne sodelujejo. Kako so predvidevanja teh skupinic propadla dokazuje prav enotna izvolitev teh tovarniških odborov, katerih naloga je vodenje sindikalnega in družbenega boja delavcev v posameznih tovarnah. hkrati pa učinkovito posredovati delavsko voljo sindikalnim centralam. Tovarniški odbori so še posejmo važni v spopadu za to kolektivno delovno pogodbo, saj zahtevajo delavci, nat se vanjo vključi tudi poglavje o delavskih pravicah v tovarnah, hkrati pa postavljajo zahtevo po integrativnem dogovarjanju mirno delovne pogodbe. To integrativmo dogovarjanje, po sklepu delovnih pogodb, bodo lahko vodili prav tovarniški odbori, ki se bodo medtem v spopadu za pogodbo prekalili v prave vodstvene organe delavcev, kl bodo stali ob strani ((notranjim komisijam«, ((delegatom obratov« in predstavništvom sindikatov v tovarni. ((Tovarniški odbori« so torej izraz neposrednega demokratičnega vplivanja delavcev na letošnje Jesenske sindikalne borbe in omeniti je treba splošno mnenje med tržaškimi delavci, da so volitve (predvsem v velikih tovarnah, v katerih so delavci prekaljeni v desetletjih spopadov) poteka le na nov način, mimo običajne razdelitve po pripadnosti temu ali onemu sindikatu.
V soboto so delavci kovinarske stroke stavkali 24 ur. Stavka je popolnoma uspela, saj so sporočila sindikalna vodstva, da Je bila udeležba delavcev lOO-odstotna, uradnikov pa 85-90-odistotna. Po sklepu sindikalnih vodstev se sobotne
stavke niso udeležim delavci v ške-denlski železarni »Italsdder«.
Eno milijardo lir za razvoj industrijo na gorskih področjih
Uradni vestnik Furlanije - Ju-l ke krajine je objavil zakon štev. 35 o deželnih prispevkih za zgraditev novih tovarn na gorskih področjih. Zakon pooblašča deželo, da izda v 4 letih 1 milijardo lir za prispevke podjetjem, ki namera vajo zgraditi nove tovarne v gorskih krajih. Dežela bo prispevala 20 odstotkov celotnega Izdatka. Prispevek velja tudi za premičnine, to je naprave in stroje. V poštev pride tudi razširitev tovarn, če se ustvari s tem 50 novih delavnih mest ta poveča proizvodnja vsaj za 30 odstotkov. Namen zakona Je spodbujati Industrijsko dejavnost na zaostalih področjih. S to milijardo lir bodo lahko investirali skupno 6 milijard lir, s čimer naj bi ustvarili 2.000 novih delovnih mest.
Taborniška organizacija RIMV skilrouje svoj redni občni zbor, kl bo v nedeljo, 12. oktobra 1969 ob 9,30 na sedežu v Ul. R. Man. na 29.
V imenu osrednje prosvetne organizacije SPZ je Opencem nato čestital njen predsednik dr. RobeH Hlavatg. Njegove besede so hotele biti tokrat nekaj več kot iskrem zahvala in priznanje, bile so onstran vsake retorike predvsem znak globokega občudovanja do teh ljudi, ki so jim najrazličnejši faktorji odvzeli kar je bilo najplemenitejšega v njih: ljubezen do svoje besede in pesmi, ljubezen do svojega naroda.
Marsikomu predvsem tistim, ki so za narodnoobrambni ideal že veliko pretrpeli, so se ob vsem tem orosile oči. Bile so to solze ra dosti. Privabita jih je predvsem sta rejša pevka bivšega pevskega društva «Zvon» Ivanka Dolenčeva. Prišla je m oder v domači narodni noši in spregovorila z besedami, ki jih lahko porodita le ljubezen in nesebičnost našega preprostega a v trdih izkušnjah izdelanega človeka. Pozdravila je prizadevnost vseh, ki so prispevali k realizaciji sobotnega večera.
Prijetno presenečenje in novost večera na Opčinah je bil tudi pozdravni govor predsednika PD «Ves-m» iz Kriza, Vojka Devetaka. Med drugim je Devetak povabil openski zbor in dramsko skupino na gostovanje v Križ. To je vsestransko hvalevredna poteza, ki bi jo bilo treba v bodoče posnemati. Le na ta način bo prišlo do tesnejšega sodelovanja med posameznimi drui-tvi, do spoznavanja med posameznimi ljudmi mših krajev in v končni oceni do uspešnejših oblik v prizadevanjih za okrepitev nai;e prosvetno - kulturne in vobče narodnoobrambne dejavnosti.
Pa še besedo o nastopu dramske skupine z Golarjevo komedijo v treh defanjih «Vdova Rošlinka s. Pravzaprav bi bilo treba o tem precej besed. Ne zaradi komedije kot take, ki razen pristnega kmečkega humorja nima večjih odlik, pač pa zaradi doživete interpretacije. Mislim, da so se vsi, od režiserja prof. Ivam Artača in scenografa Atilija Kralja do igralcev, predvsem tistih v glavnih vlogah, odlično izkazali. Poglavje zase pa je Ljuba Košuta. Njem vdova Rošlinka, muhasta in odločna, domišljava in temperamentm, se je povzpela nad amaterstvo. Tudi Anton Kalc, sodelavec Slovenskega gledališča v Trstu, v vlogi bogaboječega romarja in ljubezenskega mešetar-ja, je pokazal lepo igralsko sposobnost. Za njima nista zaostajala niti Atilij Kralj v vlogi nerodnega kmečkega zapeljivca Janeza in Jadranka Simič v vlogi Manice, vdo-vine hčere. V ostalih vlogah so nastopili Tarči Sosič (Tomažin), Karlo Tavčer (Blažon), Viktor Furlan (Jernejec), Seraf Hrovatin (Gašper), Milojka Sosič (Tončka) in Tonček Trento (pastir Tinček).
Zasluženo plačilo openskim pro-svetašem je bil izreden obisk ob-čtnstva, tako m sobotni kot m nedeljski predstavi, vsi pa so s predstav odnesli, poleg prijetnih občutkov, tudi prepričanje, da bo prosvetno društvo «Tabor» nadaljevalo po tej poti.
Dušan Kalc
Nova zastrupitev z gobami
Preteklo je komaj teden dni, odkar so se morale zateči v splošno bolnišnico trt osebe s Proseka, kl so se zastrupile z gobami, in že so na oddelku za oživljanje sprejeli tri druge osebe, ki jih Je doletela ista usoda.
Zakonca Kersevan, Vdttorio in Orsola Savi iz Ulice Costalunga št. 402, sta si hotela v nedeljo pripraviti dobro kosdlo. In kaj Jc bolj. še od gob za okusno pojedino. Tako sta v jutranjih urah nabrala na nekem svojem zemljišču v bližini doma precejšnjo količino gob. Oba sta izkušena poznavalca gob, zato jim kosilo, ki ga je žena skrbno pripravila, ni delalo veldikih skrbi. Saj je žena za vsak primer tudi pregledala vsako gobo posebej, preden jo Je vtaknila v lonec. Kljub vsemu pa sta ju gobe tokrat pošteno prevarale. Dejstvo je namreč, da Ju Je kmalu po kosilu začelo zvijati po želodcu ln okrog 17. ure so postale bolečine dn nenehna slabost tako neznosne, da sta se morala zateči po pomoč v splošno bolnišnico. Zdravniki splošne bolnišnice pa so že nava-
jeni na lake primere in so jima lahko nemudoma pomagali. Zaradi tega sta tudi že izven nevarnosti a bosta morala kljub temu prebiti nekaj dni na oddelku za oživljanja.
Približno pol ure po njunem prihodu v bolnišnico se je pred dežurnim zdravnikom zglasila tudi Viittoriova sestra Giustina. Tudi njo so zvijali želodčni krči in zdravnikova ugotovitev je bila tudi tokrat neizprosna: zastrupitev z gobami. To ni bilo nič čudnega, kajti Giustina je v nedeljo opoldne obedovala pri svojem bratu in ta ji je postregel z gobami. Tudi Giustina bo morala tako ostati nekaj dni v bolnišnici pod zdravniškim nadzorstvom.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v nedeljo, 12. oktobra ob 17. uri v Kulturnem domu
KONCERT godb na pihala
Posamezno ln skupno bodo nastopile godbe iz Doberdoba, Nabrežine, Proseka ln Trebč.
Gledališča
VERDI
Gledališče »Verdi« Ima v tem me-seču na programu dva simfonična koncerta, katerima bo 24. t.m. sledil koncert nagrajenih skladb na natečaju ((Nagrade mesta Trsta 1969».
Prvi koncert bo v četrtek, 9. t.m. ob 21. uri. Orkester gledališča »Verdi« bo vodil mladi španski dirigent Jesus Lope? Cobos, kot solist pa bo nastopi pianist Aldo Tramma.
Na sporedu so skladbe: Mozart: Simfonija št. 40 KV 550; Gershvvin: Koncert za klavir in orkester; Ravel: Španska rapsodija; De Falla: Triogelnik, druga suita.
Pri blagajni gledališča (tel. 23-988) se nadaljuje prodaja vstopnic. Za člane Agtous je predviden poseben popust.
TEATRO STABILE
V sredo se začenja sezona 1969/70 Teatra Stab le v obnovljenem gledališču Politeama Rossetti z «Dundom Marojem« Marina Držiča z naslovom «1 nobili ragusei« v italijanski verziji Lina Carpinterija In Mariana Faragune.
Nastopa okrog 30 igralcev, med katerimi v glavn h vlogah Gianrico Te-deschi, Nicoletta Rizzi, Franco Maz-zera, Giorgio Biavati, Lino Savora-ni, Donatella Ceccarello, Franco Je-surum itd.
Režijo je vodil Jugoslovanski režiser Kosta Spaič iz Zagreba, scene in kostume pa Je zasnoval Serg-'o d’Osmo.
Vaje mladinskih pevskih zborov Glasbene matice
Prva vaja mladinskega pevskega zbora v Nabrežini bo v sredo, 8. oktobra ob 15. uri.
Trčenje avtov
Žrtev precej hude prometne nesreče je pčstal včeraj okrog poldne 65-letni mehanik Stanislav Medel iz Rojana št. 1. Med točenjem njegovega avtomobila v nekega dragega je z glavo zadel ob vetrobran ter se pri tem porezal po čelu. Po prevozu v splošno botaiš mco z rešilnim avtomobilom RK so ga zdravniki sprejeli na nevro kirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti približno teden dni.
Do nesreče je prišlo v Ulici Car-pdison, na križišču z Ulico sv. Frančiška. Ko se je z avtom «dauphin» (TS 57255) peljal proti Ulici Coro-neo, se je vanj zaletel fiat 600 z registracijo TS 98236, kd ga je u-pravljal 19-letnd Giuseppe Mareoic iz Ulice Revoltella št. 16, in je prihajal z njegove desne.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo (France Preše ren« v Boljuncu obvešča člane, prijatelje društva ln ljubitelje gledali-šča, da Ima na razpolago abonmaje' Slovenskega gledališča za sezono i
Bi se radi zavrteli? Potem pa kar sezite po najnovejši plošči z dvema poskočnima
jaz sem pa enfranckosir
Poje Franc Košir ob spremljavi bratov Avsenik Besedilo je oskrbel Tone Fornezzi
Nazlonale 16.00 «La čadu ta del terzo; reich«. Dokumentarni tlim.
Fenice 16.00 «Dove val tutta nuda». Tomas Milian, Maria Grazia Btic-j cella. Technicolor. — Prepovedano' mladini pod 14, letom.
Grattaclelo 16.00 «11 cervello«. David Nlven, Jean Paul Belmondo. Technicolor.
Eden 16(00 «Che». Omar Sharif, JacK Polance. Technicolor.
Excelslor 14.30 «Satyrlcon». Film Fellinija. Martin Potter, Magali Noel,; Lucia Bosč, Capucirie Technicolor Panaviision. Prepovedano mlad'ni pod 18. letom.
Rltz 16.00 «Isadora». Vanessa Redga-ve. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16*30 »Susanna e I dolcl vizi alla Corte del Re«. ?• Petit, J. Hunter. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Alabarda 16.30 «11 monaco dl Monza«. A. Ccleintano, Don Backy, Lisa Ga-Stonih
Aurora 16.30 »Franco, Gicolo e U pirata Barbanera«. FranctF in Ingras-sa. Technicolor.
Crlstallo 16.00 «La slgnora Campbell«. j Gina Lollobrigida, Shelley VVinter*. Technicolor.
Capitol 16.30 «Funny Girl». Barbrt Streisand, Omar Sharif. Technico-lor.
Impero 16.00 «MetM una sera a cena«. J. L. Tnntlgnant. Technicolor.; Prepovedano mladini pod 18. letom-
Vittorio Veneto 16,30 »Serafino«. A, Celentano. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 »Poker di sangue«. Dean Martini, Robert Mitchum. Technl-color.
Abbazia 16.00 «Setite volontarl del Texas». James Caan, Michael Sa-ra-zin.
BINO «| RI $» PROSEK
danes ob 19.30 barvni avanturistični film:
GIUNGLA LA PANTERA NERA Igra: KMy Swam. — Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
tiiaikci
TRST • Ulica sv. Frančiška 20 Tal. 61-792
KINO NA OPČINAH
danes ob 18. url Technicolor dokumentarni fiilm:
L’AMERICA IL PAESE DI DIO
Uredila: Augusto Marceli! ta Lulgl Vaimpls.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Angel* Verglnellle darujejo za spomenik padlim na Proseku: Gino Coco 1000 Ur .Mano MiiQilč 5000, Milivoj Ziuiič 1000, Boris Puntar 1000 in Pe-pl z Opčin 1000 Mir. Namesto cvetja na grob pok. Nrnlta Ukmarja daruje Milivoj Ziužič 1000 lir za spomenik padlim na Proseku.
SOŽALJE
Prosvetno društvo »Vesna« izreki svoji odbornici Marti Sedmak iz raze sožalja ob bridki izgubi ma tere Dragice.
5. oktobra nos je za vedno zapustila naša predraga
Dragica Doljak por. Sedmak
Pogreb bo danes, 7. t. m. ob 15.30 v Sv. Križu.
Žalujoči mož Josip, hčerki Nada in Marta in drugi
I.TjF. — Ulica Zonta 3
1969/70. Interesenti naj pni odboru društva.
se zglasijo
Prosvetno društvo »France Prešeren* v Boljuncu priredi v nedeljo, 12. t.m. enodnevni izlet v Kromberk ln Briška brda. Kosilo v Dobrovem in ogled velike vinske kleti. Vpiso-vanje prt Slavi Slavec In drugih odbornikih.
SPD priredi 2., 3. In 4. novembra Izlet z avtobusom v Split, nato pa z gliserjem ailč s parnikom na otok Hvar.
Odbor za proslavo bazoviških žrtev organizira v nedeljo, 19. oktobra ob 40-letnicd usmrtitve Vladimira Gortana celodnevni Izlet v Pazin.
Vpisovanje pri SPZ, Ulica Ges^a 9, tel. 31119.
Mali oglasi
VAJENKO - Šiviljo od 15 do 19 let išče krojačnica (Beltrame) Biva, Via del Monte 8.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V dneh 5 .im 6. oktobra 1969 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 17 oseb.
UMRLI SO: 65-letnii Natale Ribolll, 42-1 etn a Elisabetta Petrlnole por. Qua-rahtotto, 56-lebnii Umberto Zamparo, 65-Ietn/ Erneste Bastla. 83-letna Lui-gia Gentillomo por. Flnzl, 67-1 etn a A-•našla Ge rani, 71-letna Amelia Par-chil, 784etna Ada Petronlo por. Des-samta, 65-detna Anna Rasman por. De-liise, 61-letni Maroello Sancin, 70-let-ni Giuseppe Jelussich, 754etni Glu-seppe Pascazlo, 45-letna Dragica Do-£iia por. Sedmak, 59-letnč Pletro Maupi, 58-letni Primo Caravaggio, 87-ietni Lulgl Maurl, 72.letni Giovann! Painunzio,
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1(. ure)
Busollnil, Ul. P. Revoltella 41. FIz-zul-Clgnola, Corso Italia 14. Prendin.l, Ul., T. Vecelllo 24, Serravallo, Trg Ca vana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.34 do t.31)
AirEsculapio, Ul. Roma 15. INAM, Al Cammello, Drevored XX. septem-bra 4. Alla Maddalena, Ul. Istria 43. Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega nepozabnega
ANGELA VERGINELLA
Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu oseibiu nevrološkega oddelka, športnemu diruštvu Primorje, pevskemu zibo-ru Vasilij Mirk, darovalcem vencev ta cvetja ter vsem, kl so na kateri koli način počastili njegov spomin in ga spremili k zadnjemu počitku.
Žalujoča žena Gizeia, sin Silvio, hči Ivana in drugo sorodstvo
Prosek, Trst, Melbourne, Montevideo, 7. oktobra 1960.
Dne 6 oktobra je preminil v Mariboru v 80. letu starosti naš ljubljeni ta dragi stric
DRAGO CIBIC
učitelj v pokoju ter nekdanji pevovodja pevskega društva Hajdrih na Proseku
Voetn, id so ga poznali, javdjajo to žalostno vest nečaki ln nečakinje s Proseka.
Pogreb dragega pokojnika bo danes popoldne ob 15. uri v Mariboru.
6. oktobra je po dolg! ta mučni bolezni premtndl naš
predragi
FRANC MALIČ
Žalostno vest sporočajo užaloščeni žena Antonija čok, sin Boris z ženo Meri, hčerka VVanda z možem Karlom Miko-Ijem, sestra Alojzija, nečaki Helena z možem Giorglom Mar-tinisom, Dani, Mirjan ln Iiliana /ambra ter vse drugo sorodstvo.
Prisrčna zahvala zdravniku dr. Komecnyju za požrtvovalno zdravljenje.
Pogreb bo jutri, 8. oktobra ob 14. uri Izpred hiše ia-loetl v Ulici OHstennome 11.
Prlmarla Impresa Zlmolo
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Krasna jesenska nedelja privabila na koprsko obalo na tisoče turistov
Samo na škofijskem bloku je bilo čez 60.000 prehodov - Večji hoteli še vedno skoraj v celoti zasedeni - V Luciji gradijo hotel «Vesna» A kategorije - Dirka avlomobilov-veteranov
Za predvčerajšnjo jesensko nedelo na koprski obali lahko rečemo, da je bila po vrvežu bolj podobna nedeljam konec avgusta ali v začetku septembra. Bilo je namreč ta ta letni čas nenavadno toplo vreme s temperaturami zraka do 21 stopinj in morja okrog 21 stopinj. Nič čudnega torej, če so že zgodaj tjutraj začele prihajati množice izletnikov predvsem iz smeri Ljubljane in iz zamejstva. Samo na škofijskem mednarodnem prehodu so zabeležili čez nedeljo nad 60 tisoč vstopov. Dopoldne in popoldne so bile dobro obiskane vse izletniške točke tako v Slovenski kot Hrvatski Istri, gostišča z domačimi specialitetami in istrskimi vini pa so seveda imela polne roke dela. V za-ttšnih legah portoroškega ih ankaranskega zaliva smo opazili tudi precej kopalcev. Večinoma so se sončili, najbolj uporni pa so se tudi Prepustili valovom. Sicer pa je morje te dni še zmeraj toplejše kot mnoge slovenske reke med najhuj-io poletno vročino.
Tudi položaj v hotelih na koprski obali ne kaže, da se je turistična sezona koledarsko že končala. Vsi večji hoteli v Kopru, Portorožu, Luciji in Piranu so skoraj v celoti zasedeni, portoroški Palače pa ima rezervirane vse svoje zmogljivosti tudi za ves oktober. Med gosti prevladujejo predvsem Avstrijci, zahodni Nemci, Angleži In Švicarji. V nedeljo so si številni tuji turisti v Portorožu z zanimanjem ogledovali številna gradbišča v tem kraju in spraševali, kaj vse pripravljajo. Portorož bo namreč Precej spremenil svojo podobo do prihodnje sezone. Porušili bodo večji del pritličnih hffl v bližini hotela Riviera in zgradili najsodobneje o-Premljene lokale za turistične poslovalnice, za trgovino, za prodajo spominkov in podobno. Razen tega bodo nasproti hotela Riviera uredili novo plažo in sprehajališče. Hitro napredujejo tudi dela pri izgradnji 2>metrskega bazena s toplo vodo v Portorožu, v katerem se bodo bržkone pojavili prvi kopalci že v decembru. Končno nai omenimo, da gradijo v bližini Lucije hotel Vesna, Prvi hotel na Primorskem z vsemi karakteristikami hotela A kategorije.
In še kaj o prireditvah. Čeprav je glavna sezona mimo, je na koprski obali še zmeraj polno možnosti za zabavo in razvedrilo, čez soboto in nedeljo so bila dobro obiskana teniška in minigolf igrišča, da ne govorimo o avtomatskih kegljiščih, kjer je večkrat težko priti n« vrsto. Plesna glasba je še zmeraj vsak večer v vseh večjih krajih na obali, v Kopru, Piranu in "Portorožu pa se nadaljujejo kvalitetni barski programi. Končno je vmes še zmeraj kakšna posebnost, ki privlači turiste. V nedeljo na Primer prihod avtomobilov-vetera-nov v Koper ter razne trgatvene Veselice v hribovitih istrskih vaseh.
O sami dirki avtomobilov vetera-nov pa velja le nekaj več povedati, saj gre nedvomno za majhno atrakcijo. Dirka se je začela v Novi Gorici, ko se je v kolono zvrstilo okrog *9 vozil vseh mogočih predvojnih tipov, prevladovala pa so seveda '.talijanska vozila. Na cilj v Koper jc prvi privozil in zmagal v skupni razvrstitvi Ciril Komotar iz Lukovi-na jaguaru letnika 1922. Drugo 'h tretje mesto sta osvojila Dušan “Oster na fiatu 508 letnica 1932 in Tmip Bolantič, prav tako na fiatu ®9R letnika 1932. Četrti je bil Koprčan Sergej Čehovin na fiatu kabriolet letnika 1932. V posameznih kategorijah so zmaeali: letniki od
,99 do 1928 Janko Koren iz Kobarida na vozilu fiat-15, letnik 1911. 7 kategoriji letnikov od 1933 do 1935 je zmagal Dušan Šuster na fiatu '55, drugi je bil Slavko Go-fenčak na lanci, 'tretji oa Jani Sloka’- na balilli letnice 1934. V kategoriji strmev letnikov do 1939 je *magal Martin Andreiko iz Luka-^ce na stroju fiat 1100 A letnika 1938. dnipi pa je bil Tdriičan Janez
^ija ■' ........................
vek med NOB, nato pa poudaril pomen tega boja, katerega sadove uživamo danes. Vsebina takrat sprejetih dokumentov — je rekel med drugim — je tudi danes aktualna, seveda v drugačnih dimenzijah in razmerah. V drugem delu govora je govoril o nekaterih aktualnih vprašanjih na področju občine ter rekel, da bo skupščina razen številnih drugih problemov posvetila vso skrb razvoju šolstva na podeželju.
Učenci osnovnih šol iz Marezig in Prad so se nato zahvalili nekdanji predsednici okrajnega narodnoosvobodilnega odbora Otiliji Dobrini za skrb, ki jo je odbor takrat posvetil slovenskemu šolstvu. Prav tako so se zahvalili Miru Kocjanu za skrb občine za sedanji razvoj šolstva.
V nadaljevanju slavnostne seje so prebrali zapisnik s prvega zasedanja okrajnega odbora Lopar, delegacija pa je položila venec na grob
prvega predsednika tega odbora Vincenza Kocjančiča na pokopališču v Bertokih.
Ob 15. uri je bilo v Loparju množično zborovanje, na katerem je govoril znani predvojni komunist in revolucionar. Branko Babič. Orisal je slavno partizansko preteklost teh krajev in težko pot, ki so jo prehodili Istrani, da so dosegli lepšo prihodnost.
V	kulturnem sporedu so sodelovali pevski zbor iz Marezig, godbi na pihala iz Marezig in Pridvora ter učenci osnovnih šol iz Prad in Marezig.
• » *
V	Vipavi so v nedeljo proslavili 25-letnico ustanovitve Šercerjeve hri-gade. Ob tej priložnosti je bil na glavnem trgu pregled vojaških enot, nato pa svečana zaprisega vojakov-novincev. Govorila sta podpolkovnik JLA Vinko Krmel in predsednik ajdovske občinske skupščine Martin Greif.

cGasthaus* na Opčinah
Spoštovano uredništvo
Primorskega dnevnika!
V zadnji številki »Novega lista* sem bral še eno notico v zvezi s polemiko o novem napisu »Gostilna-Gasthaus* na Opčinah. Dovolite, da citiram nekatere stavke iz omenjene notice, stavke, ki nedvoumno izražaio mnenje uredništva »Novega lista*.
Tam piše: »Zakaj pa se je pojavil še nemški napis, pa je drugo in zapleteno vprašanje, ki ga v tisti notici nismo želeli načenjati. Deistvo pa ,ie, da so bili na Opči-
zahtevo. naj tudi Italija londonski sporazum ratificira in objavi v u-radnem listu. (Pred leti so se baje nekateri italijanski funkcionarji izgovarjali, češ, saj je italijanski parlament na tak in tak način sporazum odobril; verjetno bi se v Italiji našel tudi kakšen specialist za mednarodno pravo, ki bi rad dokazal, da je tista odobritev enakovredna ratifikaciji, toda na vprašanje, zakaj ni bil sporazum objavljen v uradnem listu, najbrž ne bi mogel odgovoriti.) Pri vsem tem pa so važna še sledeča dejstva: 1. Vse štiri podpisnice l.s. so že 5. oktobra 1954 obvestile o doseženem sporazumu varnostni svet OZN, 13. nah že prei nemški napisi, npr. | oktobra 1954 pa je predstavnik ZS
z lancio-aprilio letnika
Stprj avtomobili bodo šli zdaj za ®no leto v pokoj, kajti prireditev postala tradicionalna in bo vsako •eto. Nekatera vozila so odpeljali v Jennične muzeje, posamezniki pa jih bodo še naprej uporabljali. Na cilju *° namreč izjavili novinarjem, da s° ta vozila sicer nekoliko počasna, yendar jih še nikoli niso pustila “jed vožnjo na cedilu. Vso to dirko °n Nove Gorice do Kopra so opa-
z°vali seveda številni radovedneži, - ,	_
^oliko ironično so gledali to živo- d“.t	T
,R.estaurant”.»
Menda ie še boli zapleteno vpra šanje ,zakai uredništvo Novega lista ni hotelo načenjati vprašanja nemškega napisa. In tudi podnisani se ga ne imam načenjati. Prepuščam ea psihologom.
Prvič slišimo, da so bili nemški napisi na Opčinah že prei in da je nanis »Restaurant* nemški. Nai brž se bo temu čudil tudi lastnik tistega »restauranta*!
Uredništvo N. L. pravi tudi: «Za nas je važno le, da pri tem ni prezrta slovenščina in da ima na lokalih slovenskih lastnikov in v krajih, ijfier ,.ž;ve Slovenci, prednost pred nemščino.*
To je odločno beseda! 'Na Opčinah nai ima slovenščina prednost pred ■nemščimr! • A ttp samo'pred nemščino. Tudi pred španščino, grščino in — brezpogoino — tudi pred albanščino.
Glede zadnjega odstavka se pa z notico strinjam. Vprašanje pomanjkljivih ali nikakršnih napisov nad lokali In trgovinami pa je »pet tako zapleteno in politično, da se ga, kot laik. ne upam lotiti. Prepuščam ga izkušenim politikom.
Ubald Vrabec
L. s. odobren ne pa se ratificira*
Spoštovano uredništvo! Doslej sem večkrat bral v vašem dnevniku o londonskem sporazumu oziroma o memorandumu in tudi v nedeljo ste objavili ob petnajsti obletnici podpisa daljši članek v katerem ste zapisali med drugim, da je na podlagi tega sporazuma vse ma pol priznano ali na pol dano*, kar je tudi po mojem mnenju povsem točna ugotovitev. Toda ob čitanju vašega uvodnega članka sem se spomnil, da ste pred dnevi (menda v prejšnjem tednu) v pripombi pod nekim pismom Opencev zapisali, da je bil londonski sporazum v rimskem parlamentu odobren. Spominjam se namreč, da ste doslej v vašem dnevniku vedno poudarjali, da londonskega sporazuma italijanski parlament ni nikoli ratificiral Zato vam bom hvaležen, če bi to moje pismo objavili in obenem pojasnili. kako je s to odobritvijo oziroma?
S spoštovanjem.
SR pri OZN obvestil predsednika VS, da ZSSR jemlje sporazum na znanje., 2. Predsednik vlade Scel-ba (v senatu) in zunanji minister Martino, sta v parlamentu še posebej svečano obljubila, da bo Italija spoštovala določila posebnega statuta londonskega sporazuma. 3. Sporazum se je začel izvajati 25. oktobra 1954, ko se je jugoslovanska vojska pomaknila za en kilometer v smeri Trsta na novo mejno črto, ki jo je sporazum določil in 26. oktobra 1954, ko je Italija prevzela upravo v Trstu. 4. Na podlagi čl. 7 memoranduma o sporazumu pa je bil 20. avgusta 1955 v Vidmu podpisan tisti sporazum o 'osebnem obmejnem prometu, ki je omogočil, da je italijansko - jugoslovanska meja danes, ko so odpravljeni tudi vizumi najbolj odprta v Evropi.
SLOVENSKO JAVNO MNENJE JE ZMAGALO!
Ugodno rešen problem ravnateljice na slovenskem trgovskem zavodu v Gorici
Najavljena ravnateljica je v soboto podala ostavko - Pouka včeraj ni bilo, ker so profesorji in dijaki našli zaprta vrata - Za nekaj dni bo pouk začasno v Ulici Randaccio v popoldanskih urah
SINDIKALNE VESTI
Slovenska javnost na Goriškem je v zadevi imenovanja ravnateljice na slovenskem trgovskem zavodu zmagala. Profesorica Danica Bandelli, ki jo je bil šolski skrbnik imenoval za ravnateljico na slovenskem trgovskem zavodu in ki so ji slovenski profesorji ter starši prizadetih dijakov očitali, da ne obvlada popolnoma slovenskega jezika, je že v soboto dala ostavko na to svoje novo mesto in bo nadaljevala poučevanje na šoli, kjer že sedaj poučuje. To dejanje gospe Bandellijeve je pogumno in znak zrelosti, kajti uvidela je, da ne bo mogla voditi slovenske trgovske šole brez podpore slovenske javnosti, časopisja, profesorjev in dijakov.
Komisar slovenskega trgovskega zavoda g. Stanko Prinčič je imel v teh dneh številne razgovore s prefektom, s šolskim skrbnikom, z drugimi šolskimi funkcionarji in z omenjeno gospo. Tudi njemu se je treba zahvaliti, da se je stvar u-spešno končala. Včeraj zjutraj je imel g. Prinčič razgovor z goriškim prefektom dr. Sgango in z zadovoljstvom sta oba ugotovila, da se je stvar pozitivno rešila.
Ni še znano, kako bo sedaj z ravnateljem omenjenega zavoda. Po vsej verjetnosti bo šolski skrbnik dal začasno rešitev s tem, da bo ravnatelj prof. Massenzi, ki je že lani z uspehom vodil razred slovenskega trgovskega zavoda, nadaljeval začasno ta svoj posel, če bo do tega prišlo smemo upati, da se bo za šolo zanimal tako kot se je do sedaj, to se pravi zelo uspešno. Istočasno pa bi bilo prav. da bi čimprej razpisali natečaj za imenovanje stalnega ravnatelja na tej šoli.
Dogodivščine s slovenskim trgovskim zavodom pa niso še končane. Tokrat so tehničnega značaja, do-
tam so nam dejali, da bodo z deli končali še v teku dneva, na ekono-matu pa so nam povedali, da bodo opremili pet sob v teku nekaj dni.
Pouk v novi šoli hi se moral torej Začeti verjetno še ta teden. Da ne bd dSijakl tagutoiil preveč šolskih dni, se je vodstvo trgovske šale domenilo z ravnateljico niišje srednje šote v Ulted Randaccio prof. Stosič-Lojkovo, da bo pouk za nekaj dni v prostorih nižje slovenske gimnazije v Utici Randaccio v popoldanskih urah. Pouk se prične že danes popoldne.
Čez nekaj dlnd bo torej pouk na
slovenskem trgovskem zavodu stekel v zadovoljstvo vseh. ni slovenske nižje gimnazije.
Začasne lestvice za profesorje
Šolsko skrbništvo javlja, da sd interesenti lahko ogledajo v pisarni Skrbništva seznam začasnih lestvic za poučevanje na sredinih šolah v šolskem letu 1969-70. Seznam bo na razpolago interesentom deset drti.
Danes sestanek sindikatov z vodstvom bolnišnice v Gorici
Dveurna stavka danes in julri v SAFOG in NSG
Predstavniki treh zdravstvenih sindikatov v Gorici so na sestanku v soboto popoldne proučili pis mo vodstva splošne bolnišnice v Gorici, ki predlaga ponoven sestanek med sindikalnimi predstavniki uslužbencev bolnišnice in vodstvom iste za danes, 7. oktobra.
Pokrajinska tajništva treh sindikatov CGIL, CISL in UIL so ob tej priliki protestirala ker se vodstvo bolnišnice ni odzvalo na povabilo za tak sestanek, ki bi ga morali imeti že v soboto dopoldne, kar ie še en dokaz več, da vodstvo bolnišnice ne upošteva v zadostni meri zahteve in potrebe svojih usluž bencev, ki so bili zaradi stalnega zavlačevanja prisiljeni stavkati 2. oktobra, kot smo že pisali. Obenem so sprejeli povabilo za današnji sestanek, vendar z opozorilom, da bodo takoj nadaljevali s protest-
........................
OB OBISKU MLADINE KP IZ GORICE
Mladina iz Nove Gorice prikazala svoje delovanje na raznih področjih
Plodna diskusija o skupnih problemih - V soboto, 25. t. m. povratni obisk v Gorici
Preteklo soboto se je odpravila mladinska delegacija KD iz Gorice na obisk v Novo Gorico, kjer jih je sprejelo predstavništvo občinske konference mladine iz Nove Gorice. Obisk spada v program medsebojnih obiskov in izmenjav, ki že nekaj časa obstajajo med 0-bema mladinskima organizacijama. Taki obiski so že bili v Gorici, Trstu in Novi Gorici.
Predsednik mladinske konference iz Nove Gorice Danilo Stergulc
deljek 13. oktobra. Zakon namreč gasilcev v Ulici Paolo Diacono, ki določa, da mora biti proračun za je, čeprav zgrajena pred približno
naclorlnio lotn rlorv nn	- ] J i* : 1 _ i. • ________M 	1
je ob tej priliki govoril gostom o ,	. .	,	, ustroju In delovanju mladinske or
kazujejo pa, da je obstojal v teli j»anizacije s posebnim ozirom na dneh neki vacuum, ki ga je treba njjhovo delovanje na šolskem pod čimprej napolniti.	... I ročju, v prosveti in po tovarnah.
Včeraj zjutraj so se profesorji in | Njegovemu Doročilu ie sledila r dijaki slovenskega trgovskega zavoda znašli v Ul. Seminario pred zaprtimi vrati. Nikogar ni bilo, zaradi tega so profesorji dijake peljali na kratko ekskurzijo na grad. Šele pozneje so našli poslopje odprto,
učilnice, kjer bi morala biti nastanjena slovenska trgovska šola, pa šo bile prazne. V njih so bili ' delavci goriške občine, ki so zaključevali razna mizarska in pleskarska dela. Obrnili smo se na tehnični urad goriške občine za pojasnila,
■itiiiiiiiilunMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiuumiiHiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmuliiiiiiimiiiiii
ŠE O HUDI NESREČI PRI DOMJU
Strašna smrt domačinke s Kremenke je globoko odjeknila med prebivalci
Njen sin se ho moral zdraviti v bolnišnici deset dni
(Sledi podpis) Op. ured.: Prav radi pojasnjuje-
ki je bil podpisan v Londonu 5. ok tobra 1954 (podpisali so ga predstavniki Italije. Jugoslavije, Velike Britanije in ZDA), v italijanskem parlamentu že v oktobru 1954 odobren (in sicer v senatu 8. oktobra 1954, v poslanski zbornici pa 15. oktobra 1954; pred glasovanjem sta
Ob ***,	i» pr..- SB&J-S ..*!*>****
Pisano karavano napol avtomobilov naPol kočij, vendar niso varčevali ? Priznanji lastnikom, ki so tem, zdavnaj amortiziranim vozilom, ''.dihnili novo življenje in sem pa rla dosegli še kar presenetljivo hi-
trost.
zasedanja narodnoosvobodilnega pdora Lopar je bila v nedeljo v T? kraju večja slovesnost z ude-
.?ko nekdanjih odbornikov, števil-. 'h družbenih političnih delavcev domačega prebivalstva. Že do-fPidne so bile vaje teritorialne eno-^ narodne obrambe, ob 13. pa je Kavaličih govoril nekdanjim in Tedanjim odbornikom Alfonz Grmek-dor. Nato je bila v kulturnem dihu v Loparju slavnostna seja koprske občinske skupščine, nasledni-® tedanjega narodnoosvobodilnega ?dbora. V slavnostnem govoru se Predsednik koprske občinske L*uP.sčine Miro Kocjan najprej za-vaJd domačinom za njihov prispe-

predsednik vlade M. Scelba in tedanji liberalni zunanji minister pok. Martino), toda nikoli ratificiran po tistem postopku kot je bila ratificirana npr. mirovna pogodba 2. avgusta 1947, čemur je sledila objava v italijanskem uradnem listu. Lon donski sporazum spada torej tudi med tiste stvari, ki so «na pol priznane*, ker ga je italijanski parlament odobril s tem, da je z večino glasov ravnanje tedanje vlade »vzel v vednost* in italijanski uradni list besedila sporazuma ni nikoli objavil. Hkrati pa je jugoslovanski parlament 25. oktobra 1954 sporazum odobril (tako kot vse druge sporazume, ki jih je Italija podpisala) in po običajnem postopku ratificiral tako, da je bil sporazum nato objavljen tudi v jugoslovanskem uradnem listu že leta 1954. Kolikor nam je znano, postavlja jugoslovanska delegacija v mešanem odboru (za izvajanje posebnega statuta londonskega sporazuma) na njegovih vsakoletnih zasedanjih
Pri Domju še ni zamrl odjek, ki ga je imela strahovita prometna nesreča v soboto zvečer. Mati in sin, 20-letni Dario Della Santa in 50-letna Maria Mahnich s Kremenke pri Dolini št. 291, ki sta se z avtomobilom »mini minor* vračala v večernih urah proti domu, sta se pri Domju ,pred stavbo s hišno številko 32, hudo ponesrečila. Pri trčenju avtomobila v ustavljeni tovornjak z betonskim mešalcem je ženska izgubila življenje, njen sin, ki je avtomobil upravljal, pa se je hudo poškodoval in se bo moral zdraviti na nevrokirurškem oddel ku približno deset dni.
Kako je pravzaprav prišlo do nesreče? Pred omenjenim poslopjem je bil na desni strani cestišča, nasproti bara, ustavljen ogromni tovornjak podjetja »Julia Beton*. Njegov voznik, 30-letni Augusto Secoli iz Ulice XXX Ottobre 3, se je malo prej odpravil s svojim pomočnikom v bližnji bar. Ko sta se pri-pravljaja, da bi bar zapustila, pa je biio slišati s ceste strahovit ropot. Naglo sta stekla na cesto in tedaj se jima je prikazal pretresljiv prizor. V tijun tovornjak se je zaril s svojim desnim prednjim delom avtomobil, v katerem sta bila dva potnika. Naglo sta jima priskočila na pomoč. Mladeniča sta naložila na neki mimovozeči avtomobil, ki ga je odpeljal v bolnišnico, za niegovo sopotnico pa ni bilo na
zahvalil In pri tem poudaril zavezništvo med Italijo lin ZDA.
Pri slovesnosti je pol«K godbe sodeloval ladijski pevski zbor in pa oddelek kadetov, M so pokazali veliko spretnost in izurjenost pri vajah s puškami.
Slovesnost se je potem nadaljevala s pilesom, gostje katerim so postregli z zakusko, pa so si tudi lahko ogledali veliko ladijsko ploščad z letati.
Odobritev javnih del
Na svoji zadnji seji je deželni teh nični odbor proučil razna javna dela v deželi. Med drugim je razpravljal o okrepitvi bregov Nadiže v Čedadu. V ta namen so poverili tržaški univerzi nalogo, da izvede geološko študijo. Izdatek za okrepitev bregov bo stal 105 milijonov lir in ga bo krila dežela. Odbor je odobril tudi 140 milijonov lir izdatka za razširitev turistične ceste v Furlaniji, imenovane »Pala Barza-na». Končno je odobril tudi 100 milijonov lir izdatka za kanalizacijo, notranje ceste in druga dela za urbanizacijo, to je za pripravo novih gradbenih zemljišč v Pordenonu.
| Njegovemu poročilu je sledila diskusija, pri kateri so gostje iz Gorice postavili številna vprašanja in primerjali politična in socialna sistema v Italiji in Jugoslaviji ter ocenjevali različne pojme. Domači mladinci so nato pokazali gostom tovarno pohištva Meblo v Kromberku, kjer dela okrog 1000 delavcev in ki izvaža okrog 40 odst. svojih , izdelkov. Ob tej priliki so gostje imeli razgovore tudi z mladimi delavci iz te tovarne, ki so jim govorili o poklicni kvalifikaciji, o prevzemu nove delovne sile, o delavski samoupravi, o zdravstveni pomoči ter o socialnem položaju kot se dejansko izvajajo v tej tovarni.
Vse to je bilo dopoldne. Popol dne in zvečer so imeli obsežno diskusijo o političnih, socialnih in kulturnih problemih v Goriški in Novogoriški občini, zlasti o takih, ki se tičejo mladine na obeh straneh meje.
Pred razhodom so se dogovorili, da bodo mladinski predstavniki iz Nove Gorice vrnili obisk v Gorici v soboto, 25. oktobra. Takrat bo mladina KD iz Gorice prikazala gostom ustroj in delovanje mladinskih organizacij v Italiji, obenem pa bodo nadaljevali tudi z obravnavanjem raznih problemov, ki so jih načeli na sobotnem sestanku.
V	goriški delegaciji je bilo šest
predstavnikov mladinske organizacije KD iz Gorice ter en predstavnik iste iz Trsta. Od teh so bili trije strokovnjaki za posamezna področja.	___________
V ponedeljek seja pokrajinskega sveta
V	zvezi z zakonitimi predpisi se bo pokrajinski svet sestal v pone-
naslednje leto, dan na dnevni red najkasneje drugi ponedeljek oktobra vsakega leta. V resnici bo, kot običajno, proračun na dnevnem redu, o njem pa ne bodo razpravljali, kajti v navado je prišlo v vseh italijanskih krajevnih upravah, da o proračunu razpravljajo šele pred začetkom leta ali pa celo v prvih mesecih leta, o katerem proračun določa dohodke in izdatke.
Poleg te točke pa bodo razprav ljali o celi vrsti drugih argumentov. Med drugim imajo kar 18 točk, ki jih je v poletnih mesecih sprejel pokrajinski odbor, svet pa jih mora sedaj ratificirati, ker spadajo v njegovo kompetenco. Med te spada vrsta sklepov, ki se tičejo javnih del, osebja, šolstva, deželnih zakonov.
V redni del dnevnega reda spada imenovanje preglednikov računa za leto 1969 in nagrada za tri svetovalce, ki so pregledali obračun leta 1967. Razpravljali bodo o številnih popravilih na raznih poslopjih,- ki so pokrajinska last. Med drugim velja omeniti nadzidavo vojašnice
desetimi leti, premajhna za današ nje potrebe. Svetovalci bodo tudi odobrili podpore za diplomske teze univerzitetnih študentov in za denarno pomoč študentom na skih šolah.
Kar se tiče osebja je na dnevnem redu sprejetje sklepa centralne komisije za krajevne finance, ki je po petih letih vendarle odobrila razširitev števila uslužbencev v or-ganiku goriške pokrajinske uprave. Na tajni seji bodo svetovalci sprejeli tudi vrsto nagrad nekaterim u-siužbencem, ki so se v zadnjem ča su v svojem delu posebno izkazali. Na dnevnem redu je še nekaj imenovanj zastopnikov pokrajinske u-prave v razne ustanove.
nim in stavkovnim gibanjem, če ne bo vodstvo bolnišnice ob tej priliki sprejelo vseh zahtev svojih u-službencev.
Kovinarski sindikat treh organizacij CGIL, CISL in UIL so v okviru splošnih državnih stavk kategorije proglasili za danes in jutri tudi v obeh gorniških tovarnah SAFOG in NSG izmenično, stavko Danes v torek, 7. t. m. bo stavka od 7.30 do 9. ure za dnevno ta prvo izmeno. Jutri, 8. t.m. od 12. do 13 ure bodo stavkali delavci obeh tovarn prve izmene. Od 19.30 do 21. ure bodo stavkati delavci druge izmene ta nočna izmena pa zadnji dve url.
Sindikati priporočajo vsem delavcem obeh podjetij, naj se udeležijo strnjeno te stavke.
Danes zjutraj so zaključili tufl* tridnevno stavko v obeh tekstilnih podjetjih v ZcVravščini, ki je popolnoma usipela.
Promet v Portorosegi
V tržiškem pristanišč u Fortoro sega so zabeležili v preteklem septembru za nekaj nad 80.000 ton blagovnega prometa. Od tega so fakroaii za 75.417 ton in vkrcali za 5.100 ton raznega blaga. Priplulo je 52 ladij, od teh 40 italijanskih ter 12 tišjih, ki pa so pripeljale večino blaga. Odplulo je 54 ladij, od tega 39 italijanskih ta 15 tujih.
Pri uvozu je bil na prvem mestu premog z 32.000 tonami, sledi les z nad 27.000 tonami, nato olje ta razno drugo blago, vkrcali pa so 5.100 ton mehke pšenice ta 950 ton raznih potrebščin za munarje.
DEŽURNA LEKARNA GORICA
kraet" Razpis službenih mest na občini in trg. šoli
Na goriški občini je razpisan natečaj za najem v službo 4 uslužbencev trošarinskega urada. Prošnje je treba vložiti do 6. novembra na goriškem županstvu. Podrobnejše informacije na personalnem oddelku županstva.
Na slovenskem trgovskem zavodu najamejo novega tajnika in po-strežnico. Nujno potrebno je perfektno znanje slovenskega jezika. Rok za vlaganje prijav zapade 9. oktobra. Podrobnejše informacije na šolskem skrbništvu ali v pisar-
Danes ves dan ta ponoči je odprta lekarna PONTONI BASSI, Raštei 26, tol. 33-49.
.................‘luninim...
PRED NEKAJ DNEVI V TOLMEČU
Našli so Piottijev tovornjak in tudi del ukradenega masla
Kaže, da so na sledu tudi enemu od vlomilcev
Pred dnevi smo pisali, da so neznanci, ki pa so morali dobro poznati ambient predelovalnice masla »Alto Isonzo* v Ul. Morelli 6 v Gorici, ki je last podjetnika Piotti-ja, odpeljali tovornjak, ki je last Piottijeve žene ter naložili nanj več stotov masla in sira parmezana. Že naslednje jutro je Piotti obvestil o tatvini karabinjerje iz Ulice Sauro, ki so takoj obvestili druge svoje postaje na Goriškem in obmejnih pokrajinah ter policijo.
Pred nekaj dnevi so karabinjerji iz Tolmeča našli na cesti v tem mestu tovornjak, ki je odgovarjal podatkom karabinjerjev iz Gorice ter na njem tudi 125 kg masla »Alto Isonzo* kar je potrdilo sumnjo, da gre za ukradeno blago. Že v sotobo so vrnili zakonitemu lastniku tovornjak in blago. Manjka še
Zmedena pripoved o zaužitih mamilih
&STS	tZSCPjSTnSJ:i.*V
zmedeno povedki, da je
VESTI Z ONS^jtAN MEJE
Trgatev, ki gre h koncu obeta dobro kvaliteto
Vinogradniki v Brdilt so ae že usmerili na sortna vina in sedaj jih posnemajo Se na Vipavskem
nato je na kraj nesreče prispel poleg agentov prometne policije tudi sodni zdravnik dr. Brenči, ki je izdal zadevno dovoljenje za prevoz trupla nesrečne ženske v splošno mrtvašnico.
pod vpil
vom neznanih mamiitaih sredstev. Zdravniki so ga začudeno pogledali ter ga začeli spraševati, kje je mamila zaužiti, a mladeničevi odgovori so bili tako zmedeni, da niso mogli rrvedeti nič podrobnega. Ko so ga nato pregledali, niso ugotovili nobenih znakov zastrupitve z mamili in so ga zato predah a-gentom javne varnosti, da bi ga zaslišali. Tedaj se mu je nekoliko razvezal jezik, čeprav je bilo njegovo vedenje še vedno precej zme-
N.	■«» S, 'R?
F. Kan!neciy» je bal sdmočd sprejem je n&csibapdil službo natakarja v neki
Sprejem na ameriški letalonosilki «Kennedy»
ham-e ka-
za jjreetetavnike tržaškega politične ga, vojaškega in javnega življenja, združen s tradicionalno svečanostjo snemanja zastave.
Zbrane goste je v glavnem garju pozdravil poveljnik ladie pitan Julian Strane Laike, ki je izrekel svoje zadovoljstvo, da lahko gosti osebnosti prljatelskega mesta ta države, na koncu pa je predsedniku deželnega odbora dr. Be-zan-tiju poklonil ladijsko plaketo z ameriško ta itald lansko zastavico. Dr. Berzanti .se mu je za darilo
kavami v Ulici Carduccd. Vse pijače v kavami vsebujejo namreč ma-mlina sredstva, je dejal, in ko Jih je začel uživati se je zastrupil, kajti od takrat se mu zdi, kot da bi bil neprestano omamljen ta pijan. Dodal je še to, da je podobne znake opazil tudi pri klientih, ki obiskujejo lokal.
Mladeniča so zatem ponovno pregledali in ugotovili, da boleha za občutkom preganjanja ter so ga zato pridržali na opazovalnem oddelku splošne bolnišnice.
nemu obdobju v drugi polovici juli ja ter prvi polovici avgusta, je blagodejno vplival na trte. Grozdje se je močno popravilo, Ponovno lepo vreme v zadnjih tednih pa je pospešilo njegovo dozorevanje. Vse to je povzročilo, da bo sicer nekoliko podpoprečna letina, po kvaliteti dobra. Kaže, da bodo vinograd niki spravili v kleti blizu 2000 vagonov grozdja. Sodobni vinski kleti na Dobrovem v Brdih ter v Vipavi sta se odločili predvsem za nakup grozdja, ki ga potem po najmodernejših tehnoloških postopkih spreminjajo v vino. Trg z vinom se je namreč v Jugoslaviji zadnja leta močno spremenil. Potrošniki postajajo vedno bolj izbirčni. Kupujejo predvsem sortna vina. Z navadnimi vini nastajajo že precejšne težave, ne le, da jih proizvajalci ne morejo prodajati, namreč 1-majo že tudi zelo nizko ceno. O-bratno pa je moč sortna vina, bodisi bela bodisi črna, kar dobro vnovčiti.
Kmetijska zadruga v Brdih se je
s pametno politiko v zadnjem obdobju že dokaj prilagodila novim razmeram. V tej zadrugi je znani enolog inž. Zvonimir Simčič ustvaril pred leti znano »zlato rebulo*, ki je na zahtevnem ljubljanskem mednarodnem sejmu sadnih sokov in alkoholnih pijač dobila že 10 zlatih medalj. Po nasvetih in pod strokovnim vodstvom zadruge so se lotili tudi zasebni vinogradniki sodobnega vinogradništva. Z rigolanjem so uredili vinograde po sodobnih načelih in hkrati zasadili sortne trte. Tako je zdaj moč govoriti, da imajo v Brdih razširjeni dve sortni trti: rebulo in merlot. Obratno pa je na Vipavskem, kjer so predolgo vztrajali pri starem načinu vinogradništva, ki je bilo še do nedavna zastalo. Ker ni bilo pravega vodstva pri šolanju vina, je padla tudi kvaliteta. Nekdaj zelo znan Vipavec si zdaj težko utira pot na trg. šele v zadnjih tetih so opazne spremembe. Zadruga je začela pospeševati sajenje trt merlota in barbere. Učinek se bo sccda videl šele čez leta.
okrog 200 kg parmezana in 78 kg masla, zaradi česar se preiskava nadaljuje.
Kaže pa, da so tudi v tem oziru na sledu nekemu osumljencu, ki je že star znanec policije in zaporov in ki bi utegnil biti avtor ali vsaj sodelavec pri tem vlomu v Gorici. Dooamo naj še, da je bil v bližini, kjer je bil parkiran Piottijev tovornjak v Tolmeču, ukraden avto giulia. Zato sklepajo, da so se tatovi bali. da jih ne bi odkrili, pustili ukradeni tovornjak na cesti, ter se odpeljali s giulio, ki gre hitreje.
Državni prispevki za pevske in godbene nastope
Ministrstvo za turizem in gledali šče je objavilo predpise, ki ureja-ja podelitev podpor, oziroma pri spevkov za lirične predstave v Italiji, za gledališke in koncertne prireditve tako doma kot v inozemstvu.
Za podrobnejše informacije in pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na tiskovni oddelek pri goriški prefekturi.
Rojstva, smrti
Trije ranjeni pri trčenju vespe in avta pri šlovrencu
V nedeljo zvečer okrog 20. ure se je pripetila na križišču pri Šlovren-cu prometna nesreča, pri kateri so bili trije ranjeni.
Z avtom alfa 1300 se je peljal 36 letni B uno Testone, doma iz Ka-prive, po državni cesti od Krmina proti Gorici. Z njim je bila v avtu tudi žena 27-letna Lucia Torre. Na križišču s cesto za Šlovrenc pa je privozil iz tega kraja vespo 38-letni Ausilio Cucit, prav tako iz Kaprive, ki je imel na zadnjem sedežu svoja dva otroka 6-letno Giu liano in 9 letnega Romea.
Obe vozili sta trčili precej močno in vsi trije potniki na vespi so bili poškodovani. Odpeljali so jih v splošno bolnišnico v Gorici, kjer so Cucitu ugotovili zlom desne noge in druge poškodbe ter so ga pridržali za 30 d.ii na zdravljenju. Prav toliko časa bo ostala v bol nišnici tudi njegova hčerka Giulia na, sinček Romeo pa bo predvido ma okreval v 7 dneh. Manjše po škodbe je dobila tudi Lucia Torre, ki so ji nudili v bolnišnici prvo pomoč ter bo okrevala v 7 dneh.
Cestna policija je ugotovila pre cejšnjo škodo na obeh vozilih.
V goriški občtai se je 8. oktobra rodilo šest otrok, umrlo pa je pet oseb.
Rojstva:	Silvano Cadta, Dario
Flospengher, Valentina Grusovta, Martina Sari, Alessandra Brescia-nt, Michaela Bortototti Smrti: 33-letna gospodinja Elda Luprpii, 23-letna uradnica Ivana Pu-ia, 77tiehnd upokojenec Domeni co Di Conza, 62-letna upokojenka Eti-sa Bazzeo vd. Franzot, 84-let.na u-pokojenka Maria Tanel vd. Fro-chem.
Slovensko planinsko društvo v
Gorici priredi v nedeljo, 12. oktobra zadnji letošnji vzpon na Svinjak (1637 m) pri Bovcu. Informacije pni tajnici Smetovi, Ulica AsoolS 1, tal. 24-96.
Družinski izlet priredi SFD v Istro z ogledom Pulja ta Opatije v nedeljo, 19. oktobra. Vpisovanja pri odborniku Kosbuti, v Ulici Ma-meji. Pohitite z vpisom.
KORZO. 17.15:	«Vedo nudo»,
N. Manfredi ta S. KoAfttaa; M-nemaskopski barvni film.
VERDI. 17.00:	«Non uccidevano
mai dl domenloa*, J. Palanoe In V. Edwards. Ameriški kinema-skop v barvah.
MODERNISSIMO. 17.15: «Le bam-bole del deslderio«, V. Buooo ta in E. Corby, Angleški film; mla-dir»l pod 14. letam prepove dan.
VITTORIA. 17.00:	«11 magnao-
cia», J. Citti ta L. Venturel-11; Italijanski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.00: «Per il re, per la patria e per Suzaima«, J. P. Cassel, J. Avon. Kinemaskopski film v barvah.
Tržič
AZZURRO. Zaprto.
EXCELSIOR. 16.00:	«Vergogna,
schifosi'«. Ktaemaskop v barvah.
PRINCIPE. 17.30: «Alcune ragazze lo fanmo», R. Johnson in Beba Lončar. Barvni film.
Vom (,or 11-o
SOČA (Nova Gorica): «Izgubljema patrolai), ameriški film — ob 18. m 20.
DESKLE: «Zadnji vlak iz Katan-ge», ameriški barvni film — ob 19.30.
SVOBODA (Šempeter):	»Lepotica
dneva«, francoski barvni film — ob 18. ta 20.
RENČE: «Joe iz Navahen, ameriški barvni film
PRVACINA:	.< tigre bitev človeka*,
italijanski Darvni film — ob 20.
SEMPAS: nCcoline Cherie», francoski barvru film — ob 20.
KANAL: Prosto.
POTUJOČI KINO — BRESTOVICA: «Od tod do večnosti*, ob 20.

mmm


mm
H’i'ivivi,i,/X,.Xv->:'i.v:v
■::::x:
B9BKP'
ALIdA
IZIDI
Bologna . Palermo Brescia • Bari Cagliari - Lazi o Fiorentina - »Vicenza Roma - Inter Sampdoria - Juventus N a poli • »Torino Milan Verona
LESTVICA
Fiorentina 4 4 0 0
Cagliari
Milan
Inter
Bologna
Juventus
Vicenza
Verona
Roma
Napoli
Lazio
Bari
Torino
Sampdoria
Brescia
Palermo
3:1
0:0
1:0
3:1
2:1
0:0
2:0
2:0
1
1
2
3
3
3
7
3
4 4
3
4 6
5 7
6 6 5 4 4 4 4 3 3 3 3
3 2 7 1 4 12 0
PRIHODNJE KOLO Bari . Vicenza; Fiorentina -Cagliari; Inter . Brescia; Juventus - Torino; Lazio - Sampdoria; Napoli . Roma; Palermo . Milan; Verona - Bologna.
B
LjMSJ*.
IZIDI
Catania	■ Mantova					2:1	
Como - Modena						0:0	
Foggia •	Catanzaro					1:0	
Livorno ■	■ Perugia					0:0	
Monza -	Genoa					2:0	
Arezzo .	»Piacenza					1:0	
Reggiana	- Piša					1:0	
Taranto	- Atalanta					2:2	
Ternana	- Reggina					2:0	
Varese .	Cesena					1:0	
	LESTVICA						
Foggia	4	3	1	0	6	2	7
Catania	4	2	2	0	6	3	4
Modena	4	2	2	0	4	2	•
Mantova	4	2	1	i	8	3	5
Perugia	4	2	1	I	4	1	5
Varese	4	2	1	1	S	1	5
Ternana	4	2	1	1	4	2	5
Arezzo	4	1	3	•	I	0	5
Atalanta	4	1	2	1	8	5	4
Reggiana	4	1	2	1	2	3	4
Piacenza	4	2	•	2	2	5	4
Piša	3	1	1	1	4	2	8
Taranto	3	0	S	0	3	3	3
Catanzaro	4	1	1	2	3	4	3
Cesena	4	1	1	2	2	3	3
Monza	4	1	1	2	3	4	3
Livorno	4	0	2	2	1	4	2
Genoa	4	1	0	3	2	6	2
Reggina	4	•	2	2	2	7	2
Como	4	0	1	3	1	»	I
PRIHODNJE KO Arezzo - Perugia; Atalanta • Livorno; Catanzaro - Taranto; Cesena • Reggiana; Genna . Como; Modena • Varese; Monza . Foggia; Piacenza - Piša, Reg-gina • Mantova; Temana . Cata-nia.
A SKUPINA
CLldE
IZIDI
Monfalcone - »Alessandrla 1:0
Biellese -	Udinese					2:1	
Legnano ■	• Venezia					3:0	
Novara -	Lecco					2:1	
Rovereto	. Derthona					0:0	
Sottomarina -		Pro	Patria			2:0	
Trevigliese - Padova						0:0	
Treviso •	Marzotto					2:0	
Triestina	- Seregno					2:0	
Verbania	- Solbiatese					2:2	
LESTVICA							
Biellese	j 4	3	0	1	5	2	8
Legnano	4	3	0	1	10	2	8
Solbiatese	4	2	2	0	8	4	6
Monfalcone	3	2	1	0	3	0	5
Triestina	4	2	1	1	4	2	5
Rovereto	4	2	1	1	4	2	5
Treviso	4	1	3	0	5	3	5
Udinese	4	1	2	1	5	4	4
Lecco	4	2	0	2	4	4	4
Seregno	4	2	•	2	•	7	4
Marzotto	4	1	2	I	1	2	4
Padova	4	1	2	1	2	2	4
Novara	4	1	2	1	4	6	4
Verbania	3	1	1	1	6	4	3
Alessandria	4	1	I	2	5	4	3
Trevigliese	4	0	3	I	•	3	3
Sottomar.	4	1	0	S	3	8	2
Pro Patria	4	0	2	2	2	5	2
Venezia	4	0	2	2	0	5	2
Derthona	4	0	1	3	0	6	1
PRIHODNJE KOLO Derthona - Novara; Lecco • Trevigliese; Marzotto - Venezia; Monfalcone - Triestina; Padova -Le gnano; Pro Patria - Verbania; Seregno ■ Biellese; Solbiatese -Alessandrla; Trevlso - Sottoma-rina; L (Unese . Rovereto.
Po zaključku nogometnega turnirja 11. SŠ11. ŠDZ, 2. Kras, 3. Mladost, 4. Kontovel
V FINALU ZA 1. MESTO
Z golom Križmančiča ŠDZ - Kras 1:0 (1:0)
SDZ: Babuder, Bemetič, Milkovič, Komar, Baldassin, Križmančič Vojko, Križmančič Rado, Kralj, Žagar, čuk, KaOc.
KRAS: Furlan, Sulčdč, Buikavec, Husu, Sosič, Živec, Puntar, Milič, Rustja, Cmjava, Blažina. Rezervi' Živec in Kante.
SODNIK: Bruno Rupel.
STRANSKA SODNIKA: Štoka in Ban.
KOTI: 5-7.
STRELEC: v 25’ p. p. Križmančič Rado.
V d. p. je živec zamenjal Bukovca. Izključen spremljevalec Krasa Husu Alojz zaradi neumestnih opazk sodniku.
Novi članski nogometni prvak 11. Sšl je ekipa ŠDZ iz Bazovice Nogometaši iz Trebč, Padrič in Bazovice, kd sestavljajo to moštvo, so naj višji naslov tudi zaslužili, saj so skozi ves potek nogometnega turnirja izvajali odlično igro in so s svojim nadkriljeva-njem nasprotnikov dali razumeti, da se ne bodo pustili kar tako ugnati. Morda bo kdo oporekal, da se morajo zahvaliti samo žrebu, če so se uvrstili v polfinale. Toda že tu so z zmago nad Konto-vetom dokazali, da niso prav ničesar ukradli izločeni ekipi ter so se zato lahko mirne vesti predstavili v finalni tekmi za prvo mesto, kjer so se moraili spoprijeti s zgo-niškim Krasom. Pred srečanjem Bazovcd ndiso bili preveliki optimisti ter so pripisovali nasprotniku več možnosti za zmago. Bali so se predvsem, da bi igralci po prvem polčasu popustili, kot se je to že večkrat zgodilo, ter bili tako prepuščeni premoči Krašovcev, ki so se predstavili kot zelo nevaren nasprotnik, kd premore v svojih vrstah nekatere odlične nogometaše. Predstavniki Krasa so prišli na srečanje polni optimizma, ki ni dopuščal niti senčdče dvoma o njihovi premoči ter o tem, kdo bo končni zmagovalec.
Bazovska vrata je tokrat znova branil Babuder, ki je pred seboj imel izredno obrambo, ki Je slonela na prostem igralcu, kapetanu V. Križmančiču. Na nasprotnih krilih sta stala Bemetič in Milkovič, Id se Je večkrat spuščal pred nasprotna vrata ter se znal tudi hitro vračata. Med obrambno in napadalno vrsto sta krožila E. Kralj in Baldassin. Prvo bazovsko vrsto pa sta tvorili krili Kalc :n R. Krdižmančič, takoj za njima Cuk in žagar ter Komar, ki je nastopal kot srednji napadalec. V drugem polčasu pa se je pomaknil v obrambo ter prepustil svoje me sto žagarju. Proti koncu tekme se je pomaknil še bolj v ozadje tudi Baldassin. S tako razporejenimi možimd so Bazovoi obvladali vse sektorje igrišča ter se niso pustili presenetiti od Krasa, ki je imel svoje najnevarnejše orožje v Cr-njavi, Miliču In Rustjl. Bolj kot v napadu Je Milič deloval na centru igrišča, kjer Je skupno z Živcem gradil ter zbiral žoge za prvo vrsto, ki je bila z Rustjo stalna nevarnost za Bazovce. Cmjava in Blažina sta delovala na desni krii-skd vrsti, Puntarja je stalno nadzoroval Bemetič, medtem ko je najprej Komarja, nato žagarja nad zoroval Husu. Priletni, toda še vedno učinkoviti Sosič je vztrajno «čt-stdi» svoj kazenski prostor, Buka-vec ter pozneje živec sta stalno imela težave s hitrim in razigra nim R. Križmančičem, kd Je bil morda eden najboljših pri Bazov-dh. Kalca pa, Id ni bil popolnoma na višku svojih moči je dobro nadzoroval ter večkrat nevtralizira! Sulčdč Danilo.
Obe ekipi sta ves čas skrbeli, da so bili vsi nasprotniki strogo nadzorovani. Poleg tega se je igra zaradi pogostih podaj ves čas odvijala po vsem igrišču ter ne le na posameznih predelih. V preigravanja se je spuščal le malokdo ker jim je to le poredkoma uspelo. Branilo; so bili preveč prekaljeni, da bi pustili uiti varovance, To tudi pojasnjuje, zakaj ni v vsej tekmi prišlo do več zadetkov, čeprav ni nihče štedil z močmi. Posebno pri Bazovcdh bi radi videi!, da bi se razlika v golih poveča la, kajti le tako bi se lahko nekoliko oddahnili. Tako pa so bil: v stalni živčni napetosti, boječ se. da bi jih Kras presenetil ter do hitel. Tedaj bi se prav lahko zgodilo, da bi prišlo do presenečenja, saj bi Zgondčani zlahka izkoristili amedo v bazovskih vrstah ter povedli.
Prva Je odprla sovražnosti bazovska ekipa in takoj po začetnem žvižgu je Kalc pustil odtis žogo na vratnici Furlanovih vrat. V 9’ pa tolče v naročje vratarju Krasa. Odgovori Puntar, ki tolče visoko v teku z raba kazenskega prostora. Za njim preide v protinapad Žagar, starta s polovice i-grišča, strelja, je netočen in žoga gre čez prečko. V 15' prosti strel za Kras. Izvede ga Milič, V. Križ-mamčič ustavi, a ne obdrži žoge, kd se je polasti Blažina In jo pošlje proti vratom, kjer jo Babuder ustavi na tleh V 22’ akcija Žagar - Križmančič R. - Kalc, ki strelja, toda Sosič odbije proti sredini igrišča. Tri minute kasneje se Kalc spusti ob robu igrišča prodi vratom Krasa, ko ga skuša ustaviti živec. Na žogo se v teku požene R. Križmančič, preigra Husuja ter mimo njega silovito pošlje mimo vratnice v vrh mreže. Le malo je manjkalo, da ni strelja! Iz outa pri vratih. Furlan je sicer skušal posredovati, toda ves njegov trud je bil zaman. Le malo kasneje bi Rustja skoraj izenačil, ko je streljal iz obrata, ter poslal poo prečko, kjer je Babudru žogo uspelo ustaviti. V 30’ je Furlan ,e s težavo odbil silovit Žagarjev strel od blizu v kot. V 34’ preigra Cuk obrambo Krasa, strelja, Furlan u-jaime v naročje, nakar mu žoga skonča v kotu. Od tu strelja Baldassin, žoga pride na glavo žagarju, kd jo obme do Cuka, ta pa ob vratih strelja visoko. V 39’ dvoboj Bukavec - Rado Križmančič. ki strelja v zraku v sredo vrat. Furlan se dvigne visoko ter pošlje po sreči z nogo nevarno žogo ven. Križmančič je še vedno v napadu ter predstavlja nenehno nevarnost za obrambo Krasa. V 40 se v silovitem tempu spusti v napad, Husu ga zaman zasleduje, nasproti mu gre tudi Funlan, talko da o-stanejo vrata prazna, Bazovec je sam pred njimi, strelja, toda u trujenost in zasoplost ga izdata, taiko da strelja ven, mimo vrat.
V drugem polčasu SDZ ne odneha s svojimi napadi, ni pa več tako učinkovita. Vse preveč se zapira v obrambo, s čimer samo pomaga Krasu pri njegovem iskanju izenačenja. To svojo hibo, ki je nekoliko tudi posledica utrujenosti, pa skušajo Bazovci rešiti s hitrimi protinapadi, kd slonijo na posameznikih. Kaže da so i-grald Krasa bolj sveži, saj se mnogo pogosteje spuščajo v napad želeč spremeniti rezultat. V 5’ si Puntar in Milič izmenjata žogo, ta strelja ter pošlje na desni strani vrat ven. V 8’ Bemetič zapravi gol, ko je sam pred vrati, pa tolče ven. V 13’ preigra Cuk polovico Igrišča, poda Križmančiču R., Vd
mu žogo vrne, Cuk pa tolče visoko. V 15’ zadene Kalc po hitri osebni akciji vratnico, medtem ko gledalci že kričijo, da je gol. V 28' si Kras pribori dva kota zaporedoma, obakrat slabo kaže za ŠDZ zaradi masovne prisotnosti Krašovcev pred Batoudrom, ki se mora zahvaliti le netočnosti napadalcev Krasa, da ni prejel gola. V 32' strelja Rustja od strani, žal \aa. netočno. V 40’ podaja Rustje do Cmjave, katerega tik pred strelom ustavi Vojko Križmančič. V 42’ pošlje Kalc silovit strel proti Furlanu, ki pa krasno reši s plovnim skokom. Minuto pred koncem strese Živec Babudrovo mrežo, sodnik pa
V FINALU ZA 3. MESTO
Po streljanju enajstmetrovk Mladost-Kontovel 6:4 (1:0,2:2)
MLADOST: Gergolet, Devetak, Co. tič, Peric, Jarc, Uldan, Šuligoj 3., Dužman, Marson, Gerin (Šuligoj B.), Perfodja.
KONTOVEL: Starc P., Starc A., Grmek, Košuta D., Sardoč, Milič, Bezin, Ukmar, Daneu, Štok, Starc E.
SODNIK: Nereo Krašovec.
STRANSKA SODNIKA: Kralj in Štoka.
KOTI: 4-6.
STRELCI: p. p. v 30’ Marson; d. p. v 13' Ukmar, v 35’ Šuligoj S., v 42’ iz 11-metrovke Ukmar. Enajstmetrovke: za Mladost' Uhan, Peric, Jarc, Marson; za Kontovel: Ukmar, Štok. Izključen v 44’ d. p.
takoj razveljavi gol, ker si je pred I Sulligoj S., opomin: Marson, Jarc, strelom živec pripravil žogo z | Daneu.
roko.	Kaže, da je Mladost ekipa tze-
Kadi načenij, kajti že četrtič se je zgo-
iiimiiiiiiiimiiimiiHiiMiiiiiiiimiiimiiiHiiitiiitiiiHiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiMiiiii
V 4, KOLU A SKUPINE C LIGE
Celotni izkupiček za boljšo Triestino
Tumiati in Paina strelca golov
TRIESTINA — SEREGNO 2:0 (1:0)
TRIESTINA: Colovatti, Kuk, Martinem; Del Plccolo, Sadar, Pe-strin; Tumiati, Gtaoomini, Paina, Scala, Marchesl (Rddolfi po 65').
12 Chendi.
SEREGNO: Battistini, San ti, Formarati; Paveri (Radaelli po 65’), Ferrerio, Rizzl; Mazzoleri, Cappelletti, Ferrari, Silva, Mainardis. 12 Spreafioo.
SODNIK Testuzza iz Genove.
STRELCA: v 40’ Tumaiti, v 81’ Paina.
Približno 6000 gledalcev. Kotov Je bilo 9:4 (7:2) v korist Trlestine, Sodnik je opomnil Faino, Rizzija in Fenrariija.
Po zadovoljivi igri je Triestina požela na lastnem igrišču drugo zmago dn se tako prebila do višje-
ga dela lestvice. Bodimo sl na jasnem: moštvo še ni v najboljši formi, Igra je še poprečna !n prežeta z napakami, glede pa na prejšnji nastop proti šibkejši Derbhoni, je bito videti velik napredek. Igralci imajo že v glavi določene sheme, med nijiiml vlada večja povezanost ln učtnlkovltost v napadu, vse to pa še ovira vidna netočnost pri podajanjih. Vsekakor pa nasprotnik ni bil tako slab, da bi zmaga ne predstavljala pomemben dogodek, Seregno je prikazal dinamično Igro, predvsem v napadu, ki je v prvem delu tekme prevzel pobudo in stisnil domačine v obrambo. V teh prvih minutah je Trie. silna slabo obetala. Vezni igralol so povsem Izginili (Glacomlni je b’l dialeč najstalbšl), obramba pa se je upirala zelo neorganizirano ln bila večkrat na tem. da kloni. Na vse je poskrbel Ootovaittl, ki je z nekaterimi drznimi posegi rešil svoja vrata pred Ferrarijevimi prodori. Največ zanimanja je sicer vladalo za Silvo, najboljšega strelca v prvih treh kolih, presenetili pa je srednji napadalec Ferrari, ki je spravili v zagato Del Piccola in bil stalna ost v tržaški obrambi. Zanimiv je bil tudi Mainardis, kd je naletel na odlično razpoloženega Mair. tlnellija, v obrambi pa sta izstopala vratar Battistini ln Paveri.
Zmagoviti adut Trlestine je bil tokrat Tumiati. Mimo doseženega gola je desno krilo v nedeljo spravilo nasprotno obrambo večkrat v obup. Boril se je za vsako žogo, se spustil v vsako vrzel, streljal tudi od daleč In v sploš-
nem konkretiziral celotni pritisk svojega moštva. V drugem polčasu se mu je pridružil še Paina, ki je že tretjič zaporedoma prišel do zadetka, medtem ko je Mar-chesi nekoliko razočaral. Nič boljši ni bdi Slgarini, uspešen na sredini igrišča toda povsem neučinkovit. Na sredini igrišča je celo težo prenašal Scala, medtem ko je Pestrin le redkokdaj prišel v napad: posluževal se je raje dolgih podaj, ki pa so bila predvsem v prvem delu vedno plen nasprotnikov. Giačomini se je prikazal le v drugem polčasu, njegov nastop pa je bil v splošnem negativen. Obramba je slonela na izrednem Colovattiju, dobra pa sta bala tudi Sadar in Martdnelli, Kuk je zaigral pod normalnim standardom.
Prvi gol je v 40’ dosegel Tumiati, veliko zasluge pa ima Del Piccolo, ki je po dolgem prodoru m levi strani odlično podal pred vrata: majhno tržaško krilo je brez oklevanja skočilo in z glavo usmerilo žogo v mrežo. Triestina bi lahko spravila rezultat na varno že v 55’, ko je Tumiati podal visoko mimo vrat, Giačomini je z glavo preusmeril strel do Padne, ta pa pred vratmii prehitel Battistinija in potisnil v mrežo. Sodnik je zadetek razveljavil zaradi offsldea, kd pa se nam ni zdel tako očiten. Kljub temu je srednji napadalec prišel do gola v 81’, ko mu je žogo podal na sredini igrišča Colovatti (!): Paina je v teku pustil za sabo branilce in prevaral z nizkim strelom Battistinija, ki se mu je M vrgel pod noge.
uk
dalo, dla so Doberdobci zaključili tekmo z izenačenim rezultatom. Tako se je moral sodnik v dveh tekmah zateči k enajstmetrovkam, ki so v polfinalu 11. SSI pomenile poraz, v finalu pa za Mladost tretje mesto. Kljub temu pa je doberdobsko moštvo to mesto zaslužilo, saj je bilo v tej tekmi mnogo boljše od nasprotnikov, držala pa se ga je izredna smola, saj bi lahko zmagalo z visokim rezultatom, če bi sodnik ne razveljavil dveh golov, ki sta bila (po splošnem mnenju) popolnoma pravilna. Mladost se je predstavila na igrišču odločena, da zmaga. Nn igrišče je poslala svojo najboljšo postavo, z izjemo Frandoliča. Odlično pa ga je nadomestil Peric. Igra Goričanov je slonela v glavnem na delovanju napadalcev, kot so Marson, S. Šuligoj, Dužman, ki so predstavljali jedro celotne enajsterice. Okoli njih se je nato sukalo celotno moštvo, ki je imelo nalogo, da jih je zalagalo z žogami v kazenskem prostoru Kontovela. Skoraj neprebojna je bila obramba, ki se je borila do skrajnosti ter je kljub svoji precejšnji moči lahko računala na pomoč veznih igralcev tar celo napadalcev, ki so se. večkrat vračali v zadnjo vrsto.
V precej slabi luči pa se je v srečanju za tretje mesto predstavi! Kontovel. Ob uri, določeni za začetek, je bilo prisotnih le sedem igralcev. Ostali se niso predstavili, menda iz nekakega protesta zaradi poraza v polfinalu. Ti «upomiki'> se predstavljajo v precej čudni luči, kajti s tem niso dosegli ničesar, le osmešili so se. Zato pa so se izkazali njihovi ((nasprotniki a, ki so na stadion «1. maji) prišli kot gledalci, kar naenkrat pa so se znašli v vlogi protagonistov. Vseeno pa niso razočarali, čeprav ni nihče pričakoval od njih nič velikega. Kljub temu pa je v zadnjem trenutku sestavljena enajsterica Kontovela bila trd oreh za Mladost. Iz podrejenega položaja so se Kontovelcd v drugem polčasu dvignili na isto raven kot njihovi nasprotniki ter so dosegli ob koncu 90’ celo neodločen rezultat, kar jim je dajalo upanje na zmago.
Medtem Ivo se je Mladost predstavila z Gergoletom v vratih, Devetakom, Cotičem, Peričem, Jarcem v obrambi, Uldanom, Dužmainom, Germom na sredini Igrišča ter Šuligojem, Marsonom, Ferfoljo v na padu, so Kontove-loi takole razporedili svoje igralce: v vratih P. Stare (precej neizkušen), ki je moral nadomestiti Kanteja, v obrambi Košuta, Grmek, Bezin, Starc A. ter Stare E. kot prosti igralec. Sredino igrišča sta nadzorovala Ukmar ter Sardoč, kil se je največkrat spuščal v napad. Napadalcem pa se je poznalo, da manjka v njihovih vrstah Bortclciti. V prvi vrsta so tako bili Milič,1 Daneu ter Štok
še kratka opomba o sodniku. Sodnik Krašovec je bil v začetku preveč popustljiv, v upanju, da se igralci ne bodo spuščali v razne nedovoljene podvige. To se mu je pozneje maščevalo, ko so nastopajoči njegovo popustljivost prevet Izkoriščali. Zateči se je moral tako k opominom in izključitvam, čeprav je bOl v nekaterih primerih preveč nagel v svojih odločitvah.
Mladost je pričela takoj napadati ter si je ustvarila več dobrih priložnosti. Toda bodisi Dužman, bodisi Femfolja sta naletela na Starca E. V 13’ se je podal v napad Daneu, izmuznil se je branilcema Mladosti Devetaku in Ulianu, streljal, toda Gergolet je z lahkoto ujel. V 14’ doseže Šuligoj S. gol po lepi akciji, toda sodnik zadetka ne prizna. Doberdobci so ob tej odlo-
čitvi začudeni, vseeno pa ne prenehajo s svojimi napadi. Nasprotno začnejo še huje pritiskati na vrata Kontoveicev. V 22’ preigra Dužman Grmeka, ter strelja diagonalno mimo gneče pred vrati Starca P., Id povsem slučajno odbije zelo močan ter nevaren strel.
V	26’ je znova v akciji Dužman, tolče z levega roba igrišča, žal pa konča lep strel ob vratnici v outu. V zraku že dolgo «vdsi» gol Dolberdobcev, kd so neprestano v napadu. Ta pride v 30’, ko Gerin od strani poda do Marsoma, kd močno tolče z glavo v vrata mimo Starea. Ta se je vrgel, toda zaman. Njegov poseg je bal sicer lep, toda nekoliko prepozen. Po precejšnjih naporih so tako igralci Mladosti prešli v vodstvo, čeprav Kontovel ni nudil velikega odpora pred vrati, z izjemo Emila Starca. V napadu pa sta brezuspešno poskušala srečo Sardoč ter Daneu, M sta bila preveč osamljena, Doberdobci niso odnehali s svojimi napadi, kljub vodstvu. Najnevarnejši jeDuž-mam, kd stalno išče osebni zadetek. V 32’ tolče z glavo od strani v nasprotni kot vrat, toda njegov strel je prešibak in vratarju uspe v skoku ustaviti žogo. Kontovel reagira predvsem s streli od daleč, da bi presenetili goriško obrambo. Tako strelja Sardoč v 35’, žaga pa gre visoko nad prečko. Do konca polčasa še dve akciji nemirnega Dužmana, M prvič zadene prečko, noto pa prisili Starca, da nevtralizira njegov močan strel na tleh. Medtem je Kontovel zapravil edinstveno priložnost za zadetek, ko je Košuta podal Sardoču, kd je iz razdalje nekaj metrov streljal z glavo mimo praznih vrat.
V začetku drugega polčasa je Mladost zelo popustila in je dovolila Kontovelu, da je prevzel vajeti igre v svoje roke. Doberdobcd so se preveč igračkali, preveč gotovi zaradi gola prednosti in so se šele po izenačenju prebudili ter zaigrali resneje, toda le malo časa. To njihovo igračkanje se jim je maščevalo že v 13’, ko so zakrivili napako pred kazenskim prostorom. Ukmar je prosti strel preusmeril v vrata, Gergolet je ujel v naročje, žoga je odskočila ter mu preko glave šla v mrežo. V 17’ je Šuligoj S. preigral obrambo Kontovela, streljal s kakih 10 m razdalje ter zadel stičišče vratnice in prečko
V	20’ podaja Daneva z desne na drugo stran igrišča do Miliča, ki je tolkel visoko. Nato je Štok sam v napadu, toda strelja prešibko. V 30’ doseže Marson gol na podajo S. Šuligoja po lepi osebni akciji, toda sodnik ponovno razveljavi gol.
V	34’ roka E. Starca v kazenskem prostoru, žoga gre v kot, od koder tolče S. Šuligoj, Ferfolja posreduje, toda pošlje visoko. V 35’ preide Mladost ponovno v vodstvo. B. Dužman je z žogo prišel skoraj v kot, od tu je žogo podal na sredo kazenskega prostora, kjer je bil S. Šuligoj, ki se je otresel Grmeka ter streljal neubranijivo v desni kot vrat. Prednost Mladosti pa je trajala le 7’, kajti v 42’ je zaradi Cotdčeve roke v kazenskem prostoru sodnik dosodil enastmetrovke, ki jo je Ukmar takoj realiziral. Takoj je bilo razvidno, da se bo treba za določitev zmagovalca zateči k enjastmetrovkam. Začel je Kontovel z E. Starcem, ki Je tolkel visoko. Dužman je ciljal vrar tarja, prav tako Grmek, nakar so izmenično realizirali Ulian, Ukmar, Peric, Štok, Jarc. Milič Je zgrešil in Mladost je praktično zmagala, čeprav je moral streljati še Marsom, ki je realiziral še zadnjo razpoložljivo enajstmetrovko.
Radi
Jugoslovanska nogometna prvenstva	
I. ZVEZNA LIGA Izidi	
Rarinlčkt (N) . Hajduk	3:2
Dinamo - Partizan	2:0
žeflijezmiča.r - Slofboda	2:1
Velež - Vojvodina	2:2
Bor - Olimpija	2:1
Čelik - Zagreb	1:1
C. zvezda - Maribor	3:1
Beograd - Sarajevo	2:0
Vardar . Radmdčkl (K) Lestvica	2:1
Dinamo	7	5	2	0	14:5	1Q
RaJdnički (N)	7	6	1	1	8:3	11
Bor	7	3	1	0	7:4	10
željezničar	7	4	1	2	lil: 5	9
Velež	7	3	3	1	16:11	9
Partizan	7	4	1	2	8:7	9
O. zvezda	7	3	2	2	17:10	8
Slotooda	7	2	4	1	7:4	8
Maribor	7	3	1	3	10:10	7
Hajduk	7	3	1	3	9:9	7
Sarajevo	7	2	3	2	4:6	7
Beograd	7	2	2	3	6:9	6
Vardar	7	3	0	4	6:9	6
Radnički (K)	7	2	1	4	9:11	5
Čelik	7	1	2	6	6:12	4
Vojvodina	7	X	1	5	8:14	3
Zagreb	7	0	3	4	4:11	3
Olimpija	7	1	0	6	4:16	2
Pari prihodnjega kola
Hajduk - Maribor, Zagreb - Or. vena zveza, Sarajevo . Čelik, Gltittv pija - Beograd, Vojvodina - Bor, Radnički (K) - Velež, Slotaoda . Vardar, Partizan - željezničar, Rad-mički (N) . Dinamo.
2. LIGA - ZAHOD
Izidi
Orljenit . Varteks	1:0
BSK - Metalac	1:1
Karlovac - železničar	1:0
Ljubljana - Lokomotiva	2:2
Split . Šibenik	2:1
Jedimstvo . Zadar	1:1
Rudar - Barac	1:1
Trešnjevka - Rijeka	0:2
Lestvica
Borac	7	5	2	0	24:9	12
Rijeka	7	6	0	1	18:3	12
Karlovac	7	6	0	1	9:2	12
Orli lent	7	5	1	1	20:7	11
Metalac	7	4	2	1	9:8	10
Jediimstvo	7	3	2	2	9:8	8
Varteks	7	3	1	3	11:10	7
Rudar	7	3	2	2	9:11	5
želeničar	7	1	3	3	7:9	5
Šibenik	7	2	1	4	7:9	5
Ljubljana	7	1	3	3	9:14	5
Split	7	2	1	4	5:12	5
Trešnjevka	7	2	0	5	7:14	4
BSK	7	1	2	4	5:20	4
Lokomotiva	7	1	1	5	6:10	5
Zadar	7	0	3	4	3:10	3
Pari prihodnjega kola
Vairteks . Rijeka, Borac . Treš-rnjavka, Zadar - Rudar, Šibenik -Jedinstvo, Lokomotiva . Split, že. lezničar - Ljubljana, Metalac - Kar-lovac, Orijemt . BSK.
SLOVENSKA LIGA
Izidi
Celje-Kladivar - Ilirija Nafta - Kovinar N. Gorica . Aluminij Slavlja . Drava Izola - Rudar Svoboda . Mura Lestvica					1:1 1:1 2:1 3:1 1:1 1:0	
Izola	6	4	1	1	11:7	9
Mura	6	4	0	2	22:5	8
Svoboda	6	3	1	2	8:4	7
Aluminij	6	3	I	2	13:10	7
Kovinar	6	2	3	1	12:10	7
Rudar	6	2	3	1	9:8	7
Nafta	6	3	1	2	10:11	7
Slavlja	6	2	1	3	7:8	5
Ilirija	6	0	5	1	6:11	5
N. Gorica	6	2	1	3	6:13	5
Celte-Kladivar 6		I	1	4	4:13	3
Drava	6	0	2	4	6:13	2
Pari prihodnjega kola
Mura - Celje-Kladiivar. Rudar * Svoboda, Drava . Izola, Aluminij -Slavlja, Kovinar - Nova Gorica I. lirija - Nafta.
ZCNL
Izidi
Tabor - LTH Zagorje . Koper Lesce . Tolmin Sava - Adria Usnjar . Primorje
Triglav
Hrastnik
Lestvica
2:1
0:0
1:0
5:1
2:1
3:0
Usnjar	8	5	1	0	17:8	11
Kcper	6	4	1	1	18:7	9
Triglav	6	4	1	1	27:6	!)
Zagorje	6	3	2	1	• 15:8	8
LTH	6	2	1	3	8:9	5
Adria	6	2	1	3	12:19	5
Sava	6	2	1	3	8:12	5
Hrastnik	6	2	1	3	9:12	5
Tolmin	6	2	0	4	9:12	4
Primorje	6	2	0	4	6:13	4
Tabor	6	2	0	4	8:27	4
Lesce	6	1	1	4	4:9	3
Pari prihodnjega kola
Hrastnik - Tabor, Primorje - Triglav, Adria . Usnjar, Tolmin . Sava, Koper - Lesce, LTH . Zagorje.
«0«0«04»0«04»04»0«0«0«0«0«0*04»0*0«0«0«0«0*n«04»0«0«0«»0«0«0«>c'*0*0*0«0«0*0«0*0l«0*r)«0*0«0»( »<
R0ART BRADF0RD
Zamorski • gospod Bog in gospodje Izraelci
Humor ameriških črncev
5.
«Rajši dva sodčka,* je rekel Noe. «Ladja bo dana na eno stran in na drugo nič, pa se nam bo ladja še prevrnila. Ladja mora biti vendar dobro izbalancirana, Gospod!«
«En sodček, sem že rekel!« Je strogo zaklical gospod Bog. «Lahko ga postaviš na dno krova. Sodček whdskyja zadostuje vsakomur za štirideset dni in štirideset noči. Rekel sem en sodček in basta!«
«Da, Gospod,« je dejal pohlevno Noe, «en sodček.«
POTOP SVETA
Well, ko so ljudje nravno tako propadli, da tega Gospod ni mogel več prenašati, je sklenil, da bo poslal na zemljo vesoljni potop in potopil
vse razen starega Noeta. Rekel je torej Noetu, naj postavi Noetovo barko.
«Po tem, kar nameravamo,« Je rekel Gospod, «pride zelo mokro vreme.«
«Odprl boš vse zatvomice, Gospod, kajne?« Je dejal Noe.
«Ko odprem vse zatvomice,« je rekel gospod Bog, «bo to šele začetek mokrega vreme na. Sklenil sem, da ho deževalo, Noe, in če kaj takega sklenem; mi lahko verjameš, da bo pošteno deževalo.«
In tako je Noe vzel kladivo in žago in žeblje in les in tar ko dalje ter šel s svojimi sinovi na hrib in začeli so de lata ladjo.
«To bo menda škuner, kajne, očka? Nekaj takega kakor «Stacy Adams«?« Je vprašal Kam.
«Ne! Nekaj kakor prekooceanski parnik, kakor «Levia-than»,» je odgovoril Noe. «Sar mo da nekoliko večji. Potre bujeni silno veliko prostorov nobene nepotrebne parade. — Hej, Sem, oskobljene deske gor na pasažerski krov! Navadne deske pridejo na glavni krov.«
Tako so Noe in Kam in Sem zabijali žeblje in žagali debele deske in trame ,na griču za mestom, morda miljo daleč od reke. In kmalu so ljudje slišali, kako na griču poka in ropota; vsak čas je kdo prišel in zijal, kako vsa Noetova rodbina dela, in začeli so Noeta spraševati, kaj bo to.
«A, gospod Noe si dela bungalov,« pravi nekdo.
«Kaj še!« se je odrezal Noe. «Delam ladjo.«
«Pa zakaj je ne delati spodaj pri reki, da bi imela na čem plavati?«
«Kdo gradi to ladjo?« se Je razjezil Noe. «Ali jo gradim jaz ali vi?»
In dobri mož je rajši odšel in povedal svoji ženi: «Stari Noe je popolnoma znorel. De-
la parnik gori na griču, dobro miljo daleč od reke.«
«Nič novega mi ne praviš,« je rekla žena. «Mar nisi slišal, kako Mrs. Noetova ljudem razklada, da bo deževalo štirideset dni in štirideset noči in da bodo vsi ljudje, kar jih ne bo na ladji, utonili?«
«Vsa ta rodbina je skozinskoz zmešana,« je rekel mož. «Jaz bi na tvojem mestu, stara, rajši ne govoril dosti z Mrs. Noetovo. Iz tega se nič ne obeta, kvečjemu sramota; zapomni si moje besede!«
«Hm, haha!« se je zasmejala žena. «Kakor da ne veš, da sem bila jaz tista, ki sem jo izrinila iz odbora naše pogrebne bratovščine!«
In tako se je govorilo povsod in je šlo od ušes do ušes, tako da je o tem izvedela tudi mladina; in mladi ljudje so tudi hodili gledat, kako delajo Noetovi ladjo na griču.
«Zakaj ne naredite krova večjega?« je vprašala mlada gospodična. «Ce bi bil večji, bi mi lahko tam plesali kakor na izletniški ladji.«
«Maslite da bom priredil piknik?« je godrnjal stari Noe.
«Ald pa, da delam dancing hali? In sploh in zlasti ve, mlade žabe, storite bolje če greste po svojih opravkih, sicer se mi še utegne pripetiti, da ne zadenem žeblja na glavo in se udarim po palcu. In kadar se usekam po palcu, začnem po navadi kleti. In to bi bil greh, kleti pred mladimi dekleti.«
Seveda so se mu mlada dekleta v oči smejala in rekla: «to je olrajt, očka! Kar usekajte se po palcu in se ne bojte — me bomo klele za vas.«
In tako je šlo naprej, dokler ni vse svoje ladje dokončal. In nekega večera — bilo je takole po večerji — je začelo deževati. Stari Noe je poskočil, vzel piščalko — imel jo je na vrvici obešeno okoli vratu — ter zapiskal enkrat na dolgo, dvakrat na kratko ln še enkrat na dolgo.
«Zakuri pod kotlom, Sem!« je vpil. «Vsak hip bomo proč odtod čez gore in doline na širni vodi. Izpusti paro, lenuh, kolikokrat naj ti to še povem!«
Tako se je začel vesoljni potop.
Noe je šel, stopil na ladijski
mostiček, zapisoval in štel živali, ki so hitele na ladjo, ko so slišali Noetovo piskanje. Mezgi in telice in žirafe in sloni in hijene, levi in opice. Bilo je huje, kakor če pride cirkus: vse živali so korakale v parih po dve to dve, zraven pa je deževalo, se bliskalo in grmelo.
«Tale dež ne obeta nič dobrega za mojo revmo,« je rekel Noe. «Morda bi bilo prav, če bi šel. ter se napil whiskyja, preden me popadejo revmatične bolečine.«
«Ne greš proč od tega sodčka!« je je zavpila Mrs. Noetova. «Nobena kača te vendar ni pičila, ker kač še ni na krovu!«
«Da jih ni?« se je začudil Noe. «Kaj pa, če me recimo, lomi revma? Kdo bo potem krmaril? Ti se na to razumeš kakor zajec na boben. Preden mežikneš, že lahko naletimo na plitvino«.
In je šel ter se iz sodčka pošteno napili. Ko se je vračal k ladijskemu mostiču, se je plazil po mostiču na krov počasi to udobno parček prvovrstnih indijskih naočark.
«Za pet ran božjih!« se je ustrašil Noe. «Ce katera teh pošasti skoči in me ugrizne, bom mrlič, še preden pribežim do sodčka z whiskyjem. Morda naj rajši...« In skočil je k sodčku to se še enkrat napil, da bi se mu nič ne zgodilo, če bi ga slučajno pičila naočarka.
In ko se je spet vrnil na mostič, sta ravno prihajali na ladjo dve kači klopotači s črnimi progami na hrbtu. Sikali sta in klopotali to migali z glavo sem in tja.
«Le počasi, prosim«, ju je nagovoril Noe. «Počasi ,kačja gospoda, za vse bo dovolj prostora! Prosim, samo trenutek počakajta, nekoliko se umaknem, preden me napadeta.« In šel je k sodčku ter se še enkrat napil, a tako, da se je izplačalo.
In ko se je vrnil, je zagledal pred seboj štiri velikanske kače, bile so kobre ,kl so se plazile na krov, puhale in gostolele; bilo je videti, da gledajo, kje bi lahko kaj dobrega požrle, najrajši kaj mesnatega.
«že vidim, da sem se posta-
vil predaleč od sodčka,« si je mislil Noe ter jo mahnil naravnost k sodčku ter sedel k njemu. In ni trajalo dolgo, pa je že videl okoli sebe na vseh straneh same kače. Od vsega tega je bil ves zmučen in zaspan; že je smrčal, da so gore zelenele.
Well, po dolgem času se je spet prebudil in zdelo se mu je, kakor da sliši biti plat ladijskega zvona.
((Počakaj malo, Sem,« je začel klicati. «Za zdaj ne puščaj nikogar na krov, prej spusti vse kače v vodo!« Odprl je oči in zagledal Mrs. Noetovo, kako stoji nad njim z valjarjem v roki.
«Saj sem vedela, da te z valjarjem spravim k zavesti, ti pinndura,« je rekla in ga še enkrat oplazila z valjarjem po glavi. «Začne mi tukaj rjoveti nekaj o kačah in se vso pot drži sodčka, medtem ko se mi ubijamo v viharju sredi vesoljnega potopa.« «Lop!» «Ali ti nisem pravila, da pusti žganje?«
(Nadaljevanje slediJ
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTEOCHI 8, n, TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ul — vnaprej, četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 cUd (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoč) račun: Založništvo tržaškega tiska Tret 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoč) račun pr) Narodni bank) v Ljubljani - 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širin) enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 50 Br
— Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri uprav). — Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri «Sodetš PubbUcltš ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst