SLOVENSKI SOKOL
QLdSILO SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE.
ŠTEV. 2.	V	LJUBLJANI,	25.	FEBRUARJA	1914.	LETO	XI.
DR. LJUDEVIT PIVKO:
Odbijalne igre
5.	Odbijanje ob steno.
Prvi način:
Igralcev 4—16. Igrišče: ob približno 5 m dolgem zidu zarišemo na zemlji vzporedno črto a b 2—3 korake od zida.
zid
Igralci se razstavijo tostran črte v dveh strankah. Žoga, ki jo vrže igralec ob zid v poprečni smeri, se mora tako odbiti od zidu, da pade na nasprotno polje preko črte a b. Najbližji igralec nasprotne stranke odbije žogo, bodisi letečo ali vsaj po prvem odskoku od zemlje z roko zopet v zid v povprečni smeri in jo poda na ta način prvi stranki. Zoganje se nadaljuje, dokler ne pade žoga dvakrat zaporedoma na tla. V takem primeru si šteje dotična stranka „piko“. Kot piko si šteje tudi vsak slab lučaj, če pade žoga tik pod zidom onostran črte a b na tla.
Boljši igralci odbijajo žogo samo letečo (brez odskoka od tal). (Priljubljena igra francoske in angleške srednješolske in visokošolske mladine; „Sokol“ 1893, 8.)
Drugi način: Igrišče pod zidom se deli na tri polja, kakor kaže načrt. Igralci (3—9) se dele istotako na tri enake stranke in vsaka izmed njih ima svoje polje.
z žogo.
zid
V igri veljajo ista pravila kakor pri prvem
načinu; razlika je edino v tem, da igrata obe zunanji stranki združeni zoper srednjo. (Skotak 194.)
Tretji način: Igrišče ob'zidu razdelimo na notranje (prvo) in zunanje (drugo) polje. Notranje polje je kakih 5—7 korakov široko in po možnosti nekoliko (10—15 cm) višje nego zunanje. Na zidu naznačimo v višini 1—1’4 m vodoravno črto a b.
Igralci (4—20) stoje v dveh strankah, prva
na notranjem, druga na zunanjem polju. Enakost strank pri tej igri ni potrebna, saj dva spretna odbijalca lahko uspešno igrata z velikim številom nasprotnikov.
Recimo, da šteje vsaka stranka po tri igralce. Žreb odločuje, katera stranka pride na notranje polje, kjer se pričenja žoganje. Prvi igralec (notranji) prime žogo v levico ali pa jo vrže ob tla in jo
2
odbije z desnico ob zid tako močno, da pade na zunanje polje; tam jo nasprotnik zopet odbije ob zid in vrne na notranje polje. Ako pade žoga na tla, se šteje dotični stranki „pika“; pika se šteje tudi, ako žoga ne doseže na zidu črte a b (t. j., če jo odbijejo v prenizkem loku) ali če pade po odrivu od zida zopet na domače polje. V določeni dobi (recimo za 10 minut) menjata stranki mesti in nato igrajo še enkrat tako dolgo. Zmaga stranka, ki ima po dveh enakih igralnih dobah manj pik.
Ako nimajo ure pri roki, igrajo tako, da se notranjim ne štejejo pike, temveč, da vsak notranji igralec izstopa iz igre, kadar se pregreši. Zunanjim pa štejejo pike. Kadar izgube vsi notranji igralci pravico odbijati, si menjajo mesta. Po dveh igrah zmaga stranka, ki ima manj pik. (Skotak 191, Rauch 30.)
6.	Podbijanje (žoganje s pestjo).
Igralci (6—10) se razdele v dve stranki, ki sc razstavita vsaka po svojem polju, kakor kaže načrt. Igrišče je četverokotnik 20 30 m dolg in 10—15 m širok, razdeljen na dva kvadrata, med katerima naznačuje mejo napeta vrv v višini 2 m. Na ogalih so zastavice.
i
i
O	•
o	•
o	•
o	•
o	•
Žoga bodi prožna, ali majhna (7 cm) ali srednja (14 cm), lahko pa tudi velika. Velika ali srednja žoga je boljša, toda biti mora iz mehke kože. Če je igralcev 10 20, jim dajemo 2 žogi v igro, več nego 2 žogi pa ni priporočati za igro.
Igralci imajo nalogo odbijati žogo z roko, (s pestjo, ne z dlanjo), bodisi letečo, ali po prvem odskoku od tal s polja na polje preko vrvice nasprotnikom. Igra je podobna lawn-tennisu, deloma pa je celo boljša, ker zabava več igralcev in ker je podbijanje v igri z veliko žogo veliko lažje nego odbijanje, tennisove žoge s pletenko.
Voditelja žrebata, katera stranka ima igro pričeti.
Žogo podajajo tako: Določeni igralec vrže žogo navzgor vsaj do višine glave in jo nato „podbije“, t. j., udari odspodaj z roko tako, da preleti na nasprotno polje preko vrvice. Nasprotniki jo izkušajo pravtako podbiti in jo
vrniti čez vrv. Podbijati se sme samo leteča ali po prvem odskoku od zemlje. Kdor ne more žoge gotovo podbiti, jo sme v zraku „krmiti“ in si jo tako dolgo pripravljati, da jo ali on sam, ali spretnejši tovariš s poštenim podmahom podbije čez vrvico. Ako skoči žoga dvakrat na isto polje, ne da bi jo podbili, se naznačuje dotični stranki pika in igra se pričenja iznova.
Za hibo štejejo: a) če se žoga dotakne vrvice ali če preleti mejo pod vrvico; b) če pade žoga preko zunanjih mej igrišča; c) če pade dvakrat na istem polju; d) če se dotakne žoga kjerkoli telesa razen rok; e) če odbijejo žogo na lastnem polju proč od srede (v smeri nazaj.)
Po vsaki hibi zadržujejo nasprotniki žogo in jo vračajo stranki, ki je dobila „piko“, da jim poda žogo iznova v igro. Kadar žogo vračajo, jo kotajo po zemlji, češ, sedaj ni v igri.
Ako se žoga odbije od kakega predmeta, (n. pr. od stojala za vrv) in pade kljub temu na določeno polje, jo lahko stranka sprejme ali odkloni ter zahteva žogo iznova.
Ako pade žoga pravilno na polje in odleti po odrivu z njega preko meje, je v igri; igralci dotične stranke lahko prestopajo omejeno polje in izkušajo žogo ali redno podbiti, ali pa jo s s krmljenjem spraviti v igro, da ne pade niti zunaj, niti znotraj na njihova tla.
Igra se vrši samo do dogovorjenega števila točk: pri slabših igralcih (začetnikih) do 10, pri spretnih do 20. Štejejo se samo redni udarci. Stranki se lahko dogovorita, da pred zadnjim udarcem ne smejo žoge krmiti, kar igro nekoliko otežuje.
Po vsaki igri stranki menjata igrišče. Ako stranki tekmujeta za prvenstvo, se določi čas, kako dolgo se bo igralo. Sredi igralne dobe menjata stranki mesti. Zmaga stranka, ki si pribori v določeni dobi več točk.
Točke si štejejo na glas, da se izognejo pomotam.
V igri za prvenstvo je treba nepristranskega sodnika, ki stoji ob strani igrišča pri kolu na koncu vrvice, šteje točke obema strankama in odločuje ob vsakem nesporazumljenju.
Za izpremembo se izmerijo pod vrvjo „mrtva tla“, široka po 3—4 korake na vsakem polju (skupaj torej 6—8 korakov). Na mrtva tla ne sme stopiti igralec, niti pasti žoga.
(„Sokol“ 1896, 126; Klenka 154, Tokarski 68, Vychova telesna IV 32, Broschinski 115, Lechner 112, Ulmann 99 itd.)
7.	Podbijanje za ris.
Igralcev 10—20. Igrišče: četverokotnik, 40 korakov dolg in 15 korakov širok, deli srednja črta 55 na dve polovici; na 6 do 15 korakov od srednje črte naznačujemo na obeh polovicah risa MM in Mi Mi. Orodje: 6 zastavic in velika odbijalna žoga; v dekliški igri srednja žoga.
M	s	Mi
	•	o	
•	•	o	o
	•	o	
•	•	o	o
	•	o	
M
Mi
Igralci se razstavljajo, kakor kaže načrt; spretnejši igralci stoje zadaj, da podbijajo žogo, ako prileti preko njihovega risa.
Vsaka stranka ima svojega vodnika. Žreb odloči, katera stranka ima prvi lučaj, druga stranka pa si voli igrišče. Igralec, ki ima prvi lučaj, stoji na svojem risu, vrže žogo oberočno kvišku in jo podbija v višini lica oberočno z dlanmi (z zamahom predročno skrčenih rok). Žoga leti poševno navzgor na nasprotno polje. Nasprotna stranka izkuša na isti način oberočno podbiti
žogo, preden pade na tla, da jo vrne na prvo polje. Prva stranka podbija zopet itd., dokler žoga ne pade na tla. Če pade žoga na tla med srednjo črto in risom, jo podbija igralec, ki se je prvi dotakne, oberočno kakor pri začetnem lučaju z mesta, kjer je žoga padla na zemljo (toda ne, dokoder se je potočila). Ako pa pade za risom na zemljo, si šteje točko stranka, ki je podbila žogo za nasprotni ris; igralec, ki jo ima sedaj podbijati, stopi z žogo na svoj ris. Zmaga stranka, ki doseže prej 10 točk. Pred nastopno igro stranki menjata igrišče; prvi lučaj ima premagana stranka.
Žogo podbija vselej stranka, na katere polju je padla žoga na tla. Ako preleti žoga bočno mejo igrišča, potem prehaja lučalna črta preko mesta, kjer je žoga preletela mejo.
Stranka si šteje točko:
a) kadar je podbila žogo tako, da je padla na tla za nasprotnim risom, brez ozira na to, ali je padla naravnost iz zraka, ali po nespretnem udarcu nasprotnikov;
b) kadar kdo izmed nasprotnikov podbije žogo z eno roko;
c) kadar nasprotna stranka podbito žogo ujame v roke, preden se je dotaknila tal.
Točka se ne šteje, ako se žoga potoči po zemlji preko nasprotnega risa. (Tokarski 65.)
(Dalje prih )
R. Š.:
Na pragu jubilejnega leta.
(Statistične črtice in pregledi, zlasti za 1. 1612.)
Vaditeljski zbori.
Konec leta 1912. je štela Slovenska Sokolska Zveza 295 vaditeljev (z načelniki vred) in 168 vaditelj, namestnikov in pripravnikov, skupaj 463.
Leta 1911. je bilo vaditeljic, vadit, namestnic in pripravnic skupaj 40; leta 1912. pa je število padlo na 16 vaditeljic in 14 vad. nam. in pripravnic, skupaj 30.
Vaditelji in vaditeljice so se razdelili po župah:
Župa	Vadi-	1» U "oj	si i. “ C	£ > • 2	Skupaj		Društva	
	telji	•a	■d «1 o. * % -> E.=	E.S* c a.	mož	c O >N	mož	g .N
I Celjska . . .	73	3	27	5	100	8	! 24	8
1 Gorenjska. .	31+5	1	Ufi	—	42-)-6	1	9+1	21
Goriška . . .	44-| 1	—	42+5	-	86+6	-	22-| 1	3I
Idrijska . . .	33	4	5	3	38	7	9	4
Ljubljanska .	28	3	14	3	42	6	9	2
Ljubljana I. .	18	1	34	—	52	1	11	3
Novomeška .	30	—	13	—	43		10	1
Tržaška . . .	32	4	16	3	48	7	9	7|
Slov. Sok. Zveza .	295	16	168	141	463	301105		301
Nad pet članov štejejo vaditeljski zbori v 47 društvih:
Ljubljana 16, Ljubljana I. 15, Kranj 12, Gorica 10, Novo mesto 10, Barkovlje 9, Celje 8, Litija-Šmartno 8, Trst 8, Idrija 7, Jesenice 7, Kojsko 7, Maribor 7, Metlika 7, Ormož 7, Radeče 7, Rihemberk 6, Sv. Pavel 6, Dobrovo 6, Javornik 6, Krško 6, Logatec 6, Podgora 6, Pr-vačina 6, Središče 6, Št. Andrež 6, Št. Jurij ob juž. žel. 6, Škedenj 6, Zagorje 6, Cerknica 5, Brje 5, Gradec 5, Kostanjevica-Sv. Križ 5, Ljubljana II. 5, Ljutomer 5, Radovljica 5, Ribnica 5, Sežana 5, Spod. Idrija 5, Št. Janž 5, Št. Vid nad Ljubljano 5, Šiška 5, Trebnje 5, Rojan 5, Vransko 5, Vrdela 5, Žiri 5.
Vaditeljev je v društvih: od 1—4 v 59, po 5 v 18, od 6—9 v 24, od 10—14 v 3, od 15—20 v 2 društvih; skupaj 106 društev. Povprečno na društvo 4 vaditelji.
Vaditeljice se razdele na slednje enote: Žensko tel. društvo v Ljubljani 6, Trst (ženski odsek) 6, Idrija (žen. ods.) 3, Krško 3, Postojna (žen. ods.) 3, Zagorje 3, Brežice 2, Kranj (žen. ods.) 1, Litija-Šmartno 1, Sežana 1, Žiri (žen. ods.) 1. V drugih društvih vodi telovadbo žen v to določen vaditelj.
Na Kranjskem je v 8 društvih, oz. ženskih odsekih 21 vaditeljic; na Primorskem je v 2 društvih, oz. 1 ženskem odseku 7 vaditeljic; na Štajerskem sta v 1 društvu 2 vaditeljici; na Slovenskem je v 11 društvih, oz. 5 ženskih odsekih 30 vaditeljic.
Dasi je število vaditeljic in vadit, pripravnic še jako nizko, vendar rase zanimanje za žensko telovadbo in pridobivamo tudi res delavnih in požrtvovalnih vaditeljic.
Poprečno na eno društvo na Slovenskem lahko računamo 4 vaditelje in na eno društvo, kjer vadijo žene, 1 vaditeljico. Na enega vaditelja pripade približno 4 -5 telovadcev, na eno vaditeljico pa skoro nad dvajset telovadk.
Tabela društev, po deželah, oddelkih in številu telovadcev in telovadk:
a) Telovadci:						b) Telovadke:					
Od do	o y> c ec	i S (A Uh : o E	o VI JU čT	o O O	re O. a j*:	0 o. 1 o. o	o •M 'E'	o £ O F	o j« C/l l— O	o >(A O u.	c.
	*:	d:			oo		X	1— CL	>00		m
1- 10	6	7	4	1	18	1 5						
11 15	25	11	5	—	41	6-10	1	5	2			8
16 20	12	6	7	—	25	11—15	7	2	4	_	13
121—30	3	7	2	—	12	16—20	3	1				4
31-50	2	1	3	—	6	21-30	2	2	—	—	4
51—100	2	1		—	3	31 50	—	1	—		1
: Skupno	50	33	21	1. ! 105		Skupno	13	11	6	-	|30;
c) Moški naraščaj:						d) Učenci:					
1-5	—	1	1		2	1 — 10	_		1			1
6—10	6	5	3		14	11 15	—	0	1	—	6
11 15	4	1	4		9	16—20	1	4	2	.—	7
16—20	3	1	2		6	21 25	—	—i	2	—	2
121 30	1	2	—		3	26-30	—	—		—	—
31—50	1	—			1	31—50	1	3	1	—	5
51- 100	1	—	•—		1	51 100		1			1
	—		—		—	101 -200		1		—	1
j Skupno	16	10	10		36	Skupno	2	14	7	—	23
e) Učenke:						/) Vaditeljski zbori:					
1-5	1	1	—		2	1—4	26	20	12	l	59
6- 10	—	1	1		2	po 5	11	4	3		18
11-15	2	—	—		2	. 6	4	6	3	—	13
16—20		2	1		3	, 7	4	1	2		7
21—30	—	1	—		1	, 8	1	1	1			3
31—50	—	—	—		—	. 9	—	1	—	—	1
51 100	—	1	—		1	10—14	2	I	—		3
—	—	—	—			15-20	2		—	—	2
Skupno	3	6	2		11	Skupno	50	34	21	1	106
(Dalje prih.)
Vaje na orodju za tekmo za prvenstvo
na III. slovenskem vsesokolskem zletu 1. 1914.
Za tekmo za prvenstvo so bile za lani nameravani zlet določene na orodju vaje za mednarodno telovadno tekmo v Parizu. Za letos je sklenil Zvezni vaditeljski zbor izdati te nove vaje:
Drog.
Iz vese spredaj z nadprijemom: naupor tezno soročno v vzporo — razovno v stojo na rokah v vzpori (naznačiti) — veletoč nazaj — velevzmik spredaj premik spredaj — naupor vzklopno uleknjeno — sevlek (naprej) v razovko v vesi spredaj — vesa spredaj vzmik spredaj v vzporo in (spojeno) s podmetom celi obrat v desno v veso spredaj z dvoprijemom — pri predkolebu preprijem z levo v podprijem — naupor vzklopno — dva veletoča naprej — pri zakolebu (drugega veletoča) naupor s preinahom skrčno sonožno — toč naprej v vzpori zadaj in (spojeno) seskok nazaj s celim obratom v levo stojo na tleh (s hrbtom proti drogu).
Bradlja.
Iz stoje prečno na začetku bradlje, naskokoma z odrivom sonožno: naupor vzklopno v prednos — premah prednožno z desno nad levo lestvino nazaj — premah prednožno sonožno v levo čez desno lestvino — z zamahom stoja na rokah v vzpori — s predkolebom sklecno poskok (kratek) naprej s celim obratom v levo v zamah v vzpori in (spojeno) odsun v oporo na lehteh — preval nazaj razročno — s predkolebom vzpora — kolo zanožno sonožno v desno s celim obratom menoma v levo nad desno lestvino v prednos — skrčiti nogi in suniti v razovko v opori brez podpore — razovno stoja na rokah v vzpori — premet naprej v oporo na lehteh v za-koleb pri predkolebu spad v veso — naupor vzklopno v prednos — kolo zanožno sonožno v levo — kolo prednožno z levo čez desno lestvino (pred levo nogo) — kolo zanožno sonožno v levo in prednožka v desno (prednožka čez obe lestvini).
Konj na šir.
Oprijem z desno z obrnjenim nadprijemom na sprednji ročaj, z levo na vrat, naskokoma: kolo odnožno z desno s celim obratom v levo v vzporo zadaj na ročajih kolo odbočno v levo nazaj — premah odnožno z levo nazaj — strig odbočno v desno — strig odbočno v levo — premah odnožno z desno nazaj — kolo odbočno v levo — premah odbočno v levo in kolo pred-nožno sonožno v desno navspred nad vratom v vzporo spredaj na sprednjem ročaju in vratu premah odbočno v levo in kolo prednožno z desno navspred nad sedlom v vzporo spredaj na ročajih — premah odnožno z levo naprej — strig odbočno v desno — strig odbočno v levo — premah odnožno z desno naprej — kolo odbočno
v levo nazaj — premah odbočno v levo nazaj — kolo odbočno v desno s celim obratom v levo nad sprednjim ročajem in vratom v stojo na tleh (hrbet proti konju).
Krogi.
Vesa — vzvlek uleknjeno v prednos — zmik (naprej) v veso vznosno, (spojeno) naupor vzklopno in (spojeno) zmik naprej v veso vznosno — za-koleb — s predkolebom vzmik spredaj v stojo v vzpori na rokah — spad (nazaj) v razovko v vesi spredaj — z zakolebom izvinek naprej v razovko v vesi zadaj — razovno v veso strmoglavo — z zakolebom naupor v prednos — razovno v stojo v vzpori na rokah - s predkolebom prevrat nazaj raznožno.
Vestnik slovenskega Sokolstva.
Slovenska Sokolska Zveza.
Iz seje odbora S. S. Z. dne 1. februarja 1914.
Navzočni bratje od predsedstva: dr. Ivan Oražen, dr. Jos. Pipenbacher, dr. V. Murnik, B. Kajzelj, Lj. Dermelj, dr. O. Fettich-Frankheim, dr. O v. Sajovic, Evgen Tuječ; izmed župnih odposlancev bratje: M. Marinček za O. S. Ž., J. Novak za I. S. Ž., dr. J. Rupnik za L. S. Ž., Josip Hva-lenc za M. S. Ž., Lj. Papež za N. S. Ž., dr. J. Šavnik za T. S. Ž., dr. P. Pestotnik za S. Ž. L. I.; za stanovanjski odsek ;br. Šibenik, za stavbni odsek br. I. Mačkovšek.
—	Predseduje starosta br dr. Ivan Oražen. Zapisnik zadnje seje se prebere in odobri z malim popravkom odstavka o mladinski telovadbi. Zvezni tajnik poroča, da je javila Mariborska župa svoj pristop k Zvezi; njen odposlanec je br. Jos. Hvalenc, njegov namestnik br. dr. Lj. Pivko. Slovenska sokolska društva naj se po možnosti ozirajo tudi na slovenske izdeiovatelje telovadnega orodja (Oražem Ribnica; Ažman — Kranj). Dolžnost vsake župe in vsakega društva je, da je naročeno vsaj na 1 iztis Zveznega glasila .Slovenski Sokol"; dosedaj 5 žup in 19 društev, oziroma odsekov, nima Zveznega lista. Br. tajnik pozivlje župne odbornike, da ukrenejo potrebno vsak v svoji župi. V pa-slednjem času so pričeli zopet redno delovati zlet ni odseki, katerih sestava se je deloma premenila.
Častnemu zletnemu odboru predseduje ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, 1. podpreds. Peter Grasselli,
II.	podpreds. L. Svetec. Oba sta bila člana „Južnega Sokola" ob njega ustanovitvi.
Finančni odsek: preds. Zvezni blagajnik Lj. Dermelj, podpreds. Jul. Dev, I. blag. Evg. Tuječ, II. blag. L. Franke.
Stanovanjski odsek: preds. J. Bleiweis vitez Trsteniški, podpr. I. Šibenik.
Tajniški odsek: preds. Zvezni tajnik B. Kajzelj, podpr. Ant. Trstenjak, glavni tajnik I. Kramer.
Stavbni odsek: preds. I. Duffe, podpredsednik I. Mačkovšek.
Razstavni odsek: preds. dr. G v. Sajovic, podpr. T. Burgstaler.
Zdravniški odsek: preds. dr. Edo Šlajmer, podpr. dr. J. Jenko.
Veselični odsek: preds. dr. Fr. Zupanc ml., podpr. dr. M. Zarnik.
Na piedlog tajniškega odseka se sklene ustanoviti še železniški odsek. Poročilo tajniškega odseka. Proračun za razne tiskovine, lepake, brošure, reklamo in In upravo znaša 14.000 K in le 200J K prejemkov za tiskovine. Stavljenim predlogom pritrdi odbor soglasno:
a) na zlet se naj povabijo višje vojaške oblasti v Ljubljani;
b) 18. avgusta se vrši na iniciativo Jamske komisije izlet v Postojno, katerega delni aranžma prevzame Zveza (podrobnosti se še določijo): c) Ljubljanski Kreditni banki se odda prodaja zletnih znakov in vstopnic proti 5° 0 proviziji;
d) zletni kažipot se tiska v 10.000 izvodih samo v slovenskem jeziku, s potrebnimi opombami v slovanskih jezikih pod črto. Gotovo število dobe posamezne organizacije brezplačno, sicer pa stane izvod 30 vinarjev. Rokopis je že gotov;
e) tvrdki Pečini v Turnovu se odda svoj čas izdelava zletnih znakov; f) Vavpotičev plakat bo konec drugega tedna dovršen.
Iz poročila stavbnega odseka povzamemo, da so odsekovi člani marljivo na delu.
Za stanovanjski odsek poroča br. Šibenik, da računa s preskrbo prenočevališč 9000 osebam. Zagotovljenih je že okrog 3000 prenočevališč, pa tudi drugih 6000 ima odsek že v evidenci. Odsekov proračun znaša 10.000 K izdatkov in okroglo 8000 K dohodkov, ako se odračuna od vsakega zletnega znaka po 1 K na stanovanjski odsek. Sklene se zvišati ceno zletnemu znaku na 6 K; telovadci, ki bodo pri vseh nastopih sodelovali pri prostih vajah, dobe po zletu od vsote za zletni znak po 1 K nazaj, ako bo zlet uspel ugodno.
Razstavni odsek poroča, da je že začel priprave za zgodovinsko razstavo slovenskega Sokolstvr ob zletnem času; proračun izkazuje 1000 K izdatkov in 1500 K dohodkov. Predmetne vprašalne pole se razpošljejo meseca marca. Razstava bo odprta 14 dni. Župni odposlanci se naprosijo, naj delujejo vsak v svojem župnem krogu na to,
da društva pravočasno odgovore na vprašalne pole in pošljejo potrebne predmete.
Brat starosta javi, da vloži predsedstvo še tekoma tega tedna na c. kr. vlado vlogo za dovoljenje zletne prireditve in jo osebno izroči pristojni oblasti.
Zvezni načelnik poda poročilo o udeležbi Zvezne vrste pri mednarodni tekmi v Parizu.
Pri slučajnosth prebere br. B. Kajzelj pismo dr. Iv. Laha o prireditvi zgodovinskega prizora »Ustoličenje koroških vojvod". V principu se izreče Zvezni odbor za uprizoritev ob zletnih dneh; premotriti je pa potreba še več važnih vprašanj, ki so s teni v zvezi, zato se naj ustanovi poseben krožek, ki bo o tem razmišljal in do prihodnje seje poročal, ali je prireditev možna, ali ne. - Zastopnik Mariborske župe br. Jos. Hvalenc naznani, da se vrši župni zlet M. Ž za razvitja prapora Mariborskega Sokola v Rušah dne 26. julija in poživlja tudi druge župe k obilni udeležbi.
—	c.
Iz seje vaditeljskega zbora S. S. Z. dne 22. februarja 1914. Zastopane vse župe, izvzemši opravičeno župo Ljubljana 1. ■— Tehnični odsek. Bratje dr. Pestotnik, ; Dimic, Slapničar in Vidmar so naznanili decembra, oziroma januarja, da izstopijo iz tehničnega odseka. Poslovna doba je tehničnemu odseku potekla. Sklene se, mu preurediti sestavo. Sestavi naj se iz 8 v Ljubljani stanujočih članov (z načelnikom in podnačelnikom vred). Tehničnemu odseku pa se da pravica, da sam kooptira še nove člane; Zvezni vaditeljski zbor more seve tudi kooptirati nove člane v tehnični odsek. Kooptirati se morejo tudi člani zunaj Ljubljane ter naj se pozovejo vse župe, da izmed svojih vaditeljev naznanijo one, ki bi bili sposobni in pripravljeni prevzeti članstvo; tehnični odsek združuj najboljše delavce vseh žup. Da se tehničnemu odseku ohrani agilnost, je sklepčen, če je pri seji navzočnih več nego polovica vseh v Ljubljani stanujočih članov; v nujnih primerih, kadar bi se vnanjim članom vabilo ne moglo doposlati o pravem času, se sme vabljenje vnanjih članov opu- j stiti, ne da bi vzela ta opustitev veljavo sklepom seje, h kateri bi bili vabljeni samo ljubljanski člani in h kateri bi se ti zbrali vsaj v svoji nadpolovični večini. Če le mogoče, pa naj se seje sklicujejo tako, da je moči pravočasno vabiti k njim tudi vnanje člane. Kot ljubljanski člani se poleg načelnika in podnačelnika izvolijo bratje: Bukovnik Vilko, Burgstaler Tomo, Kostnapfel Aleksander, Mikuž Drago, Poženel Albert in Sajovic Evgen. K tem se izvolijo iz tržaške župe brata Ambrožič Miroslav in dr. Janko Savnik ter iz idrijske župe br. Julij Novak.
Tekmovalni red. 1. Za zletno tekmo vrst (in posameznikov v vrstah) se določita kot panogi proste tekme skok v daljino in plezanje. Tekme vrst so tekme višjega, srednjega in nižjega oddelka. Vse mere, določene v tekmovalnem redu za skok v daljino in za plezanje v srednjem o d d,e 1 k u (dosedanjem nižjem oddelku, str. 13), veljajo tudi za nižji oddelek.
2.	Pri tektni za prvenstvo se določi namesto metanja kocke metanje krogle. Za metanje krogle veljajo te določbe:
Krogla železna, 7 25 kg težka. Meče se iz kroga s premerom 2 30 m, vzvišenega za 5 cm od tal. Meri se s trakom.
Znamkuje se mera meta. Pri tekmi za prvenstvo dobi
10	točk, kdor zažene kroglo v daljino 9 m. Za vsakih 10 cm manj nego 9 m, izgubi tekmovalec 1 točko (9 m 10 točk;
8 m = 0).
Meče se s poljubno roko. Meče se samo enkrat. Velja met, pri katerem tekmovalec ni stopil iz kroga ter se (pri padcu naprej) roka ni dotaknila tal onostran črte. Dovoljeno je z obema rokama dvigniti kroglo nad ramo in držati jo pred metom. Sunek pa se mora izvesti samo z eno roko. Meri se od črte do mesta, kjer je prvi znak padca krople na tla. Za podavanje krogle naj določi reditelj koga izmed netek-movalcev.
Sodniki so trije. Eden pazi pri izhajališču na pravilnost metanja in drži prvi konec traka. Dva sta pri vpadališču, merita in zapisujeta v tabelo.
3. Pri prosti tekmi se določi namesto metanja kocke metanje krogle. Znamkuje se: 7 m — 0, do 9 m za vsakih 20 cm
I [točka, nad 9 m za vsakih 10 cm 1 točka (7ot = 0, 7 20 ot = 1, 7-40/n = 2 itd.; 9 m 10, 910 m = 11, 9 20 m = 12 itd.) Sicer velja vse to, kar pri tekmi za prvenstvo, samo meče se trikrat in šteje najdaljši met.
4. V posebno tekmo se poleg metanja kocke (str.24.) uvrsti tudi metanje krogle. Zmagajo prvi trije, ki so dosegli najboljši uspeh; treba pa, da so zagnali kroglo vsaj
II m daleč. Sicer velja to, kar pri prosti tekmi.
5. Proste vaje. Pri tekmi vrst (in posameznikov v vrstah} in pri prosti tekmi je tekmovati samo v eni sestavi prostih vaj (ne v dveh).
Naposled se je naročilo tehničnemu odseku, da glede drugih določil tekmovalnega reda stavi vaditeljskemu zboru predloge za izpremembo, kolikor treba na podlagi sedanjih izkušenj.
Vaje na orodju za zletno tekmo. Vaje na orodju za tekmo vrst ostanejo iste, kakor so bile objavljene za lani nameravani zlet. Za tekmo za prvenstvo pa se sklene izdati nove vaje ter se odobre po br. načelniku predložene vaje (giej v današnji številki).
Zletne vaje za mlajši naraščaj. Br. Ambrožič pošlje vaje tržaške župe. Tehničnemu odseku jih je presoditi in odločiti, ali naj se sprejmo za zlet. O kroju mlajšega naraščaja se bo razpravljalo v prihodnji seji na podlagi vzorca, ki ga pošlje tržaška župa.
Iz predsedstvenih sej S. S. Z. dne 25. novembra,
9.	decembra, 18. decembra 1913. in dne 13. januarja, 29. januarja in 10. februarja 1914. Br. dr. Lj. Pivko je podaril Zvezi knjigo .Telovadne igre*. — Mednarodna telovadna zveza je slovenski tekmovalni vrsti poslala podporo 1312 frankov. Dalje prosi, da se ji pošljejo eventualne pritožbe glede postopanja sodnikov pri zadnji tekmi. V rešitev pritožb bo mednarodna zveza sklicala posebno anketo. — Zveza je naročila .Srpski sokolski koledar". - Ustanovitev Mariborske sok. župe je dovoljena. Pri ustanovnem občnem zboru Mar. sok. župe je Zvezo zastopal tajnik br. Kajzelj.
—	Br. Milko Krapeš je Zvezi podaril uro (stopko). — Br. dr. Gv. Sajovic sestavi seznam slov. sok. društev, ki niso naročena na Zvezno glasilo „Slov. Sokol*. — Finančni odsek za zlet	je imel do sedaj	dohodkov	9756 80 K in iroškov
9670-08	K. Prebitek znaša	86 72 K. —	Zadnja statistika slov.
Sokolstva izkazuje 92 društev, 14 članskih odsekov, 1 žensko društo in 7 ženskih odsekov. Članov je 6613, telovadcev 1761, žen 1040, telovadk 537, učenk 521. Predavanj leta 1913 je bilo 78. — Glede predprodaje zletnih vstopnic in znakov je narediti vlogo na Ljubljansko kreditno banko.
Pri prihodnji odborovi seji bo poročati o zletnih predpri-I	pravah,	zlasti o zletnem	proračunu.	Tudi o ekspediciji v
'	Pariz se poda podrobno	poročilo. —	Br. S., ki je sestavil
statistiko slov. Sokolstva, je dobil primerno nagrado. Sklene se sok. pisatelje opozoriti, da Zveza poslej ne tnore honorirati sok. literarne spise. — Slov. sokolska razstava bo ob letošnjem zletu otvorjena od 2. do 20. avgusta. Slov. planinsko društo in Splošno slov. žensko društvo nameravata ob zletu prirediti svoji razstavi. — Veliki zletni plakati bodo izgotovljeni do 15. februarja t. 1. Plakat bo imel napis: ili. Slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 15. 16. in 17. avgusta 1914. — Odborova seja in seja tehničnega odseka Zveze slovanskega Sokolstva se bosta vršili 12. in 13. aprila t. 1. na Dunaju. Zvezo je treba vprašati, če ne bi bila mogoča sprememba, da bi se seji vršili en teden prej ali en teden pozneje. S. S. Z. bo pri odborovi seji zastopal br. starosta dr. Oražen. — Upošteval se bo nasvet Idrijske sok. župe, naj bi Zveza svoje prispevke odmerjala po številu članov, ki jih imajo v župi včlanjena društva ob začetku leta. — Ljubljanska kreditna banka je pripravljena, vzeti prodajo zletnih vstopnic in znakov v komisijo. Jamska uprava v Postojni priredi z gotovimi pogoji en dan ob zletu poseben vlak v Postojno. Stvar se bo razmotrivala pri prihodnji odborovi seji.
Predsedstvo Č. O. S. je izvolilo posebno komisijo, ki ji bo naloga, skrbeti za priprave in za ekspedicijo češkega Sokolstva na letošnji slovenski vsesokolski zlet. V komisiji so bratje Vincenc Štepanek, Rudolf Bilek, Eda Wa-raus in dr. Vlad. Fleischman. — Na prošnjo Č. O. S. se bo
o	zletnih pripravah poročalo tajništvu Č. O. S., .Vestniku Sokolskemu" in časopisu „Čin:i‘. Deputacija (bratje starosta dr. Oražen, tajnik Kajzelj in dr. Ravnihar) je bila pri dež. predsedniku baronu Schwarzu zaradi dovolitve letošnjega zleta. Deputacija je dobila zadovoljiv odgovor. Predsedstvo sklene, da imajo zletni odseki sproti pošiljati predsedstvu prepise zapisnikov odsekovih sej. Celjska sok. župa je poslala Zvezi znesek 673'10 K, v katerem so obseženi zaostanki Zveznih prispevkov iz prejšnjih let in prispevek za leto 1913. Ta župa ne dolguje Zvezi ničesar več na zaostankih. Gorenjska sok. župa je poslala kot zvezni prispevek 165 30 K. Župa ne dolguje na zaostankih Zveznih prispevkov ničesar več Pač pa ima župa poravnati pri Zvezi še dolg 80 K za svoječasna prenočišča v .Narodnem domu" v Ljubljani.
Celjska sokolska župa.
Redni občni zbor C. S. Ž. se je vršil 8. februarja v Celju ter so bili za I. 1914 v župno predsedstvo izvoljeni bratje: starosta Jos. Smertnik, Celje; I. podstarosta dr. Ljudevit Stiker, Brežice; II. podstarosta dr. Šandor Hrašovec, Celje; načelnik Alojzij Jerin, Celje; tajnik Drag Kralj, Celje; blagajnik Viktor Moškon, Celje; zapisnikar Stanko Erhartič, Celje. Namestniki: Jos. Čulek, Št. Jurij; Fran Piki, Žalcc; I. Repič, Braslovče. Pregledovalci računov: Jos. Berk, Celje; I. Baša, Hrastnik; V. Senica, Žalec. Odposlanca v Zvezni odbor: dr. Šandor Hrašovec, Celje; Dragotin Kralj, Celje; namestnika: Viktor Moškon, Celje; I. Deržič, Radeče. — Občnega zbora so se udeležili zastopniki 11 društev in 1 odseka (izmed vžupljenih 13 društev in 2 odsekov).
Gorenjska sokolska župa.
Gorenjska sokolska župa je imela svoj IV. redni občni zbor v telovadnici Sokola v Kranju dne 1. februarja t. 1. Po nagovoru staroste br. M. Marinčka je podal svoje poročilo župni tajnik br. J. Cvar. Župni odbor se je sešel k .2 sejama, predsedstvo pa k 8 sejam. Župne prireditve so
bile te: župni zlet v Radovljici 3. avgusta 1913; sokolska akademija v Kranju 6. aprila 1913; župni pešizlet Javornik-Jamnik-Kamna gorica-Radovljica-Selo 1. maja 1913; delni župni pešizlet v Medvode z župo Ljubljana I. 18. maja 1913; razvitje prapora Sokola v Tržiču 9. septembra 1913. Dne 31. julija je spremila Gorenjska župa k zadnjemu počitku enega svojih najboljših bratov, br. dr. Jos. Kušarja, predsednika župnega izobraž. cdseka. V župi je bilo včlanjenih 8 društev, ki so štela 490 članov in 80 članic. — Iz poročila blagajnika br. Iv. Valenčiča posnemamo, da je imela župa lani K 1529 60 dohodkov in K 1435'41 izdatkov. Župni načelnik, br. E. Sajovic poda svoje poročilo ter poroča obenem tudi za izobraževalni odsek. — Nadzorstveno poročilo poda br. Fr. Benedik. Župni prispevek se določi na K 1'20; za župni Vestnik plača vsako vžupljeno društvo letno 20 K.
V župni odbor so bili voljeni: st. Matija Marinček (Tržič), I. podst. Fran Dolenc (Škofja Loka), II. podst. Rudolf Osvald (Jesenice), III. podst. Janko Sajovic (Kranj), načelnik Evgen Sajovic, tajnik Jos. Cvar, blagajnik lv. Valenčič, zap. Lavoslav Mikuš, preds. izobr. ods. Fran Dolžan, nadzornik Fran Ažman, nam. Janko Suhadolnik in Fran Lazar (vsi iz Kranja); pregledovalci računov: J. Brovč (Radovljica), Fr. Ravnik (Jesenice), V. Rus (Kranj); odposlanci v Zvezni odbor: st. M. Marinček in načelnik Evg. Sajovic, njihova nam. J. Cvar (Kranj) in J. Suša (Škofja Loka). — Dne 21. maja t. 1. se vrši pešizlet v Borovlje v civilnih oblekah; 5. julija se vrši V. župni zlet v Kranju; 7. junija razvije svoj prapor Sokol na Jesenicah. - Vsa župna društva se pozivljejo, da se čim najskrbneje pripravijo za III. slovenski vsesokolski zlet, ki se vrši sredi avgusta v Ljubljani.	c.
Ljubljanska sokolska župa.
Na občnem zboru Sokola na Viču so bili izvoljeni v odbor bratje: starosta Ivan Gašperin; podst. Fr. Boltezar; načelnik Avgust Praprotnik; tajnik Ignacij Oblak; blagajnik Anton Vrtačnik; gospodar Fran Lukman; namestniki: Edv. Tabor, Ivan Zorc, Ivan Mihelčič.
Mariborska sokolska župa.
Mariborska sokolska župa šteje 8 društev in 2 odseka, skupaj 422 članov in sicer 225 ustanovnih in podpornih, 151 izvršujočih in 46 članic, razen tega 14 gojencev obrtnega ! in 133 šolskega naraščaja. Kroj ima 139 članov.	P.
Sokol v Mariboru je imel svoj redni občni zbor dne 24. januarja 1914. Udeležilo se ga je 27 domačih članov in en član odseka v Selnici ob Dravi. Iz tajnikovega poročila posnemamo, da šteje društvo 125 članov in sicer: 12 usta-| novnih, 66 podpornih, 33 izvršujočih in 14 članic. Nadalje ima društvo 6 gojencev trg. obrt. naraščaja in 72 šolskega naraščaja (dečkov in deklic). - Članov v kroju je 33. Pre-' davanj je bilo 12, odhodnici 2, izletov 6, 1 otroški izlet in 7 javnih nastopov. Knjižnica, izdajana po društvu, se je pomnožila za 8. zvezek: ..Telovadne igre Il“. Odborovih sej je bilo 9. Društvo si je naročilo tudi prapor, ki se razvije za prvega zleta ..Mariborske sokolske župe" dne 28. junija t. 1. v Rušah. Gmotno stanje društva: L. 1913 je bilo denarnega prometa K 5259 86; društveno premoženje znaša K 13.254-92 in je naraslo od lani za K 599'98. Br. načelnik je poročal podrobno o javnih nastopih in o delu v telovadnici. Obisk telovadbe je bil tak: članstvo je telovadilo v 95 urah, poprečni obisk na uro 19; članice v 55 urah, poprečni obisk na uro 9; dečki so vadili v 42 urah, poprečno 24; deklice
v 37 urah, poprečno 8; dijaški naraščaj v 19 urah, poprečno na uro 23. Redno telovadi tudi vrsta starejših članov. Vaditeljski zbor je imel 12 rednih in 2 izredni seji.
-	Občni zbor je odobril vsa poročila. V novi odbor so bili izvoljeni bratje: Dr. Fran Rosina, starosta; dr. Ljudevit Pivko; podstarosta; Eman Ilich, načelnik; dalje odborniki: Pišek, Jager, Šoštarič, Souček, Hren, Hvalenc; namestniki: Volčič, Resnik, Baloh; preglednika računov: Dr. Pipuš, V. Weixl; delegatje v župni odbor: Dr. Pivko, Ilich, Pišek, Mesarič, Souček in	Hvalenc. Končno	je pozval	br. starosta	k smotro-
vitemu delu v telovadnici in	k številni	udeležbi pri	letošnjem
slovenskem vsesokolskem zletu v Ljubljani.	H.
Odsek Mariborskega Sokola v Selnici ob Dravi
je imel svoj 3. redni občni zbor dne 15. februarja t. 1. Odsek šteje 41 članov, in sicer 8 izvršujočih, 26 podpornih ter 7 članic, 12 dečkov šolskega naraščaja in 8 članov v kroju. Poprečni obisk članske telovadbe znaša na uro 6’27, naraščaja 9 6. — Telovadno orodje je pomanjkljivo, telovadnica je poleti v skednju, pozimi v gostilniški sobi. Društveno imetje je	vredno 463 K 49 v. V odbor so bili voljeni:
preds. br.	Mirko Kovačič,	podpreds.	br. Hinko	Vollineier,
načelnik br. Zvonko Mesarič ter 4 odborniki, 2 namestnika in 2 preglednika računov. Brat dr. Pivko iz Maribora je predaval o sokolskem idealizmu.	M.
Novomeška sokolska župa.
Na občnem zboru „Sokola“ v Novem mestu dne
10.	februarja 1914 so imele volitve ta uspeh: starosta: br. dr. Ivan Vasic; podstarosta, brat Fran Sajovec; načelnik: brat Fran Gregorc; odborniki: bratje Ljudevit Kalčič, Jože Klemenčič, Julij Kobe, Viktor Kozina, Ljudevit Medvešek, Ljudevit Papež in Andrejko Uderman; namestniki odbornikov: Val. Appe, Fran Berlec in Fran Reitz; Preglednika računov: brata Otmar Skale star. in Josip Kobe; praporščak : br. Viktor Kozina in njegov namestnik br. Valentin Appe; zastopnik članic: br. Ivan Toporiš; odposlanci v župni občni zbor: bratje: Val. Appe, Fran Berlec, Fran Gregorc, Ljud. Kalčič, Jože Klemenčič, Julij Kobe, Ljud. Medvešek, Ljud. Papež, Fr. Reitz, Fran Sajovec, Ivan Toporiš in Andr. Uderman; odposlanci v Zvezni občni zbor: br.: dr. Iv. Vasič, Fr. Gregorc, Ljud. Papež, Fr. Sajovec.
:
Sokolska župa Ljubljana I.
Občni zbor Sokolske župe Ljubljana 1. se je vršil 15. februarja t. 1. v društvenih prostorih Sokola I. v Ljubljani. Z bodrilnim pozdravom otvori starosta br. dr. J. Pipenbacher zborovanje in odda besedo br. tajniku; njegovo poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem. Župni zlet se je vršil v Ribnici dne 20. julija 1913; splošno so vsa društva marljivo delovala. V župi je bilo združenih 8 društev in 4 odseki s 1086 člani (med temi 210 tel.) in 215 članicami (111 telovadkami); skupno število naraščaja 271. Blagajnik br. I. Kenda poroča, da je bilo K 139678 dohodkov in K 1174-83
1	izdatkov. Župni načelnik br. dr. P. Pestotnik poroča o no-| tranjem delu v telovadnicah in prirejenih telovadnih nastopih.
Odobri se tudi poročilo o upravi in redakciji ..Sokolskega j Vestnika". Novoizvoljeni župni odbor: starosta dr P. Pestotnik (Sokol I.) 1. podst. dr. O. Fettich-Frankheim , (Sokol II.), II. podst. B. Fišer (Ribnica), nač. St. Vidmar, tajnik N. Svetlič, blag. Iv. Kenda (vsi člani Sokola L), zap. VI. Borštnik (Sokol II.), preds. izobraž. ods. Janko Mačkovšek (Sokol I.); namestniki: J. Dimic (Sokol L), J. Trček (Sokol II.), J. Matjašič (Litija); pregl. računov: Fr. Selan, J. Smole in Drago Gorup. Po volitvah se zahvali s toplimi besedami novi starosta bivšemu starosti br. dr. Jos. Pipenbacherju, ki vsled zaposlenja ni mogel več sprejeti zopetne izvolitve za župnega starosto, ter stavi pričujočim bratom njegovo vneto in vestno delovanje v župi za zgled. — Župni zlet se vrši v okraju Sokola II. v Ljubljani dne
12.	julija t. 1. — S krepkim pozivom k delu, zlasti k pripravam za III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani, zaključi starosta polnoštevilno obiskani župni občni zbor. —c.
Na občnem zboru Sokola II. v Ljubljani dne 25. januarja so bili izvoljeni v odbor bratje: starosta dr. Oton Fettich-Frankheim; podstar. Jakob Smole; načelnik Janko Trček; tajnik Vladimir Borštnik; blagajnik Aleksander Valjavec; odborniki: Anton Pogačnik, Stanko Jesenko, Josip Puh, Joško Florjančič, Ferdo Kolman, Fran Wertl, Miroslav Mlakar, Alojzij Vavpotič, Joško Smole, Anton Vidmar; pregled, računov: Fran Bergant, Fran Kavčič; namestnik Henrik Franzi; delegati za Zvezni občni zbor: dr. Oton Fettich-Frankheim, Jakob Smole, Vladimir Borštnik, Janko Trček, Aleksander Valjavec, Jakob Sever, Pavel Endlicher, Anton Pogačnik, Joško Florjančič.
Književnost.
Hrvaško sokolsko časopisje. Glasilo Hrv. sokolskega saveza .Hrvatski Sokol* je premenilo svoje ime v .Glasnik hrvatskoga Sokolstva". Urednik mu je br. Martin Pilar. Izhaja 15. dne vsakega meseca. Cena: 4 K na leto.
Hrv. sok. župa Vitezič je začela izdajati letos svoje glasilo ..Sokolski Vjestnik lirvat. sokolske župe Vitezi č“. Ureja ga br. Janko Jazbec v Lovranu. Izhaja vsako četrtletje. Cena 1 K 50 vin. na leto.
Čitanka sokolskych besed, zvezek L, uredil red. krožek „Sokolskych besed"; izdajatelj R. V. Novak na Smi-
chovu, tisk Em. Stivina v Pragi. Lepo razvijajoče se mladinsko češko sokolsko slovstvo je dobilo s to čitanko zelo razveseljiv prirastek, ki je za nravstveno vzgojo sokolskega naraščaja, pa tudi mlajšega članstva velike vzgojne važnosti. Čitanka obsega zbirko izbranih leposlovnih sestavkov iz češke in slovanske literature. Toplo jo priporočamo v nabavo za vse sokolske knjižnice, zlasti bo pa dobro došla bratom, ki se uče češčine. Naroča se pri br. R. V. Novaku, Praga Smichov, Vltavska ul. 728.	—c.
Tisk .Narodne tiskarne' v Ljubljani.
Urednik: Dr. Viktor Murnik.
Načrti brezplačno in franko.
o
>
C/5
Jakob Oražem v Ribnici
(Kranjsko)
c/5
<
o
priporoča t>r. soltolslclm društvom	^
°	telovadno	orodje
>
C/)
lastnega izdelka in najmodernejše konstrukcije.
------------- Načrti	brezplačno in franko. -----------
mm sokoli
letniki 1904 (izvzemši razprodane št. 2), 1905, 1906, 1907, 1908, 1909, 1910, 1911, 1912 in 1913
so v zalogi pri
upravništvu »Slovenskega Sokola".
Cena vsakemu letniku 3 krone.
Naročila se izvršijo pa le proti plačilu naprej.
	■ ■	Ljubljanski Sokol je izdal:	■ ■i	
	■ ■ ■	„Redovne vaje“ v, ^lenu četi«v zb°ru 5" p™p°ru--Ce"a 77 J 1 krono 80 vinarjev (s pošto 10 vinarjev ve?).	■ ■ m	
	■1 ■	^Sokolska vzgoja" in „Nauk o nagovoru"	■ ■	
	■ ■	(Predavanja v vaditeljskem tečaju Češke sokolske zveze leta 1908.) Cena 80 vinarjev, (s pošto 5 vinarjev več).	■ ■	
	■ ■	Miroslav Tvršu (Kratek opis njegovega življenja in delovanja.) M 	 ^ * Ona 80 vinarjpv (s pnštn 5 vinarjpv vpc)	■ ■	
	■	Te knjige so vsakemu Sokolu neogibno potrebne. ”^IJ	■	
	■ ■	Knjige pošilja proti naprejšnjemu plačilu ljubljanski Sokol, dobiti pa jih je tudi v „Narodni knjigarni" in v Schwentnerjevi knjigarni v Ljubljani.	■ ■	
rtir *>t i
TAT TUT WI UT UT Wf l UT TAT TUT1 TAT TUT TUT TAT TUT TUT I TAT TUT TUT TAT TAT TAT TAT
Vzorni sokolski kroj.
Doprsni kipi Fiignerja in Tyrša (35 cm visoki 1 par 4 K; 72 cm visoki 1 par 24 K).
Fiignerjeve in Tyrševe plakete, medajloni i dr.
Vzorne telovadne obleke in sokolski kroji.
Praga, Žitna ulica 40.
@=\i ir' ir==f=Q
Zastopniki:
v Ljubljani:	M. Drenik, Kongresni trg;
Janko Česnik, Lingarjevaul.; P. Magdič, Fran Jožefova c.; v Gorici:	Ivančič in Kurinčič;
v Trstu:	Križmančič in Breščak;
v Novem mestu: V. Durini; v Kranju:	Ferd. Sajovic;
v Šoštanju:	Senica in Pilih.
St====Jl-=-HI^=
L==^3
nXXXKXnn