ROKAH NEMCEV. ZMAGOVITO PRODIRANJE AVSTRIJCEV V GALICIJI. Varšava pred padcem. - Ruska ofenziva je ustavljena. - V slučaju, da bi napovedala Italija Avstriji vojno, bi internirali vse italijanske poda- nike na trdnjavah. - Ustaja v Južni Afriki. -- Anglija je zelo razbuijena vsled ustaje- Belgijci so premestili vlado v Francijo. London, Anglija, 13. oktobra. -Belgijska vlada se je danes premestila v Havre, v Francijo. Z izjemo kralja Alberta in vojnega ministra so vsi člani kabineta in diplomatičnega zbora zapustili Ostende ter se napotili s parni-kom v Havre. Ainerikanci 111 španski poslanik sta edina diplomat ična zastopnika, ki sta ostala v deželi. To je že tretje prešel jen je belgijske vlade, odkar so Nemci lidrli v deželo. Vlada se je prvič preselila iz Bruse!ja v Antwerpen, nato v Ostende in sedaj v Havre. Stališče Italije. Rim, Italija, 13. oktobra. — Vojna je stopila v nov stadij, ki je odloepo ugoden za Nemčijo. Padec Antwerpena je povzročil povsod velikansko senzacijo. Ne miki. topovi kalibra .42 centimetrov so taki, da se jim ne more usfcivljati niti najmočnejša trdnjava. Nemci so pričeli prodirati v Ruski Poljski ter so se že polastili ozemlja, ki leži zapadno od reke Vistula. Rusi morajo neprestano nazadovati ter je že ogrožena Varšava. V fi a lici j i so morali Rusi opustiti obleganje Przemvsla, ker so postale njih pozicije tako slabe, da je. bilo vadržanje nemogoče. lstotako je bilo ustavljeno rusko prodiranje v iztočni Prusiji. Zavzetje mesta Ostende. London, Anglija, 13. oktobra. -Z oficijozne strani se poroča, da so nemške čete zasedle včeraj Ostende. Poročilo glede bitke v zap a dni Franciji. Berlin, Nemčija, 13. oktobra. -Velika bitka, ki se je pričela v Franciji pred štirimi tedni, divja še vedno naprej ter vse kaže, da je pričakovati odločilnih uspehov. Nemške čete se nahajajo povsod v ofenzivi ter hitro prodirajo na desnem krilu, ki se razteza do Calais. Tudi v centrumu postaja situacija za Nemce vedno bolj ugodna. Nemški generalni štab ni objavil danes nobenega poročila, vendar pa poročajo vojni poročevalci z bojišča, da je pričakovati vsaki trenutek padca mesta Rheims. Amsterdam, Holandska, 13. oktobra. — Nemška armada, ki koraka od Antwerpena proti Ostende, se hitro približuje svojemu cilju. Prednje straže so baje že dosegle Bruegge. Washington, D. C., 13. okt. — Ameriški konzul v Ostende je br-zojavil državnemu departmentu, da je prevzel varstvo angleških interesov v tem mestu. Zasedenja mesta potom Nemcev je pričakovati tekom 48 ur. London, Anglija, 13. oktobra. -Hugh Martin, vojni poročevalec "Daily News'i je smrtno nevarno ranjen, drugi pa le lahko. Jurij se nahaja v Petrogradu, dočhn leži njegov brat v neki niski bolnišnici. Aleksander, drugi sin srbskega kralja je star 24 let in je postal takrat prestolonaslednik, ko se je Njegov za eno leto starejši brat odrekel vsem pravicam. Za časa bolezni kralja Petra je bil Aleksander regent kraljevine Srbije. Zdravstveno stanje marki ja Giuliani-ja. Bim, Italija, 13.- oktobra. — Zdravstveno stanje italijanskega zunanjega ministra markija di San Giuliani-ja, se je obrnilo nekoliko na boljše. Zdravniki so bfili včeraj prepričani, da ne bo dočakal jutra. 900,000 turških vcgakov. Rim, Italija, 13. oktobra. — Sem je dospelo poročilo, da šteje turška armada 900,000 mož. To Število je vsekakor nekoliko pretirano. Turčija je lahko vesela, če more v najkrajši- 4li spraviti pod orožje 500,000 m*t. mntiiiiiir-iih IIIMMMIBII • m 1 neko rusko zastavo, key ga je zadela kroglja sovražnika. 2000 Rusov našlo smrt v predoru. Carigrad, Turčija, 13. oktobra; Rusi so že dalj časa delali predor skozi goro, preko katere vodi rusko-afganistanska meja. Ko je afganistanski emir to zvedel, je zapovedal predor razdejali. Ko so ga razstreilli, se je nahajalo v njem 2000 ruskih delavcev. Izmed njih se ni nikdo rešil. je poslal kolonijskemu tajniku sledečo brzojavko— Odkar je odstopil general Beyers kot vrhovni poveljnik deželne bramhe, je bilo opažati, da med četami v čilo. Detektivi so mnenja, da je izvršil atentat kak blazen človek. Za časa eksplozije se je- nahajalo v katedrali samo pet oseb, od katerih pa ni nobena videla kakega sumljivega človeka. .Škoda znaša dvesto ali tristo dolarjev. Eksplozija je bila tako močna, da se je slišala dva bloka naokoli. Inšpektor Weagan je preiskal ostanke bombe in izjavil, da je bila zelo priprosto sestavljena, vsled česar tudi ni mogla napraviti večje škode. Poleg železnih koščkov so našhi raztrprano dopis- severozapadnih provincah n'i vsetnico brez naslova. Med ljudmi, Plača aviatikov. Boston, Mass., 13. okt. — Ravnatelj tovarne za zrakoplove je rekel včeraj, da nameravajo zavezniki najeti za vojno precej ameriških aviatikov. Vsakemu so pripravljeni plačati 500 dolarjev mesečno. V slučaju smrti dobi družina ponesrečenega $10,000 odškodnine. Ameriškim aviatikom se zdi plača nekoliko prenizka. v redu-. 8. oktobra je pozval polkovnik Brits podpolkovnika Ma-ritza, da naj se zglasi pri njem. Podpolkovnik mu je v surovem tonu odgovoril, da nima nikomur ničesar raportirati 'in da ga nima nikdo pravice klicati k sebi. Polkovnik ga je na to odstavil in izročil poveljstvo majorju Ben Bou-weru. Ko je dospel major v tabor podpolkovnika Maritza, je bil takoj aretiran. Nato je Maritz poslal polkovnliku ultimatum, v katerem mu je naznanil, da bo začel prodirati 11. oktobra v sredino dežele, če vlada do istega časa ne ugodi vam. London, Anglija. 33. oktobra. Podpolkovnik Maritz namerava osnovati v severo-zapadnem delu dežele republiko. ki so se bili zbrali okoli katedrale, bi bila nastala kmalo panika, ker je bil nekdo zaklieal: "Gori P' Denarje v staro domovino. Malo jima je zapustil. Danes so odprli oporoko Lioui-sa Wollsteina, ki je umrl 5. okt. v New Yorku. V njej je odločbo povedano, da dobita dva sinova pokojnika samo po en dolar ded-šeine, ostalo premoženje pripade njegovi sestri. Sinovoma! je zato tako malo zapustil, kergatfiata hotela ubogati. $22,000 odškodnipe. White Plains, N. Y., 13. okt. Vrhovno sodišče v New Yorku je prisodilo Mrs. Ellen K. Hillette $22,000 odškodnine, ker se je njen mož ponesrečil na progi Westchester železnice. Odškodnino bo morala plačati železniška uprava. Promet z Avstrijo se je toliko zboljšal, da smo se zopet odločili pošiljati denar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na kak način predruga-čile,'in bi se denar ne mogel izplačati določenim osebam, bode-njegovim zahte- rao istega vrnili pošiljateljem, ali pa še enkrat odposlali. Nikakor pa ne moremo jamčiti za tako točno poslovanje, kot preje v normalnem času. Zato svetujemo rojakom, da začasno pošfiljajo le za nujne potrebe, manjše zneske, kateri naj bi ne presegali naenkrat svoto 500 kron. CENE: 1 Samomor. V Hoboken, N J., se je ustrelila na železniški postaji 40-letna Lena Lodfae. V «mrtr je šla baje zaradi neozdravljive bolezni. h K * 6____ 1.10 10.... 2.15 16.... 3.15 20.... 4.20 25.... 6.20 30.... «.25 35.... 730 40.... 8.90 45.... 9.35 60.... 10.35 58.... 11.35 60.... 12.40 66.... 13.40 70____ 14.45 75.... 15.45 80.... 16. SO 85.... 17. C0 »O.... 18.60 K 100.. 110.. 120.. 150.. 140.. 150.. 160,. 170.. 180.. 19Q.. 200.. 251,. 300». 350.. 400.. «60.. 600.. 20.50 22.55 24.60 JJ6.65 28.70 30.75 32.80 34.85 * 36.90 38.95 41.00 61.25 61.60 71.75 82.00 »2.25 102.60 FRANK SAXSEB. "8LAS NARODA" ♦ (Me Daily.) Owned sod published by the ^ (a corporation.) FRANK SAFSER, President. 1 ANICO PLEHKO, Secretary. L01J1S BENEDIK, Treasurer. NARODA. 14. OKTOBRA Igli. i v nalo se je, da je padlo v prvih pe-'česar pisati. Pšesnica je po pet tih tednih te vojne več ljudi, kot goldinarjev, koruza po tri, oves pa v celi državljanski vojni, ki je trajala štiri leta of th« mad M GortUadt Street, Borough of Mu* i hattan, Ntm York City, N. Y. Sa oaio leto velja list za Ameriko in ...........(3.00 ........... 1.60 te mesto New York........4.00 Ititm za meeto New York ... 2.00 se tm leto...........4.60 lete............. 2.65 lete............ 1.70 "GLAS NAROtXA" lahaja vsak daT" izvzemii nedelj in praznikov. " pol leta ** leto pol le Vtrtl "GLAS NARODA** ("Voice of the People") leeced every day except Sundays and Holidays. Sulpcription yearly $3.*). tree podpira in oeobooeti se ne pnobčujejo. Chntw naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Prt spremembi krsjs naročnikov pro-■taoo, da «e nam tudi prcjinj« Urslliče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poiiljatvam naredite te nasfov: -OAS NARODA" * fl 'wtlandt SL. New York City. Telefon 4e87Cort>endt. 11* Kolika časa more se tra jati vojna? Dopisi« Veliko je bilo prorokov, ki so izjavljali, da bo vojna v najdalj dveh mesecih končana. Noben t<4h prorokov ni zadel pravega, povsem isto je, kdo zmaga v bitki pri Aisne ter ostaja le dejstvo, da se je vojna šele pričela. Izvedenci, ki razumejo stvar, pravijo, da bo trajal boj toliko časa, dokler ne bo ta ali ona stranka omagala ter morala skleniti mir radi izčrpanja vseh sil, ki so ji na razpolago. Sedaj pa se gre za to, koliko časa bo trajalo, da bo nastopilo to izčrpanje. Vzemimo par slučajev iz zgodovine. Južne države so bile napri-mer v državljanski vojni popolnoma izčrpane po štiriletnem bojevanju. Papirni denar je izgubil vs^ko vrednost, novega moštva ni bilo mogoče dobiti ter je vladalo veliko pomanjkanje orožje in mu-nieije. Pošla je tudi zaloga živil in -evropski prijatelji konfederi-ranih niso mogli pomagati svojim bratcem. Ako se sedaj razmotriva o vprašanju, kedaj bo kaka država v Evropi do tolike mere izčrpana, »i glede tega vprašanja niso niti učenjaki na jasnem. Vzemimo predvsem finance. Veliko se je pisalo o vplivu te vojne na evropski financijelni položaj. Par angleških izvedencev, ki so še pred nekaj meseci pisali, da je splošna vojna v Evropi nemogoča, izjavlja sedaj, da bo Nemčija tekom par mesecev popolnoma banke-rotna. Nemški finančni izvedenci pa so že leta in leta zatrjevali, da obstaja bogastvo Anglije in Francije le na kreditu ter da funkci-jonira kredit le v mirnih časih. Kakor hitro bi izbruhnila vojna, bi te dve državi financijelno propadli. Velik del francoskega bogastva je naložen v ruskih državnih papirjih. Rusija je imela pri plačevanju obresti vedno težave ter si je morala izposoje vat i vedno nove svote. Vsled velikanskih stroškov te vojne pa sploh ne bo mogla. ničesar plačati in tako se bo razpuhtelo francosko bogastvo v nič. — Tako pravijo nemški finančni izvedenci. >.„ Vedno* se je dvomilo o možno sti, da bi mogle male balkanske države pričeti z vojno proti Turčiji. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Izvojevale $o veliko zmago ter se pozneje borile celo dru-, ga proti drugi ^-ppjrpraSanie preskrbe z živili je istotako dvomljivo. Dokler obvladujejo zavezniki morje, se jim ni treba bati, da bi se jih izstradalo. Ali je nasprotno mogoče izstradati Nemčijo? DoMer ostane ta Italija in Svioa nevtralni, bo težko blokirati Nemčijo. Ključ k celemu vprašanju leži na drugem I polju. Vprašanje je, ako bodo mogle Avstrija, Nemčija in Francija spraviti na noge nadaljne reserve. Organiziranje Webster, Pa. — Ker iz našega kraja ni bilo že dolgo nobene vesti, sem sklenil jaz nekoliko popisati tukajšnje razmere. Slovencev je tukaj prav malo. če se ne motim, samo dve družini in nekaj samcev. Z delom se ne morem nič-kaj pohvaliti, ker naš premogov rov le po malem obratuje. Delamo od tri do štiri dni v tednu, zasluži se pa toliko, da se človek pošteno preživi. Pred kratkim so zaprli «-n premogorov, v katerem je delalo 300 delavcev. Res, hudo se godi ubogemu delavcu v tej obljubljeni deželi. Še hujše razmere so pa seveda zavladale v naši siari domovini in v Evropi sploh. Pozdrav! — A. G. Claridge, Pa. — Ker je slovenski javnosti že vsaj nekoliko znano, da se tukaj gradi Slovenski Narodni Dom, tem potom naznanjam, da je stavba že domalega dovršena. Dom stoji na prijaznem hribu le kakih par sto metrov iztočno od železniške postaje, tako da ga vsak, kdor pride v to mesto (boljše rečeno malo vas), že iz postaje lahko vidi. Slavnostna otvoritev Doma bode v soboto 17. oktobra ob 5. uri popoldne. Če bo ugmlno vreme, se vrši tudi slavnostni obhod. Kakor se uftije, se bodo tega obhoda in slavnosti u-deležila vsa tukajšnja slovenska in tudi nekatera druga društva. To je za nas Slovence vele-pomembno, ker s tem se bo pokazalo, da ne zasledujemo sebičnosti, ampak da delamo z roko v roki za dobrobit trpečega delavstva. Po obhodu se bo slavnost vršila v Domu, nato bo pa veselica s plesom za mlade in stare, kateri bodo imeli gotovo dovolj prilike za neprisiljeno zabavo. Zabava bo trajala do 12. nre zvečer. Vabljena so tem potom vsa bližnja slovenska društva in posamezni rojaki in rojakinje, da se te slavnosti polnoštevilno udeleže. Odbor Slov. Nar. Doma bode skrbel, da bo vsem po možnosti ustreženo. Rojaki, pridite in o-glejte si tukajšnji Slov. Nar. Dom 1 Prepričali se boste, da smo upoštevali izrek: "Zrno do zrna pogača, kamen do kamna — palača." Tam, kjer je bil pred šestimi meseci še zapuščeni prostor se danes ponosno dviga naša stavba. Cenjeni rojaki, v imenu Izobraževalnega društva in v imenu dobre stvari apeliram na vas, da dne 17. okto"bra pokažete, da imate vsi narodna in delavsko čuteča srca za sveto narodno stvar! — Anton Semrov, tajnik S. N. Doma. Escanaba, Mich. — Upam, da mi boste dali malo prostora, da bom nekoliko sporočil" o tukajšnjem delavskem položaju. Žal, da ne morem poročati nič dobrega, pač pa slabo. Delavske razmere so se namreč zelo poslabšale. Tu se je dosedaj vedno dobro delalo, letos "je pa vse drugače. Slovenci delamo večinoma v šumi, in sicer na kontrakt. Prej se je dobrO zaslužilo, sedaj je pa kompanija vsem znižala plačo, tako da bomo zaslužili komaj za vsakdanje potrebe. Na "ječmeno-vec" bo treba pozabiti. Dela nihče ne dobi. — Tukajšnji Slovenci z zanimanjem prebiramo vesti o sedanji evropski vojni. Večina nas želi, da bi Avstrija dobila to, kar je že davno zaslužila, namreč pošteno po grbi. Ta stara mačeha je nas Slovence tlačila in zatirala že leta in leta. Le čudno se mi zdi, kako se more najti še kak tako zaslepljen Slovenec, da se, z vso vnemo poteguje za to našo sovražnico! Srd do nas je zopet jasno pokazala s tem, da je vojake naše narodnosti poslala v boj naravnost pred žrela topov. Ako je Bog pravičen, mora priti čas, ko se bo vse to kruto maščevalo nad gnilo in hudobno Avstrijo! — Josip fttefančič. pa po dva goldinarja. V Topli cah morajo preživljati 22 begun cev, ki so prišli iz Dalmacije. Nekaj jih je tudi okoli Novega mesta. Vsega skupaj jih je baje kakih 180. Vsi možki, ki so bili v Nemčiji na Vestfalskem, so se morali vrniti domov. Same ženske so ostale tam. Mi molimo in joka-ma, pa vse skupaj nič ne pomaga. Pozdrav! F. M. Milko Vogrin. Novela. — Spisal dr. Stojan. Pismo iz domovine« Straža, Dolenjsko, 15. sept. Draga Ana! Lahko ti rečem, da nisem imela od 26. julija pa dosedaj Se nikdar suhih oeL Noe in dan jokam. N. ni v nevarnosti, ker se nahaja v Gradcu, toda otroka in ženo je pustil doma. Pisal je, da pred šestimi meseci ne bo prišel. Res je, da so šli vsi do 42. leta. Natančno beri tamošnje časopise. Vse je svežih čet ima svoje meje. Izraču- resnica, vse... Mi ne smemo ni- (Nadaljevanje.) Nežna cvetlica Olga Je prikovana, kakor začarana devica, z zlatimi verigami na visok grad. In ti, Milko Vogrin, ti si sicer doktor modroslovja in tudi častnik rezervni s sabljo in portepe-jein, ali z vso svojo doktorsko učenostjo in hrabro sabljico si je ti ne pridobiš, niti nanjo misliti ne smeš, dokler nimaš tiste trdne podlage, ki jo imenujemo samo-stalnost v družbi človeški. Kakor Archimedu, tvojemu častilcu, manjka tudi tebi stojala, s kate-rega bi poskušal vzdigniti zemljo iz njenih tečajev! Tako filozofnje naš dr. Milko Vogrin. Vzrokov je imel pa tudi za to. Nocojšnji večer je bila proti njemu Olga nepričakovano prijazna; govorila je tako milo in ljubko z njim, da bi lahko po njenem obnašanju sklepal na čudno notranjo pretvorbo in udanost. Je-li pa vse to res le posledica njenega nagnenja ter ne prirojena in prirejena prijaznost, ki se tolikokrat opazuje v mestnih salonih ter slepi svet in sebe? Vsega tega si Vogrin ne more tolmačiti in Olga mu je postala hipoma velika uganjka. Ali tako nedolžno bitje ne more varati! Srce mu pri tej misli radosti vzkipi, čuti se novorojenega, poln ljubezni, sreče, blaženosti. Iz mizni-ce potegne svojega ljubega tovariša in spremljevalca na svojem potovanju po tej trnjevi dolini zemeljski, svoj predragi dnevnik, ki že #sodržuje mnogo žalih misli in temnih spominov. A zdaj mu zasveti zvezda prelepe bodočnosti in v tej blaženi sreči hoče tudi njemu sporočiti, kar je čutil nocoj, ko je z njo govoril, in kar čuti zdaj, zapuščen v osameli sobici. --- Medtem ko izliva Milko Vogrin svoja čutila v pero in si olajšuje s pisanjem srce, spravlja se-gospoda pri Skenovskih na odhod. Vsi se krožijo okoli gospodinje Berte in lepe nje hčerke Olge. Najprijaznejše in najtežje, zatorej pa tudi najbolj nazadnje se plemenita rodbina ogrska Benda. Gospod baron Arnold Benda, mož kakih šestdeset let, je velik posestnik in grajščak na Blatnem jezeru. Znane so bile nekdaj po vsem Ogrskem« njegove vinske gorice, ali vsled denarne izgube leta se je njegovo imetje skrčilo in komaj da živi pozimi na Dunaju v lastni, a zadolženi hiši, poletu pa na Blatnem jezeru pri svojih vinogradih. Arnold Benda je bil srečen oče dvojih o-trok. Sin Robert je bil mož nekaj čez trideset let in nadporoenik pri 7. huzarskem polku. Hči »Je lica pa je že bila omožena z baronom Paczonvijem, precej za dolženim ogrskim magnatom. Staro prijateljstvo je združeva lo obitelji: Skenovski in Benda. Želja je bila, da postane Olga in Robert mož in žena. Skenovski je želel to s svojega stališča, ker bi bil rad svojo hčer oddal baronu in povrh še bogatemu plemenita-šu, kakor je sam mislil, in Benda je zopet zase pričakoval, da si po tej zvezi opomore svoje slabo gmotno stanje. Sin Robert bi imel hitro, ko bi po ženitvi doto svoje žene prejel, vojaškemu stanu slo vo dati in prevzeti zadolženo posestvo z grajščino vred na Blatnem jezeru. Razumljivo je torej, da je po stajalo občevanje med obema obi-teljima vedno ožje in da se je vedel Robert Benda proti Olgi celo po domače. Na vsako domaČo veselico sta se obitelji vzajemno vabili in tako je bilo tudi nocoj, i Skenovski je nameraval svojo soprogo s hčerjo vred poelati na Koroško v kopel "Poreče" ob Vrbskem jezeru. Tam si je bil p^ed dvema letoma kupil malo, ali prav vkusno v Švicarskem slogu zidano vilo, s sadnim vrtom in lepim parkom ozaljšano. Letos se je odločil soprogo, ker je bolehala, takoj že meseca majnika s hčerjo Olgo tja poslati. Rihard bi se imel šele po dokončanem poletnem tečaju, kakor druga leta, tja podati, a sam si je navadno izbral driigo polovico meseca julija za svoj počitek, tako da je s sinom skupaj vilo na Vrbskem jezeru obiskaval in tam do konca avgusta prebil, mati z otrokoma pa je sploh do meseca oktobra na deželi ostajala. Nocojšnja veselica je bila neka-kov "valete" ali veselica za slovo. Povabilo se je bilo mnogo odlične gospode, med njimi v prvi vrsti seveda baron Benda s soprogo in sinom RobertoVn, ki je sini v ogrskih salonih dunajskih za dobrega plesalca in dvorljivca; kajti vedel je vsako zimo priti na Dunaj v garnizono, čeravno ni tu imel 7. huzarski polk svojega mesta. Povabljena je bila tudi, kakor nam je že znano, obitelj grofa Konarskega z domačim učiteljem dr. Milkom Vogrinom, ali to pot je moral zadnji zastopati svojega gospodarja in grofinjo. Kazalec na uri se je že četrti-krat sukal po polnoči okoli svojega sredotočja in jutranja zora je že zarila na vzhodu nebo in vabila zemeljska bitja, naj hite pozdravljat blaženo solnce. ki vstaja novorojeno iz oeeanovega va-lovja, ko je jemala zadnja gospoda od Skenovskih in muze Euterpe slovo. Poslavljajoč se, ogovori Robert Benda kraljico celega društva: "Gospica Olga, žal mi je, da se moramo že raziti. Marsikaj bi vam še imel razodeti, kajti poprej, ko je bil še tukaj oni plebe-jee, Vogrin, ali kako se že zove, nisem vam mogel skoro ničesar povedati in važnega razkriti; vedno vam je stal za petami ta ne-sramnež, in tudi vi ste mu bili Robert se potem Olgi molče prikloni, ona pa odzdravlja, mirno in ponosno stoječ, poda kar mehanično Robertu roko, da jo v slovo in zahvalo poljubi, in prezirajoč ga, oklene se njegove matere, katero spremlja do vrat, kjer se še od drugih gostov poslovi. — Ko se je družba razšla, vrnejo se Skenovski počivat. Tudi Olga se ni dalje razgovarjala niti z materjo niti z očetom o uspehu nocojšnje veselice kakor drugikrat, temveč ljubeznivo se poslovivši od starišev, šla je v svojo spalnico k počitku. "Kaj le ima nocoj Olga, da je tako malobesedna" \ opomni oče Skenovski proti svoji soprogi, spravljajoč se počivat. "Trudna je od velikega govorjenja in mnogega plesa, kajti ura je že davno tri odbila, in tako nežno bitje potrebuje hitro počitka/', zagovarja Olgo njena mati, dobro vedoč, da je bilo Olgino obnašanje proti Robertu na zadnje malo izpremenjeno. "Tudi drugikrat je toliko ple sala in bila vesela do zadnje mi mite, ali nocoj se mi vidi, da se še od Roberta prijazno poslovila ni. Tudi se mi dozdeva, da je postala zadnjo uro, kakor hitro se je bil gospod dr. Vogrin poslovil, bolj otožna in zamišljena." "To ni res, moj ljubi Arnold", odvrne hitro njegova soproga. — "Jaz sem jo opazovala celi večer in bila je nocoj sploh manj vesela nego druge večere. Tožila mi je že zjutraj, da jo boli glava, in to bode tudi vzrok, da ni ohranila nocoj do konca svojega navadnega veselja Ker nista mogla roditelja po tako hrupnem večeru hitro za- govo Veličanstvo, ki je bilo velik ljubitelj dragih kamenov se je dalo pregovoriti in zaukaza-lo. da naj se mu pošlje omenjena zbirka. Na to je minister pojasnil, da je dotična "oseba" v veliki skrbi za svoj zaklad in se ni za trenotek noče ločiti od njega. "Pripeljite torej draguljarja sem", je velel sultan. Kar sedaj sledi, je šele čez vce let pozneje, ko je vest o smrti dotične plemkinje dospela v Carigrad, pripovedoval nekemu eas-ijo vsak napad Franeije nikar ju. ki je med tem postal tako prijazni, kakor da bi bil člo-1 spati, govorila sta o raznih stva- vek naše vrste in ne neomikan prostak." Pri teh tako ošabnih besedah zardi Olga v lice, a da bi svojo zadrego zakrila, niahlja s palilja-čem in odgovori mirno v tla gledajoča: "Z gosti mora biti vsak človek prijazen, gospod, nadporočnik; sieer jih ne vabi k sebi, ako bi se potem proti njim ošabno obnašal." Ali taki ljudje, priprosti učitelji. se spioli ne vabijo", pritegne Robert srdito. iTo so storili moj oče in ne jaz; in dr. Milko Vogrin je povrh dober naš znanec od davna že. Jaz sama sem ga nekdaj čislala kot svojega učitelja, a zdaj ga spoštujem in eenim kot človeka." Naglašujoč besedo "človeka", pogleda Olga naravnost Robertu v oči in nadaljuje: "Njegovo obnašanje je povsem fino in izborno, njegovo govorjenje premišljeno in duhovito, tako da se ga človek nikdar ne naveliča." "Ako je prazno in puhlo govorjenje o vzgoji, o svobodi, o neslanem slovstvu in kaj še vse takega, zares duhovito, potemtakem vam seveda njegova druščina ne preseda", odvrne Robert razjarjen, da si upa Olga, njegova bodoča nevesta, zagovarjati Vogrina, ki kot Slovenec njemu kot Madjaru že bode v oči; in povrh se še pa v Vogrinovih žilah ne pretaka ona blažena plemenita kri, ki daje človeku šele pravico občevati z gospodo, kateri se prištevati obitelji baron Benda iirvi-tez Skenovski. Robert bi še bil mnogo gorskih gospici Olgi povedal in nad Vogrinom svoj žolč izlil, a k sreči ,ga pokličejo stariši na odhod. Njegova mati, gospa Amalija Benda, približa se namreč, rekoč: "Zdaj je skrajni čas, da končamo preveseli večer, Olga in Robert ! Vaše dvorljivo obnašanje, gospi-ea Olga, in zares gospodinjsko vedenje vam dela mnogo časti in vidi se, da bodete kaj izvrstna gospodarica. Vsi so bili kar zamaknjeni v vašo prelepo prikazen, o vaši vsestranski skrbi, zlasti o vašem prijaznem vedenju proti vsakemu brez izjeme." "Take hvale ne zaslužujem. Storila sem, kar stori vsaka domača hči pri taki priložnosti", odvrne sramežljivo Olga, in po strani na Roberta gledajoč, dostavi: "Ali še to se mi šteje v greh!" Zadnje besede je k sreči gospa baronovka preslišala, kajti nadaljevala je: "Torej, moja draga, ljuba Olgica, prelepa hvalo vam še enkrat izrekam za ta večer! Okrepčajte se na deželi in ozdravite popolnoma svojo mater. Morda pridemo tudi mi v Poreče na Koroško vas obiska vat, zakaj na Blatnem jezeru ne bodemo letos vsega poletja preživeli, osobito če dobi Robert svoj zasluženi odpust na mesec dni. Na svidenje!" in pri teh besedah poljubi Olgo dvakrat v lice. Nevtralnost Švice. V Berlinu se zatrjuje, da J« zahtevala Francija, predno je izbruhnila vojska, naj dovoli francoski armadi pohod Čez švicarsko ozemlje blizu Bazela. Švica je to zahtevo brezpogojno odklonila in je mobilizirala prej, kakor Nemčija. Vodstvo švicarske armade je ukazalo zasesti vse prelaze v Jnrali. Baterija je stala pri bateriji. Pod orožje je bilo :J50.000 mož pozvanih, da odbije- reh. Predmet vsemu pa je bil, kakor je to navada po domačih veselicah, razgovor o razmerah gostov in o njihovem vedenju. Tudi o Vogrinu se je govorilo, zlasti o njegovem finem obnašanju in govorjenju. "Gospod dr. Vogrin je nocoj kaj izvrstno zastopal svojega gospoda grofa in grofinjo", nadaljuje razgovor gospa Berta po kratkem molčanju. "Razveseljeval je celo društvo, da je bilo ve-selje gledati, in četvorko je vodil tako premišljeno, da so se mu vsi čudili. Z njim je Olga mnogo plesala in se dobro zabavala. Tudi Rihard je bil vedno pri njem." "To mi ravno ni prav, da je Olga toliko z njim občevala; kajti baron Robert, ki se tako s svojim plemstvom ponaša, ne bode zadovoljen, če se njegova bodoča nevesta z drugimi, in to nižjimi, bolj kakor z njim zabava." "Tega ni Olga nikakor storila", odgovori mu žena odločno. "Sicer se pa Robert Benda res preveč ponaša s svojim plemstvom in s svojim madjarskim narodom. On meni namreč, da je le njegov narod največje veljave in da so drugi le od božje in madjarske milosti odvisni. Nemee še malo velja pri njem, a veliko tudi ne; Slovana pa kar ne more in ga psuje pri vsaki priliki, čeravno ve, da sem jaz sama rojena Cehi-nja in da ljubim svoj češki kakor ves slovanski narod. Tudi gospoda dr. Vogrina ne more trpeti, ker je Slovenec in Slovan z dušo in telom ter se poganja včasih za pravične zahteve svojega malega naroda." (Pride še.) Znamenita avdijenca pri turškem sultana. je veliki vezir. Poročilo se glasi: Jaz sera obotavlja je se odgovoril: ''Vaše Veličanstvo mi blagovoli odpustiti moj nedostat^k v taktnosti. namreč tu se gre za žensko osebo, in ona ima navado, da dragulje, kadar jih hoče pokazati, razobesi po obleki in jih sploh nadene nase." Sultan je zmajal z glavi in rekel: "Le pripeljite jo, radi mene. Ima lahko kine na sebi. Toda Vi morate hiti poleg za tolmača." Povedal sem potem dami, da ji je monarh dovolil avdijeneo, pričakuje pa. da si ho nadela kolikor mogoče obilo od njenega kinča. o čemur je sultan že eul mnogo hvale. Plemkinja se je smejala taki želji, vendar se ji je radovoljno podvrgla in se oliš-pala z vsemi svojimi sijajnimi dragocenostmi. Njena-obleka, lasje. vrat. roke in prsti so se blis-teli od briljantov, draguljev in vseh omočili dragih kamenov. njen kinč se je zares lesketal, v vseh mogočih dragih kamenov. vstopila z menoj v sultanovo palačo. "Zares prav lepo, prinesla j«1 seboj podkupljivo izber drag> eenosti". se je izrazil Abdul Me-šid, med tem ko se je dama poklonila. Kazal sem, kakor hi prestavljal njegove besede, ter rekel: "Veličanstvo sporoča Vam mi-losljivo dobrodošlico." Lady se je zahvalila, in ja sem raztolmačil: "Ona pravi, da ima še več takih dragocenosti za prodati, da ni mogla vseh nase spraviti." Sultan: "Prašajte jo, koliko stane njena dijamantna zavrat-nica." Jaz: "Veličanstvo pozveduje, sle prvič v Carigradu." Dama: "Da. prvikrat in kar očarana sem, kar sem do sedaj videla." Jaz: "Zahteva en milijon pij-jastrov." Sultan: "To je mnogo preveč". Jaz: "Veličanstvo vpraša, če ste že ogledali mošeje; če še ne. Vam nudi državnega vodnika." Lady se zahvalno pokloni. Sultan: "Kakšno ceno zahteva za nakit od turgisov." Jaz: "Veličanstvo praša. če hi ugajal sprehod po dvornih vr-tih." On se zahvaljuje, kar sem sledeče prevedel: "Zahteva zanj štiristotisoe pijastrov." Sultan: "-Odpeljite babnico, takih nespametnih cen ne p! a- v J J cam. Jaz dami: "Veličanstvo izraža svojo zadovoljnost, da Vas je mogel spoznati." Z globokim poklonom je odšu-mela z nakitom obložena dama. polna srečne samozavesti, da je dosgela svoj cilj in je bila sprejeta nasproti vsem običajem od vladajočega sultana v avdijenei. Gališki begunci na Dunaju. V slavnostni dvorani gremija dunajskih trgovcev so se zbrali begunci iz Lvov a in vzhodne Galicije. ki so večinoma trgovskega stanu, da se posvetujejo o svoji nadaljni usodi. Posvetovali so se v nemškem jeziku in pa v židovskem žargonu. Predsedoval je lvovski bankir Chajes. Sporočilo se je, da se je ustanovil pomožni odhor. kateremu je vlada za zdaj dala na razpolaganje pol milijona kron. Izvoljen je bil ožji odbor. ki naj dožene vse one. ki so potrebni pomoči. Predsednik je koneno sporočil, da se bo skrbelo za vse potrebni- brez razlike ve-rojzpovedanja. Nekoč je neka dama iz najvišjih angleških krogov obiskala Carigrad. Utepla si je v glavo, da mora biti na vsak način predstavljena sultanu Abdul Mešidu. V to svrho je poiskala angleškega poslanika in ga prosila, da jo vede do vladarja. Diplomat je bil v veliki zadregi, ker je bilo v tedanjih časih nečuveno, da bi kaka dama' si tipala prositi za avdijeneo pri sultanu. Ni mogel si kaj, da hi ji ne rekel to naravnost in je odklonil posredovanje. Odlična obiskovalka je bila vsled tega močno razjarjena in mu rekla, da če je on tako nevljuden, bo že dobila koga drugega, ki bo ustregel njeni želji. Nato se je obrnila na Rešid Mustafa Pašo, tnrškega znnanje-ga. ministra, kateri ni bas hotel prošnje odbiti uplivni dami, zato je moral stvar tako urediti* da je svojemu vladarju javil, da je <3^ Zadnja novost. « t i i f Z. JAKSfiB j B« 366 Nsrth Dum—i Stati«*, PITTSBURGH, PA. ff W W VV Vsakevrete žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez ku-haojm x mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za ti.AO in iz vsake steklenice Bi lahko naredite en celi kvart bolj asdrave, čistejše, bolj-Se in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri salonenih F. F. Barton piSe: "Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke zadelati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite Še itd." Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar Je jasno, da je blago ▼ resnici hvale vredno. Pilit« na: * > i •i V f A " V" * " ' ' - - -afi nra ■ GliAS NAŽODii. 14. OKTOBRA, > Jugislovanski E Katal. Jedmta a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. SLAVKI U IAD MIDI Predtednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or bo* 87 Brmd Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterlin* Ave., Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. U BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VUOVNI ZDEAVKIK: D*. MABTIN J. IVEC. 900 N. Ckieaco St., Joliet, HL KADXO £93X3: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mieh. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St^ Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, El. ~ JOHN AUSEC, *6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KR2ISNIX, Box 133, Burdine, Pa. POSGIK^-. FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St, Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od druitva it v. 1., Ely, Minn ALOIS CHAMPA, od druitva itv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od droit va itv. 114., Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči s« nradnih zadev kakor tudi denarne poii Ijstve naj »e poiiljsjo na glavnega tajnika Jednote, vee pritožbe >a na predsednika porotnega odbora. Na osebna sli neuradna pisma od strani ilsnov s« nsbode oziralo. Dmitveno glasilo: 'iGLAS NARODA". NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Prepovedana knjiga. Pc MMuali no, tla je bilo razširjanje romana "Uoapodin Franjo" o«l Podli m barskega prepovedano. Knjigo j<* izdala ''Slovenska Matiea" v Ljubljani. Takrat se noben vzrok ni navedel. Sedaj se poroča, da je dunajsko deželno sodišče z razsodbo z dne 5. septembra odločilo, da je razširjanje knjige radi cele svoje vsebine po § e (veleiz-stvo) prepovedano. Vsled tega se mora odstraniti iz javnih knjiž-nie. Odlikovana slovenska usmiljena sestra. C«wr je odlikoval u-smiljenko Marijo Toinee v Ljubljani kot zaslužno oskrboval ko sirot s srebrnim zaslužnim križcem h krono. Ranjen častnik. Podpolkovnik 17. penpolka Hmšovee le/j ranjen v bolnišnici v Keekernel u na Ojrr- ikem. Odlikovanje. V bojih v Srbiji r jrnjeni poročnik Pavel Cvenkel, T-1 kojega vojnih dogodi ja jih smo poročali, je dobil zlato hrabrost-no svetinjo z vojnim okraskom. ŠTAJERSKO. V stalni pekoj je stopil Andrej Keeek, župnik v Stopereah. Vcjaški kurat, e. kr. profesor •Janez Kociper, je poslal škofu ndanostno pismo iz. vojnega polja, v katerem »e priporoča v molitev. Slovenski poslanci na straži. Z Dunaja pišejo ''Slovenskemu Go-Kpodarju Te dni so vsi poslanci S. K. Z. temeljito pojasnili položaj na Spodnjem Štajerskem pri vneli civilnih in vojaških oblastih v Gradcu, in sicer z uspehom, ki je imel takoj dobre posledice. Tudi centralno vlado je poslanec dr. .Jankovie informiral. Poslanca dr. Nusteriic in dr. Benkovič sta posredovala na Dunaju pri vseh me-rodajnih civilnih in vojaških cen- t lnih uradih ter podala točno ivO o pravih razmerah na Spodnjem Štajerskem in Koroškem. Urde nakaue nasprotnikov se bodo popolnoma izjalovile. Zadnje dni se je opravilo ogromno delo, <1* se vsako nadaljno gonjo v kali zaduši. Krivce bo dosegla roka praviee. Izpred deželnebrambneg-a sodi. &ča. Iz Gradca poročajo: Nadalje so iz preiskovalnega zapora izpuščeni; Franc šegula, kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru; Jožef 1'ižek. dekan v Jarenini; Martin Medved, župnik v Laporju; abi-turijent Franc Sevnik; I. Rihta-rič, živinozdravnik v Ljubnem j Simon Pušnik, župan v 0režnjev-• cn; Vinko Moderndorfer, učitelj na Koroškem. V Ptuju je bil izpuščen na prosto Rafael Potrč, kaplan pri Sv. Trojiei v Halozah. Svoječaano poročilo "Marburger JZeitung", da sta zaprti učiteljica IKoreti v Framu in učiteljica Ja-'nežič v Slovenski Bistrici, je po-neresnieno. Iz preisko- valiiega zapora sta Še izpuščena: Ivan IJoškar. poslanec v Št. Jurju v Slov. goricah, in Evald V račko, župnik v Št. llju v Slov. goricah. Preti obrekovalcem. Obrambno društvo za duhovnike lavantinske škofije je poslalo dne 15. septembra na uredništvi "Grazer Volks-blatt*' in pa "Bonifatius-Korres-pondenz" tole brzojavko; La-vantisko obrambno društvo za duhovnike ugovarja z največjo o-gorčenostjo in z vso odločnostjo proti članku vseučiliščnega profesorja dr. Janeza l*de v "Bonifa-tius-Korrespondenz*T z dne L septembra 1014. kolikor zadevlje našo škofijo. Nadaljne korake si društvo pridržuje. — Proti dr. 1'de-ju. grofu IJalenu in uredništvu " I »on i t a t ius-Korrespon denz'' se bo dvignila tožba pri posvetnem in cerkvenem sodišču. Preti obrekovanju. Iz Hoč pišejo; Znan posestnik Miha Kac v Raz van ju je proti Reeniku pred pratkim rekel: "Ali je še v Reki Bivoli) kaj Srbov? Župan Lebe je že eden tistih!" Radi tega drznega iti nesmiselnega sumničenja je župan Lebe tožil Miho Kaea radi razžaljenja časti. Dne 15. septembra bi se bila morala vršiti sodnijska preiskava. A Lebe je Kaeu velikodušno odpustil storjeno pregreho. Miha Kac pa mora plačati 20 K za avstrijski Rdeči križ ter mora poleg tega nositi vsv nastale stroške. Obrekovanje. Iz Majšberga pišejo; Ignac Krlež, posestnik v Na-rapljah, je obdolžil župnika, da so pobirali za Srbe. Za to obrekovanje mora plačati za avstrijski Rdeči križ denarno svoto in sodil ijske stroške. Ranjeni slovenski častnik. Praporščak dr. Jožef Lebar, poštni koncipist v Gradcu, pešpolk štev. 12, je ranjen v nogo in ]e£i v Sarajevu. Slovenski vojak pri Lvovu. Due 8. septembra je bil v bitki pri Lvovu navzoč tudi poddesetnik Jožef Stergar, pešpolk št. 87, doma iz Kapel pri Brežicah. V svoji zvesti službi do cesarja in domovine se je izvrstno izkazal. Pred navzočim majorjem in nadporoe-nikom je ustrelil v 10 minutah 2 ruska častnika in 8 pešcev. Pismo ranjenega slovenskega učitelja, doma iz Zegerja pri Pre-vorju. Martin Vrečko, učitelj v Šoštanju, korporal pri 26. pešpol-ku, sedaj v Szabadki (Ogrsko), Armenhaus, piše sedaj svojim znanim 9. septembra: "Predragi! Kratko naznanim, da ležim ranjen v bolnici v Szabadki na juž nem Ogrskem. Dobil sem rusko kroglo v levo nogo in je obtičala v kolenu. Kaj bodo z menoj naredili, še ne vem. Iskrene pozdra ve! (Szabadka, Subotiea ali Ma ria-Theresiopel leži ravno severno od Šabaca med Donavo in Ti so blizu Szegedina, na ogrski planjavi) Novi zvonovi. Iz Št. Jurja ob Južni železnici poročajo: V nedeljo dne 20. septembra je dobila eerkev Matere božje 7 žalosti na Botrienici tri nove zvonove. K slovesnosti posveeenja zvonov je prišel knezoškof dr. Mihael Na-potnik. Naši ranjenci. V celjski bolnišnici se nahaja medicinee Franc Bratanie iz Rogatca, ranjen v Galiciji. — V tržaški armadni bol r.išniei leži težko ranjen Jos. Ke-tiš iz Št. Jakoba v Slov. gor. — V ljubljanski bolnišnici se zdravijo sledeči: Anton Videršek, od 17. pešpolka. 11. stotnije. doma iz Slov. Bistrice Ivan Kohne, od 35. pešpolka, 1. stotnije. doma iz Poljčan; Zabnkovšek Franc, od topničarskega polka št. 7. doma iz Celja. — V Pulju leži bolan Cimerman Franz, doma v Babin-eih pri Ljutomeru. — V Gorici se nahaja Peter Lirpak. kanonir 8. polj. top. polka, doma iz Št. Pavla. bolan. — Na bojišču je bil tudi ranjen korporal (enoletni prostovoljec) Anton Ivanuša, od trd-njavskega topničarskega bataljona št. 2. 4. stotnije, doma iz An-drejcev v okraju Ptuj. — Med ra-njenenimi in padlimi se še nadalje nahajajo; Od 87. pešpolka: Ivan Hribovšek, strel skozi levo stegno, v vojaški bolnišnici Sarajevo ; inf. Leskoveik Josip, strel v oko. vojaška bolnišnica Sarajevo; inf. Mlaker Jakob, strel v spodnjo desno leht, vojaška bolnišnica Sarajevo; korp. Molžnik Andrej, obstreljen, ' vojaška bolnišnica Most ar; inf. Oratsch Ivan, obstreljen, vojaška bolnica Mo-star; inf. Ostermann Vieenc. strel v desno ramo. vojaška bolnišnica Sarajevo; inf. Plemenitaš Jitrij, strel in bodljaj v desno stegno, vojaška -bolnišnica Sarajevo; inf. Polanee Jakob strel v desno ramo. vojaška bolnišnica Sarajevo; inf. Prečolar Frane, strel v desno koleno, vojaška bolnišnica Sarajevo; inf. Praprotnik Alojzij, strel v desno roko. vojaška bolnišnica Sarajevo : inf. Rakun Anton, bolan, vojaška bolnišnica Sarajevo; Rozman Ivan, strel v desno in prsa, vojaška bolnišnica Sarajevo: inf. Siter Josip, strel v prsa. vojaška bolnišnica Sarajevo ; inf. Supanc Frane, obstreljen, vojaška bolnišnica Mostar; Vor-lič Frane, strel v desno koleno, vojaška bolnišnica Sarajevo; nad-poročnik baron - Theodor Bol-sclvwing, ranjen; rezervni zastavonoša Gustav Braun, ranjen; poročnik Julij Coretti, ranjen; Ajd-nik Karol. Zbelovo, ranjen; An-zelak Ferdinand, Sredine, ranjen; Verdnik Maks, Vuzenica, mrtev; Vevč Janez, Verštanj, ranjen; Fr. Brunčko, ranjen; Corič Risto, ranjen ; Borovšan Tomaž, Dol, ra-ranjen; Vrečko Martin, ranjen; Cveteržnik Anton, ranjen; rezervni infanterist Anton Gregorie od 87. pešpolka, 13. stotnije, ranjen ; rezervni infanterist Alojzij (Job, od 87. pešpolka, 16. stotnije, doma od Sv. Marka, ranjen; rez. inf. Hermegild Doze, 87. pešpolk, ranjen. — Od 47. pešpolka: Janez Dagastue, ranjen; Janez Ru-par, ranjen. Sneg. Na nekoliko višjih gor-njestajerskih planinah je te dni zapadel sneg. Živino so morali s planinskih pašnikov v dolino. PRIMORSKO. Podražitev čaja. Te dni je imel klub trgovcev s čajem in rumom sejo, v kateri se je povdarjalo, da so skoro vse čajeve zaloge v Trstu in na Dunaju pokupile vojaške oblasti. Ker vsled vojne ne bo mogoče uvažati čaja, je pričakovati, da se bo čaj znatno podražil. / KOROŠKO. Vojaško pismo. Nek poročnik je pisal svojim starisem v Celovec to-le od vojaške oblasti cenzurirano pismo z bojišča: "Naznanjam Vam, da sem že prejel svinčeni krst in sem le z božjo pomočjo izšel iz njega brez poškodbe. Kako dolgo? Od jutra do večera gromijo topovi in krogle padajo na levi in desni. Vasi so zažigali, prebivalci so zbežali. Celovška artilerija se drži junaško. Kak je zdaj položaj. Vam seveda ne morem pisati. Bojujemo se»pač od ranega jutra do pozne noči. Kampiramo na prostem. Noči so precej mrzle. <_"e je božja volja, bom še zanaprej ohranjen. Mislite večkrat name. Poštne zveze so zelo slabe. Na svidenje! Vaš E." Smrtna kosa. Djekše. Umrl je Janez Puče, osestnik Vrnikove in oskrbnik Apelnikove in Resenja-kove kmetije. Rajni j« bil"star šele 42 let. Bil je vzor pridnega, vzornega gospodarja. — Dne 9. Umor in poskušeni samomor. Svetnavas. Dne 5. septembra se je pripeljal po železnici na tukajšno postajo neki rezervist iz Pulja, doma s Češkega. Vstopil je bil na vlak na Žihpoljah, voziti se je pa hotel na Štajersko. Ni imel voznega listka in tudi ne denarja. V Svetnivasi so ga prisilili, da je izstopil ob 5. uri popoldne. Na kolodvoru in v bližnji restavraciji, kjer je spil dva vrčka pive. se je nekako čudno obnašal. Nekaj časa je hodil po cesti gor in dol. Po 7. uri pa gre na postajo, potegne naenkrat nož in prereže žHezni-škemu uslužbencu, ki je snažil svetilko, ne da bi kaj izpregovo-l ila, sapnik in glavno žilo na vratu. Napadeni 261etni Resman Zechner se kmalu zgrudi in izgubi zavest. Medtem pa morilec samemu sebi nareže vrat in obe roki ter se tudi zgrudi kmalu zunaj postaje na tla. Okrog obeh sta se trudila kmalu prihitevša zdravnik dr. Vetter iz Borovclj in domači župnik. Zechner je kmalu umrl, morilca so pa še živega prepeljali v Celovec. Temu se je najbrž zmešalo; po izgubi krvi pa se mu je povrnila zdrava pamet, kajti z znamenji je kazal, da vse razume in obžaluje strašno deja-nje. Padel je na severnem bojišču edini sin deželnega poslanca Ho-ferja v bitki dne 26. avgusta, Bojeval se je izredno hrabro. Nesreči. Djekše. Dne 6. sept je posestnica Opresnikove kmetije Jera Lobnik na lestvi stoje obirala poznt^ črešnje. Naenkrat se ji zlomita dva klina pri lestvi in žena pade tako nesrečno, da se je smrtnonevarno poškodovala. — Dne 10. sept. je poldrugo leto stari Friderik pri Velliu prišel neopazen preblizu vode. Pri igranju je padel v vodo in se v par minutah v sicer mali vodi utopil. Prva ranjenca. Velikovee. Dne 5. sept. sta prišla v naše mesto prva dva ranjenca s severnega bojišča, učitelj Schiestl iz Veli-kovca in posestnik Jožef Napeč-uik iz z Vovbrske gore. Schiestl ima tri rane na desni nogi, ki mu jih je zadal z bajonetom ruski vojak, katerega je Schiestl nato pobil s puškinim kopitom. 16 ur je ležal na bojišču, nakar ga je našla saniteta. V močvirnatem kraju se je naleze] tudi revmatizma. Napečnik je ranjen na levi strani prs in se počuti razmeroma dobro. * HRVAŠKO. Najmlajši ranjenec. V zagrebški vojaški bolnišnici se nahaja 121etni dečko, ki je bil lanjen v bojih pred Valjevem. Nameščen je bil kot voznik pri nekem vojaškem transportu in sovražna krogla ga je zadela v nogo. Z drugimi ranjenci vred so ga prepeljali v Zagreb. Sklad ameriških Slovencev za najbednejše med bednimi v stari domovini. V resnici nismo pričakovali, da se bodo rojaki tako polnoštevilno odzvali našemu pozivu. Komaj par tednov se nabira za Sklad, ki je namenjen najbednejšim družinam v starem kraju, katere so prizadete vsled vojne, pa se je že nabrala lepa svota. Nekatera društva so nam že obljubila, da bodo v ta namen priredila svoje veselice, kar je vsekakor posnemanja vredno. Naši rojaki so bili vedno pripravljeni pomagati tam, kjer je bila potreba, in zato smo prepričani, da se bodo spomnili re-vežev v stapi domovini Poročila pravijo, da sta dva slovenska polka čisto potolčena. Pomislite, rojaki, kaj se to pravi! Dva polka, to je najmanj pet tisoč mož in mladeničev. In če se pomisli, da imajo ti matere, stare očete, žene, sestre, otroke, je že sedaj revežev, podpore potrebnih, najmanj petkrat toliko! To je samo sedaj, kaj pa šele bo! Pomagajte torej, da bo Sklad kolikor mogoče velik. Konzulatom ni treba dajati denarja, ker ga bi le malo ali pa nič prišlo na Slovensko. Kdor hoče pomagati najrevnejšim Slovencem med revnimi, naj prispeva k Skladu! Nadalje so darovali: Dodson, Ifd.: Člani društva sv. Barbare st. 43 $18. Pittsburgh, Pa.: Po $1: Rose Barbish in Annie Barbish. Watertown, Wis.: Rose Francis $1. Chicago, 111. (Nabirateljiea Jo-sipina Chepin.) Po $L: Vinko Drešar in Josipina Chepin ;l po 50^; John Brolih. Ivanka Ozbold. .septembra pa smo pokopali Ant o-1 Louis Levstek, Louis Kosič, M. j na Slamanika, posestnika Cukav- Škerjanc, Marko Mlakar in Josip nikove in Kobolčnikove kmetije. Vergolin; Jakob Jaqs 40*; po 25č: Josipina Venk, Mary Tegelj, Marko Malovrh, Edvard Arko. John Arko ip John Straus. New York City: Ribniška dekleta $10. Richwood, W. Va.: Društvo št. 13 S. D. P. in P. D. $5; po John Lonckar, Frank Kos,*Anton Ivančič, Matija Škof, Rudoli" Ivančie, Lovrenc Bizjak, Andrej Dolgan, ' Matija Simšič, Alojzij Plezar in Janez Opeka. Cleveland, O. Žensko podporno društvo Srca Marije $10; A. Su-hadolnik 50č. Anaconda, Mont. Alojzija Ne-čimer $5. AVinnipeg, Man., Canada. Geo. Poei $1. New York City. John Peterka 50c; društvo sv. Ane št. 105 K. S. K. J. $50. Denning. Ark. Po $1: Geo. Kokelj, John Udovč, Herman Le-ding in Fred Pikel; po 50c: Mat. Starman, Kari Doerbinghaus, John Kranjc in Mat. Žnidaršic. Ambridge, Pa. A. Rozman $1. Will a rd j Wis. Frančiška Dolenc $1. ' , Thomas, _W. Va. Frank L'raj-nar $1. Iselin, Pa. Člani društva sv. Barbare št. 87 $3.22; dr. Ilirija št. 24 S. D. P. Z. $2.12; JohnTel-ban $1. Gowanda, N. Y. (Nabiralec Karol Strniša.) Jernej Šimnovec $2; po $1: A. Z. Merit ley, grocer, Jožef Božič, Matevž Božič, Matevž Govekar, Anton Anžiček in Janez Medved; po 50č: Frančiška Zev-nik, Benedikt Podberšič, Agnes Palčič, Jožef Perhaj, Anton Sever, Lukež Zdovc, Anton Nučič, Jožef Žužek, Jernej Krašovec, Anton Bratoš, Ivan Oblak, Alojzija Smrdel, Jožef Kaluža, Franc Ilren, Jožef Furlan Jožef Špolar, Alojzij Skrabec, Alojzij Perhaj, Franc Bele, Alojzij Ovjač, Frančiška Hrovatič, Toma/. Straus in Karol Strniša; Ana Rotar 75č; po 25e: Ivana Zevnik, Alojzij Korbar, Rafael Sladič, Karolina Burgar, Anton Grom, Jožif Vid-gaj, Martin Vomčina. Mary Žust, Frančiška Ovjač, Jakob Kralj, Alojzij Sever in Frane Žun. Vsega skupaj nabranega 353 dolarjev 49 centov. J. VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri so nameravali potovati v staro ' domovino ta teden-ali nameravajo potovati v pri. hodnje, naj ostanejo na svo. jih mestih, ker so vse paro-brodne družbe prekinile za nedoločen čas s prometom. Kadar se sopet razmere pre-orugačijo, bodimo pravočasno poročali na tem mestu. Tvrdka Frank fakser. Pozor rojaki! Črno grozdje .. $40.00 tona in belo New York grozdje $43.00 tona Te cene veljajo do preklica. Vožnjo plača kupec sam. Za obilo naročil se toplo priporoča Vaš rojak Ivan Pajk, CONEMAUGH, PA. i i a s s t i s NAJVEČJA DOBROTA ZA BOLNIKE je dober svet, kjer lahko dobe pomoč za svojo bolezen. Vsakemu bolniku prinaša najboljše zdravstvene nasvete naš novi cenik importiranih zdravil za vsakovrstne bolezni. Mi smo bolnikom pomagali, ko že nikjer niso več našli pcmoči. Ako bolehate na kaki bolezni, obrnite se zaupno na nas, mi Vam hočemo prijateljsko pomagati/ Cenik zdravil pošljemo zastonj. Pisma naslovite: DOM. LEKARNA 535 Washington St. Milwaukee, Wis. f t f t v T T T TT T T T V Gotove krone v papirju lahko dobi pri nas vsakdo, ker jih imamo dovolj v zalogi in sicer po sledeči ceni: 10 K 20 K 30 K 40 K 50 K 60 K 70 K 80 K 90 K 100 K 150 K 200 K $ 2.25 $ 4.30 $ 6.35 $ 8.45 $10.40 $12.50 $14.50 $16.50 $18.50 $20.50 $30.90 $41.10 Te gotove krone pošljemo vsakomur v Ameriki v registriranem pismu. A opozoriti moramo rojake, da ameriška pošta za pošiljanje registriranih pisem v Avstrijo ne sprejme nikake odgovornosti in ne da če se pismo izgubi, nobenega povračila. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St, New York City Kadar je kako drnStvo namenjeno knpiti bandero, zastavo, regalje godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, varižico, priveske prstan itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene xacena vpraSate. Cpralanja Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328. Dr. Josip V. Grahek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. 841 Eaat Ohio St., [Allegheny] N. S. Pittiba.f, Pa. Nasproti "Hotel PmTlinmc". — Kare -stev. 1. 2. 3 in 4 vozijo rar emo moja dUmi. HARMON] K bodisi kakorinekoll vrste lsdelnjea Id popravljam po nijnlfjlh ccnah, a delo trpežno In sanealjivo. V popravo me- eljlvo vsakdo poSlJe, ker aem S« nad It let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vae druge harmonike ter računam po delu kakorftno kdo hteva bres na daljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd It« Cleveland, Ohio. NAZNANILO IN FSIPOKO-ČILO. Rojakom v državah Wisconsin in Minnesota naznanjamo, da bo obiskal ondotne večje slovenske naselbine na potovalni zastopnik Mr. IVAN ZUPAN, koji je pooblaščen pobirati naročnino za list ali sprejemati oglase ter izdajati za to pravoveljavna potrdila. _ Mr. IYAN ZUPAN je večletni sotrudnik našega lista pod imenom MIKE CEGARE. Mnogo slovenskih naselbin ga je že vabilo; sedaj jih bo pa v resnici obiskal. Cenjenim rojakom ga-torej najtoplejše priporočamo. Upravniatvo Glas Naroda. Kje se nahaja ANDREJ HREN, podomače Hrenekov iz Domžal na Gorenjskem? Čul sem, da se nahaja nekje v Clevelandu, O., kjer Se slabo dela., Želim, da se mi javi. — Carl Miiller, care of Widman, R. 1, Box 63, Avon, Stearns Co., Minn. (13-15—10) ... 1.JLL1 M/ 2' ST M/ 1 11 it) t >\f iS 1 t A? Redka prilika za tajnike raznih draštev, trgovce in druge pisarje- Za ugodno ceno se dobi nekaj rabljenih pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti slabe dele z dobrimi, in urediti tako, da se na njih za-more pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno, po kakovosti od $25 do $60. Cena novim je bila $90 do $120. Pisati na istih se priuči v kratkem času lahko vsakdo. Natančne j a pojasnila daje Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Najmodernejša TISKARNA "GLAS NARODA" izvršuj« vsakovrstne tiskovine po nizkih cenaji. W 11 ' '""" "' """ ' ""' " ' ' Delo okono. Izvršuje prevode v droge jezike. Unljftko organizirana. draštvena pravila, okrožnice; pamfleti/ceniki itL t Vsa naročila pošljite na: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N, Y. »' • :' - ... • ____________ GLASNA11015A, 34. OKTOP.RA, 1914. N ►< N K M M Doli z orožjem! ZGODBA ŽIVLJENJA. Spisala Berta pl. Snttner. — Za "Glas Naroda" priredil J. T. w m w w i * i i M M M M H ► M M dah 5 (Nadaljevanje). TJrofif-a Lori Orieshach ini je bila v vseh ozirih podobna: njen ore je bil general kakor moj, pred kratkim se je poročila s častnikom, kakor jaz, njen mož je odšel na bojišče, moj tudi. Samo v enem oziru je bila vredna še večjega pomilovanja: na bojišču je imela tudi dva brata. No. Lori ni bila boječa ženska. Prepričana je bila, da se bodo vsi trije vrnili. Mojega prihoda je bila zelo vesela. — Pozdravljena, Marta, lepo, da si prišla. Nekako bleda se mi zdiš in potrta.... Pa saj nisi dobila kake slabe novice?...: — Ne, hvala Bogu. —--Samo vse je tako žalostno.. — Misliš zaradi izgub?... Nikar se ne boj. ho že boljše... — Kaj pomaga, če tudi zmagajo... Vojna je vseeno nekaj strašnega!... Ali bi ne bilo boljše brez nje? — Zakaj pa imamo vojaštvo? — Da, zakaj? Potem bi ga ne bilo več. — Vidiš, kake neumnosti govoriš? Med samimi civilisti bi za noben denar ne živela. Še vesela sera, da je vojna, v kateri se bo moj Ludovik odlikoval. Tudi za moja dva brata jp dobro. Sedaj imajo najlepšo priložnost. — Kako se jim kaj godi? Ali so zdravi? — Ze dolgo nisem dobila nobenega pisma. Vojaška pošta je precej počasna. Moja mati je dala vsem trem blagoslovljene svetnice seboj. — Kako si predstavljaš vojno, v kateri ima pri obeh arma-vsak vojak svetlinjico? Krogi je ne vprašajo za take stvari. — Prav ima teta, če pravi, da sa neverna. — Zakaj ne odgovoriš na moje vprašanje? — Ker se nočem norčevati iz stvari, ki mi -je sveta. O veri se ne sme razpravljati. — Mogoče ima prav. Lori, ne vem. Ze nekaj časa se pojavljajo laki čudni dvomi v mojem srcu. Nikakor ne morem zapopas-ti, da so vojno začeli ljudje. Zdi se mi, da je ravnotako izbruhnila kot kaka bolezen, naprimer kuga. — Nikar si vendar ne beli glave s takimi stvarmi. V najkrajšem času se IkkIo vrnili naši kot stotniki domov. Moj mož bo vzel šest tednov dopusta, nakar bova šla na letovišče. Če pade na bojišču, je tudi dobro, ker Hog hoče tako. Kako lepo je umreti na bojišču za domovino!... — Govoriš kakor armadno povelje. — Po vojni bom šla torej v Karlove Vari. Tam sem se še kot deklica imenitno zabavala. — Jaz sem bila pa v Marijinih Varili... Tam sem se seznanila s svojim Arnom. Medtem je stopil služabnik in izročil prijateljici pismo. — Avgust je pisal! — je vzkliknila veselo in raztrgala ko-verto. Ko je prebrala par vrstic, je zakričala in se mi vrgla okoli vratu. Pismo je padlo na tla. — l»ri, uboga Lori, kaj se je zgodilo?..'. Tvoj mož?...' — Moj Bog. moj Bog, beri sama — je stokala... Vzdignila sem pismo in ga začela brati. — Na glas, na glas! Jaz nisem prišla do konca... Ljuha sestra! — sem brala. — Včeraj je bila zopet vroča bitka... vel ko naših je padlo. Da ne bo mati zvedela iz časopisja, ji povej freei, da je težko ranjen), da se nahaja med borile i, padlimi za domovino, tudi Tvoj brat Karol. — Do tam sem prebrala — je rekla s komaj slišnim glasom. Citala sem dalje: Tvoj mož in jaz sva nepoškodovana. Zakaj ni rajše mene zadela sovražnikova krogija?... Jahala sva skupaj in videl sem ga, ko je omahnil s konja. Kroglja mu je predrla srce in pljuča. Popolnoma nič ni čutil... Koliko drugih je moralo po cele ure ležati brez pomoči, predno jih je odrešila smrt... To je bil pravcati dan klanja... Več kot tisoč trupelj je pokrivalo bojišče. Med mrtvimi sem videl marsikoga drugega, med njimi tudi — (Na tem mestu sem morala obrniti list in začela brati na dru-fti strani: — — ubogega Arna Dotzkv-ja... Padla sem brez zavesti na tla... — S.nlaj je vse končano Marta. Solferino je odločil: poraženi smo! S temi besedami je prišel nekega jutra moj oče na vrt, kjer sem sedela v senci košatih lip. s svojim sinom Rudolfom (Ruru mu nisem več rekla izza moževe smrti) s<>m se vrnila nazaj v očetovo hišo. Osem dni po tistem strašnem dp^rodku smo se preselil* v Grumitz. v naše poletno bivališče na Nižje Avstrijskem. Zof>et smo -bili vsi skupaj kakor pred poroko: oee, teta Marija, mladi brat in obe sestri. Na vse načine so si prizadevali, da bi me razvedrili, pa se jim ni mikdar popolnoma posrečilo. Takrat nisem nič natančnejšega vedela o Arnovi smrti. Našli so ga mrtvega, agnoscirali so ga in pokopali. Gotovo je š." v zadnjem trenutku mislil name "in jc bil prepričan, da je storil svojo dolžnost. — Poraženi smo — je rekel oče in sedel poleg mene. — Toraj so bile vse žrtve žrtvovane zastonj? — Mrtve lahko zavidamo, ker jim ni ničesar znanega o sramoti, ki nas je zadela. Toda jaz še nisem obupal — seveda, če prej ni sklenjen mir... — Moj Bog, zame je seveda prekasno!... — Ti misliš vedno na posamezne osebe. V tem slučaju gre vendar za Avstrijo! — Ali ne obstoji Avstrija iz samih posameznih oseb? — Otrok moj, to je cesarstvo! Cesarstvo ima daljše in "bolj žilavo življenje kot pa posamezniki. Rod za rodofn izginja, cesarstvo pa ostane. Ce gre za obstanek, velikost in slavo cesarstva, se ne »me nikomur zdeti škoda življenja. Te besede sem sft dobro zapomnila in jih še tisti dan zapisala v zapisnik. — Nikar ne jokaj, otrok, je rekla teta Marija. — Nikar ne žaluj za onimi, katerim se sedaj dobro godil Tvoj mož je zveli-čan. Se par kratkih zemeljskih let, pa bosta zopet skupaj. Za one. ki padejo na bojišču, ima nejbo najlepše prostore. Srečni so lahko, ker ao umrli pri izpolnjevanju svoje dolžnosti Umirajočemu mu-čeuika je najbolj podoben umirajoč vojak. — Veseliti se vendar ne morem, ee je Arno... — Saj n« pravim, da bi ae veselila; to bi bilo malo preveč za-htrvajieg*. V božjo voljo ae moraš udati. To je storil Bog zaradi-tega, da bi Te utrdil v veri. — In zato mi je vzel Arnat... - — Na za radi tega, ampak... toda čudna ao pota bolje prevGd- > Malo pred odhodom z Dunaja se je odigral v cerkvi svetega Štefana zame silno pretresljiv prizor. Bralo ae je mašo zadušnico za naše, na tuji zemlji padle junake. Sredi cerkve je stal velik mrtvaški oder. na njem krsta, obdana od stotin in stotin sveč in za-stavie. Ko so zapeli na koru '•Requien*', so vse navzoče, črnooble-čene ženske zajokale. Jokale niso samo za svojce, ampak za vse, ki so padli. Svoje mlqdo življenje so žrtvovali za nas vse, za domovino in za čast njenega naroda. Vsi oni. ki so pa ostali, so pripravljeni stopiti na njihovo mesto, stopiti brez obotavljanja, brez mrmranja, brez strahu... Štirinajst dni po porazu pri Solferinu je dospela novica, da delajo v Villafranci načrte za mir. Moj oče mi je razlagal, da je mir iz političnih ozirov potreben. — Nikar ne smeš misliti, da se česa bojimo!... Mi že vemo, kaj delamo. Ce bi šlo samo za nas, bi gotovo kaj takega^ne dopustili. Samo en armadni zbor še. pa bi ne bilo nikjer sovražnika... Veš, Marta, v tem slučaju gre za splošne koristi, za principe vseh. ... To je le dobra strategiena poteza. Prej ne odnehamo, dokler ne uničimo teh vandalov. Na Medeno in Toseano hočejo, še eelo na Vatikan. Ce jirn damo Lombardijo. dobimo za to Benečijo. — Zakaj niso bili že prej tako pametni___ (Pride še). NASI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse drog* v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d, Ark. in okolica: Michael Cirar. San Francisco, CaL: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debevc in A. J. Terbovc. Leadville, Colo.: Jerry Jam- aik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Louis Oostello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saf-ich in Frank Blatnik. Indianopolis, Ind.: Alois Bud-man. Aurora, 111.: Jernej B. Verbie, G35 Aurora Ave. Oglesby, 111.: Math. Hribernik. Depne, HI.: Dan. Badovinac. Chicago, HI.: Frank Jurjovee. La Salle, HI.: Mat. Komp. Joliet, I1L: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, m.; Frank Pet-kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, Hi.: Frank Cerne. Springfield, HI.: Matija Bar-boric. Frontenac, Kanj. in okolico: cYank Kerne. Mulbery, Kans. in okolico: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolico: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Manistiqne, Mich, in okolico: B. Kotzian. So. Range, Mich, in okolico: M. D. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgonc. Duluth, Minn.: Joseph Shara-bon. Ely, Minn, in okolico: Ivan Gonže, M. L. Kapseh in Jos. J. Peshel. Eveleth, Minn,: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. VeseL Hibing, Minn.: Ivan Pouie. Nash wank, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro- v-atich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceša- rek. Little Falls, N. Y.: Frank Gregor-ka. Cleveland, O.r Prank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovačič. Bridgeport, O. in ckolico: Fr Hočevar. Barbeton, O. in okolico: Alois Balarrt. Collinwood, O.: Math. Slap- nik. Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 1735 E. 33. St. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: If. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pie teršek. Burdinc, Pa. in okolico: John Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa: Anton Jerina. Canonsbnrg, Pa.: John Kok lich. Bronghton, Pa. in okolico: A. Demšar. Export, Pa. in okoUca: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Furell, Pa.: Anton Valentin čič. Franklin, Pa., in okolica: Fran R. Drašler. Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar. Johnstown, Fa.: Frank Gabre-nja. Meadow Lands, Fa.: Georg Sehultz. Moon Bun, Pa. in okolico: Fr. Maček. Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambie in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pič. West Newton, Pa. in okolica: Josip Jovan. Willock, Pa.: Frank Seme In Joseph Peternel. Winterquarters, Utah: Louis Blasich. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Bavensdale, Wash.: Jakob Romsak. Thomas, W. Va. In okolica: Prank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp-feL Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Sta- rich. West Allis, Wis.: Frank Skok in Louis Lonearič. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh. je Hmaknjigai "VOJSKA WA BALKAWWni Valed vsestranske ioljS aaroii-11 ssu> vež iztisov to knjiga la |e sedaj tfnj. rojakom n BH lago. Knjiga "Vojaka ma Balkan" sestoji is 13 posameznih seiitkov, obsegajočih skupaj na večjeai formatu 193 strani Delo jo o-prsmljeao m 25i slikami, tikajo ss 'vpisa balkanskih dršaT in najvsŽnejiih spopadov med a vražaiki. Beiitkom je prideljsn tudi večji slovanski ssmljevid balkanskih držav. Posamezne svezks je dobiti p? lis, vseh 13 seiitkov skupaj pa s poitmino vrsd $1.81. Naroča ss prit Slorenis Fablishlng 0o* 89 Cortlandt St.. New York 6H» t i i i i i t š Po znižani cenit Amerika in Amerikami. Aplaal R*v.\J. M. Trunk je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako priliČna. Založnik je imel veliko stroškov in ae mu nikakor n Izplačala, zato je cena r*"S*na. da se vsaj deloma Dokri-jejo veliki stroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAJBOLJŠA ® ® ® p