Dragi tovariši kmetje! Bliža se dan 14. raaja 1907, ko bomo morali z volilnim listkom v roki odločiti, v čegave roke položimo skrb za svoj blagor, odločiti bodemo morali raed kandidati Slovenske kmečke zvezej,\ Narodne stranke in socialdemokraške stranke. Programe vseh strank več ali manj poznamo. Slovenska kraečka zveza ie ustanovljena v svrtio obrambe in, vspeSuega zastopanja blagora kme^kega stanu, ki tvori ogromno vefiino slovenskega nai-oda na SpodnjemŠtajerskem; take enotne organizacije je dosedaj pomanjkovalo, zato se glas kmeta tudi nikjer ni resno upošteval. Ni dovolj, da kmet samo tarna nad svojim slabim ^tanjem, kmet mora zakričati; šele potem se nas.bode slišalo na najviSiih mestih v državi, ki odlofiujejo o naši usodi. Ravno v ta namen je ustanovIjena Slovenska kmečka zveza. Na čelu zvezei stoje najboljši in najrazumnejši slovenski kmetje na Spodnjem Stajerskem, med temi državnozborska kandidata gg. Roškar in Pišek, ki bodeta najbolja tolmača kmečkih zahtev v državnem zboru. A Slorvenska kmefika zveza ni zavrgla temeljeV dosedanjie naše pdlitike in je alasti pritegnila v svoje vrste v parlamentarnem boju osivele može g. deželnega odbornika Robiča in g. svetnika Ploja, oba dva bivša državna poslanca, ki že dobro poznata polzka pota politike in bodeta Kmečko zvezo obvarovala neprevidnih korakov. Razun ,tega potrebuje Slovenska kmečka zveza v svrho razširjtenja svojih idej mladih čHih močij, ki bodo z vsem ognjem zastopale njene cilje; izbrala si jih je v osebah gg. Korošca, bivšega zaslužnega državnega pslanca, dr. Povaleja in odvetnika dr. Benkoviča; vsi ti so sodelovali pri usfanovitvi Kmečke zvezfe in so ter bodo na neštevilnih shodih zsanesli njene ideje med Ijudstvo, v zadnjo vas. Slovenska kmečka zveza hoče V prvi vrsti zastopati koristi kmečkega stanu: nara liofie priboriti mesto v državi, katero nam gre po našem številu, po našem krvnera in denarnem davku,> kmečkemu sfanu ho5e zagotoviti trajen obstoj, rešiti ga hoče' njegovih bremen, zlasti šolskih, odpreti mu nove vire pridobitka; to je njen poglavitni in vrhovni namen. V državnem zboru hoče sodelovati z drvigimi kmečkirai strankami, katere bodo skupno tvorile večino nad zastopniki drugih stanov. Kmečki stan je temelj Slovjenske kmečke zveze. Toda Kmečka zvezu nikakor nf odriva drugih stanov, ako so pripravljeni sodelovati /a povzdigo sedaj najbolj tl'aeenega stanu; tudi Kmečka zveza hoče podpirati1 njih zahteve, v kolikor so opravičene in ne nasprotujejo našim zahtevam. Kmečka zveza se v prvi vrsti poteguje za malega kmeta; ravno mali kmet pa mnogo bremen skupno nosi z malira obrtnikom. delavoem itd.; ako hočejo ti podpirati pretežno večino prebivalstva, t. j. kmeta, odrekla se jim ne bode pomofi za zboljšanje njih gmotnega stanja. Kmečka zveza ne odrivia izobraženih stanov, zlasti tudi ne duhovnikov. Očita se nam, da smo klerikalni! Kaj je klerikalizem ? Klerikalizem je nadvlada duhovšžine*, toda naša Kmečka zveza ne prizna nikake nadvlade, tudi ne duhovške. Pa8 pa bodei v smislu svojih pravil v dejan.tu, ne l'e na papirju — branila in utrjevala krščanskega duha v kmečkemu stanu. Posebno naša Kmečka zvezia ne bode nikdar pozabila, da je slovenska Kme5ka zveza in bode odlbčno branila narodne pravice našega slovenskega ljudstva. Kmečka zveza ni samo politično orodje, kot se nam očita; to doldazuje dej^tvo, da so se njej na čelo postavili kmetje sami. Sploh pa organizacija, ki šteje že danes 5ez 30 okrajnih odborov in čez 20.000 Clanov ne more zaspati. dokler je v nji saj nekaj delavnih mo6i. Naši nasprotniki. Poglejmo si naše nasprotnike! Novopefiena Narodna stranka, ustanovljena od mladih neizkušenih mož v Celju, nam je napovedala naibuiši boj; ona hoče med staro šaro zavreči vse našG dosedanje osivele voditcljp: vsi dosedanji vspeftii niso ni6 proti temu, kar bodejo oni dosegli! Tako nastopa in mora nastopati vsaka nova stranka, ako hoče sploh obstati; le na ta način najde lahkovernih ljudi, ki se ji vsedejo na limaniee in njenim ustanoviteljem po ceni pripomorejo do mofii. Naj ti gospodje pokažejo avoje uspehe, potem jjm bomo vorjeli, da niso politične enodnevne muhe. Ta stranka je zaSela zidati pri strehi, mesto na temelju; ta stranka hofie na.jpreje vse v svoj koš spraviti, potem Sele delati. Najpreje treba delovati, potem šele pTidejo ^adovi. Kdor ne dela, ta tudi ne žanje. Naj nas ne slope s tem, da bodo mnogo dosegli; na.j rajfie pokažejo, kaj so že dosegli. Po tem jjh bodemo šelo sodili po njib deianiil). Možje pa, ki so v naši sredini. t. \. Roškar, Robift, Ploj, Korošec že tehkn kažejo na sijaJTip nspehe svojega delovanja. Kako se Ro.^kar, naš naffilnik, v deželnem zboru potesuje za kmeftke koristi, fiuli smo ravno minnle dni; veduo neustrašeno in l)rezobzirnn zastopa naš lilagor. Robifi deluje že mnogo let kot dežehii odbornik v prid našega stanu; delovanje dr. Ploja in dr. KorošCa v državnem zboru in dr. Ploja v deželnem zboru je nam tudi vsem znano. Vsi skupno pa so nam letos za veliko noč dosegli novo pridobitev: slovensko kmetijsko šolo za Spodnje Stajersko, za katero prispeva dežela 400.000 kron, in so preprečili zvišanje deželnih doklad! Kje pa so dela novopečene Narodne stranke? Kako deluje novopečena stranka? Zakaj smo zoper novo stranko? Zanesla je nesreeni razpor med spodnještajerske Slovence, ki so bili na potu mirnega in trajnega razvoja na gospodarskem in narodnem polju — to je njeno prvo delo. Ta stranka je neodkritosrčna že v naslovu. imenuje se Narodna stranka kot bi bile vse druge stranke nenarodne; za ,to krinfko sd pa skriva nje liberalno — protiversko obličje. Saj so znane zveze uove stranke do liberalne stranke na Kranjskem, ki je dandanes na. robu propada. Ta stranka je neodkrita v dejanju: na kmetih kriči, da je tireiba le kmetu pomagati, v Trbovljah in v Hrastniku pa delavcein obljubuje zlate gradove na stroške kmeta — in si tako hoče zagotoviti obojne glasove. In samo za glasove se jim gre, za druga nič. Ta stranka Je neodkrita; kmetu; obljubuje zmanšanje šolskega bremena, kmečkim razmeram primerno urefditev šolske dolžnosti, učiteljem pa — ki so glavni steber Narodne stranke — obeča zlate gradove na stroške kmeta. Takozvana Narodna stranka hoče vsem stanovom ustreči, pri tem pa prezre, da je treba ustreči najbolj zatiranemu stanu, kmečkeimu stanii, ki je p<*goj obstoja drugih stanov; saj je njih prijatelj socialderaokrat Kriistan javno priznal, da vsakdo laže, kdor vsem stanovom ohljublja enako pomoč. Takozvana Narodna stranka, oziroma njeni pristaši se bore z nepoštenirai sredstvi. Kdor ne trobi v njih rog, tega hočejo uničiti1 z obrekovanjem, z lažmi; celo zasebno življenje naših, pristašev jim ni sveto. Vse teptajo v prah in blato, kar jim je na potu! Poslužujejo se v boju zoper naše pristaše najbdj nizkotniih sredstev; ne zametujejo brezimenih pisem kot politi6nega orožja. V' svojih glasilih obrekujejo naše pristaše' na najpodlejši način, ker vedo, da se jim pred porotniki las ne sktivi; saj so porotniki večindma nemčurji ali pristaši obrekujofte stranlke. Nova stranka se imenuje ,.narodna", a narodnost jim je sedaj devetabri^a. Ves njen ljuti boj meri le na to, da premaga Slovensko kmečko zvezo; ako te svoje moči uporabi zoner naše stare narodne nasprotnike^ potem naj se imenuje Narodna stranka; dokler pa se bori lo zoper Kmečko zvezo, imejiuie naj se plrotikmečka stranka. Kj0 pa smo še videli to stranko in njene pristaše v odkritem boju zoper nemčursko strariko? Uparao, da se nam v kratkem posreči razkriti niti, katere hočejo nekateri splesti med obema tema protikmečkima strankama. saj v volilnem boju. Nova Narodna stranka slepi slbvensko ljudstvo s svojimi kandidati. V svet so raztrobili, da so njeni kandidati neodvisni kmetje, da bi premoUli nas kmete. V resnici pa ti kmetje niso kraetje, ampak vse kaj drugega preje: krčmarji, trgovci, hmeljarji, graSCaki, ti neodvisni kmetje tudi niso neodvisni, ampak imajo vezanle roke, ker so se popolnoma zapisali novopečeni Narodni stranki, vsi ti neodvisni kmetje so pod kuratelo oeljskih mladih gospodov. S takitni sredstvi nas ho6e nova stranka preslepiti. da bi svoje glasove dali ,,neodvisnim", zakaterimi stoji celjska stranka doktorjev. Neodvisnim nobenega glasu! Nova stranka vodi nepošten politični boj zoper naše kandidate. Očitamo jim da niso vsi kmetje! Celjskim gospodom na vsa usta povemo, da nismo ,tako kratkovidni. da bi le kmete volili, mi bodemo volili istega, ki bode najbolje irv najuspešnejše zastopal koristi Slovenske kmefcke zveze v državnem zboru. Izbero kandidatov naj celjski gospodjo lo nam prepuste; ne potrebn.jemo njih kuratele. Tudi naša Kmečka zveza potrebuje juridično naobraženih mož; saj jih ima novopečena stranka kar na tucate! Mil ne vpi^ašamo, kdo nas bode zastopal, pač pa moramo veideti, kako nas bode zastopal. Ne kdo! Ampak kako? Voditelji takozVane Narodne stranke se za hrbtom svojih pristašev vežejo z najliujšimi sovražniki kmečkega stanu — socialdemokrati. Saj so na shodu v Mariboru 24. sušca t. 1. javno priznali, da hočejo pri volitvah roko v roki iti s socialdemokracijo zoper Slovensko kmečko zvezo. Saj je znano, da liočejo socialisti pri ožji volitvi svoje glasove na razpolago dati Narodni stranki! Oni že vedo zakaj! Brez plačila gotovo ne! Kaj hočejo zaveznlki Narodne straiike? Oglejmo si tega drugega našega nasprotnika: socialdemokraško stranko! Ta je na zunaj bolj prijazna, ima polno medon;h besed na jeziku. tudi za kineta. A poglejmo si jih bližjfe! Vodja te stranke Kautsky je 1. 1903. izjavil: ,,Dolžnost naše stranko je, priprii-ati kmeie, <la se jim pomagati ne da!" Program te stranke je, da vsa zemljišča postanejo skupria last vseh, da treba vso zemljo posestnikom odvzeti in jo med vse (tudi neposestnike in leauhe) enako razdeliti. Seveda socialisti kmetom ii(a sliodih tega ne povedo, pač pa jim obljubujejo deveto deželo! Vodja nemških socialistov Bebel je rekel leta 1895: ,,Ce bo vse kmetijstivo v dveh letih kaput, potem bo to za mene naj,v0selejši dogodek!" Socialistiena stranka v Gradcu je 1. 1900 izdala volihii oklic s sledečimi zahtevami: kdof stanuje dve leti v občini, naj ima domovinsko pravico (tako da občini na rame pride); šol naj se toliko zida, da ne bo v nobenem razredu vee kot 30 otrok, knjige, učila in hrano naj občina daje otrokom; ob6ina naj osnuje javne kopeli, lekarne, naj oskrbi zdravnike, učitelje;, vse ria svoije stroške itd. Socialdemokrat dr. Saheirl je letos v štajerskem zboru predlagal, da se kmečkim poslom zvišajo dohodki na stroške kmetov. Vodja avstrijskih socialistov dr. Adler je rekel 1. 1891 v Bruselju: ,,Za nas je volilna pravica jŁ sredstvo, da pridobimo armado, ki bo revolucijo izvedla (z revolucijo hočejo socialisti izvršiti svoje načrte!) Ali ste čuli, kmetje, kakšne namene ima socjalizem? Seveda nara to vse utaje, kadar pridejo med nas lovit glasove. In s to stranko, ki nam ho6e odvzeti zemljo, ki vrh tega smatra vero za privatno stvar, ki ho6e vero iz šole izobčiti, s to stranko se hb6e vezati Narodna stranka, samo da pri volitvah vrže Kmečko zvezo. Kaj je Narodna stranka za to obljubila socialnirn demokratom, nam ni znano; pa6 pa je gotovo, da socialisti ne pojdejo zastonj za Narodno stranko v ogenj. Slovenaki kmetje! Toliko razsodni smo, da vemo, kaj nam je v tem položaju storiti. Nova stranka napenja vse svoje sile, da nas privabi na svojo stran; ona se nam dela prijazne, tako, da pod krinko prijaznosti težko opazimo njen pravi nament Nekaj časa ga bo še skrivala, potem pa, ko ji pomoremo do moči, pokazala bode svoje kopito. Ali hočemo podpirati tako neodkrito stranko? 'Ali hočemo podpirati stranko, ki se hoče vezati z našimi najhujšimi nasprotniki — socialdemokrati in laži-liberalci ? Nikdar! Novopečena Narodna stranka že menda sama uvideva, svojo slabost in postavlja kandidate, ki nikdar ne' .bodo mogli izvrševati mandata, fie jim ga poverimo; celo pristašem Slovenske kmečke zveze ponuja mandate. če sprejmejo n8en program. Torej stopimo na noge! Delajmo, dokler je 6'as! Pridobivajmo nove pristaše Slovenske kmečke zveze! Pokažimo vrata zapeljhim agitatorjem novopečene Narodne stranfk! Bodimo sami svoji in dne 14. maja 1907, vsi do zadnjega moža oddajmo svoj glas kandidatu, katerega nam sporazumnq z našimi zaupniki priporoča Slovenska kmečka zveza. Naša. zveza bode najbolje zastopala n/aše koristi, ker so med njenimi kandidati trije naši možje kmetje in dva izobraženca, tudi kmeftka posestnika, vsi kandidati so sinovi poštenih kmečkih starilšev Živela Kmečka zveza! Ziveli njeni kandidati!