ZASE... 
STR. 4-5 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 30. avgusta 2007 • Leto XVII, št. 35 
KAMEN S TRIGLAVA PA SEDEM MALI KAMNOV 

V Andovcaj, najmenkšoj porabskoj vasnici, stoji od 25. avgustuša kamen, steroga je andovska slovenska samouprava pripelala s Triglava, najvekše gore v Sloveniji. Kaulek »Maloga Triglava«, kak oni zovejo tau skalo, je sedem mali kamnov, stere so prinesli predsedniki slovenski samouprav iz vsakše slovenske vesi v Porabji. Kamen s Triglava je simbol slovenstva, sedem mali kamnov pa simbolizira enotnost Porabja in Porabski Slovencov. Kak je prišo kamen s Tiglava v Andovce, smo čüli od predsenika slovenske samouprave Karla Holeca: »Tak pravi en rek, ka nej pravi Slovenec tisti, šteri ešče nej biu na Triglavi. Žau, dosta Porabcov ga ešče rejsan nej vidlo, pa nej bilau na Triglavi, dapa mi se zato vsi za prave Slovence držimo. Za volo tauga si je andovska slovenska samouprava tak zmislila, če že Porabci nedejo na Triglav, te Triglav pripelamo v Porabje. Tak je te kamen prišo sé v Andovce. Pa kak ste leko vidli, vsakša slovenska manjšinska samouprava je svoj kamen prinesla s svoje vesi pa ga je pod velki kamen doj djala. S tejm smo steli simbolizirati, ka če smo rejsan na drugi strani meje, zato smo mi tö Slovenci. Istino, ka je te spomenik tü v Andovci, dapa mi smo ga s tejm ciljom postavili, naj bi za vse Porabce biu simbol slovenstva. 
Pri tejm, ka se je tau uresničilo, smo sploj velko pomauč dobili od Uprave Triglavskega narodnega parka. Prosili smo je, naj nam dajo en kamen s Triglava, šteroga si leko gorpostavimo kot simbol slovenstva. Oni so z veseljem vzeli našo prošnjo pa so nam ziskali en lejpi kamen. Velko pomoč smo od nji dobili pri transporti tö. Ešče gnauk bi se rad zahvalo njim za tau.« 



Triglav je sveta gora Slovencov, je pravo v pridigi župnik Ferenc Merkli, steri je po meši blagoslovo kamen. Svete gore najdemo v svetom pismi tö (Šinaj, Golgota itn.), na gore so zozidane najvekše prauškarske cerkvi v Sloveniji, kama večkrat romajo Porabski Slovenci tö (Ptujska gora, Sveta gora, Oljka gora). Zakoj? je pito župnik Merkli. Gvüšno zatok, ka tak čütimo, če smo na gori, smo bole skrak Baugi. Ovak je pa gora cilj, za steroga se trbej trüditi, če ščeš na goro priti, za tisto moraš »delati«. Na sveto mešo in blagoslovitev so prišli delavci Triglavskega narodnoga parka tö, ravnateljica dr. Marija Markeš, stera je Porabce pozvala v raj pod Triglavom. Za tau jim je vejndrik najbole volau napravo Jože Mihelič,sodelavec parka, steri je narodni prak notapokazo s pomočjauv svoji diapozitivov. V kulturnom programi po blagoslovitvi so gorstaupili Gorički lajkoši, FS ZS Gornji Senik in bratranca Sukič na harmoniki. 

Marijana Sukič 
2 


Klepet s slikarjema Dubravkom Baumgartnerjem in Klavdijem Palčičem 


ŽIVAHEN USTVARJALNI LOK MED MLADOSTJO IN IZKUŠENOSTJO 


Z leti se je pokazala odločitev za organizacijo mednarodnih likovnih kolonij v Monoštru za več kot odlično. Ne samo zaradi druženja in posebnega, umetniškega utripa nekaj dni v avgustu, ne zgolj zavoljo del, ki ostanejo Zvezi Slovencev, ne zaradi razstave 
s katalogom po vsaki koloniji, tudi ne le zaradi druženja umetnikov – ampak zavoljo vsega naštetega skupaj in še česa zraven, kar je prikrito opazovalcu, ki zmoti slikarje le za krajši čas. Kajti prav posebna letošnja »zgodba«, ki jo nameravajo nadaljevati prihodnje leto, je povezava med slikarstvom in prekmurskim lončarstvom; nekaj, kar je »blizu« celo vsebini romana Pesem Črnih mlak. Morda se bo kdo prihodnje leto lotil podobnega, če že ne enakega eksperimenta, kot je to sicer v romaneskni zgodbi storil slikar Andraž. Med letošnjimi desetimi udeleženci sta bila tudi Dubravko Baumgartner iz Lendave in Klavdij Palčič iz Trsta; prvi sodi med najmlajšo, šele uveljavljajočo se generacijo akademsko izobraženih slikarjev, drugi je znan in priznan umetnik v evropskem likovnem prostoru. 
»Kolonije so priložnost za navezovanje stikov, za nova prijateljstva. Srečujemo se umetniki iz različnih držav in kultur. Z zadovoljstvom 
spoznavam ljudi in njihovo kulturo, se družim z njimi. Po svoje zanimivo je tudi naše skupno delo,« pripoveduje 28-letni Dubravko Baumgartner, ki je po končani gimnaziji in strokovni šoli za oblikovanje v Sombotelu študiral in diplomiral na 
ljubljanski akademiji za likovno umetnost. Zdaj je vodja lendavske galerije in zavzet slikar. Okolje v Monoštru mu zelo ustreza, »počutim se kot v Lendavi. Lahko se pogo
varjam v madžarskem jeziku pa tudi v prekmurskem narečju. Občutki so enaki onim v Sloveniji.« 
Dubravko Baumgartner sicer dela v Lendavi, kjer imajo eno najstarejših in najbolj uveljavljenih mednarodnih likovnih kolonij, ki jih je začel organizirati akademski kipar Ferenc Király, njegovo delo pa uspešno nadaljuje Franc Gerič. V Lendavi so znani po uvajanju novosti v likovne kolonije, tako v slikarskem, zlasti pa kiparskem delu, kjer so se lotili zahtevnega dela, vlivanja v bron. Zdaj je odprta razstava skulptur, odlitih v bron v lastni livarni že 34. mednarodne likovne kolonije. Umestno vprašanje je, kako mlad slikar gleda na likovne kolonije. Odgovor niti ne preseneča: »Kolonije so se preveč razpasle, menim, da jih je v Sloveniji, pa ne samo pri nas, preveč. Morali bi narediti selekcijo kolonij, seznaniti umetnike z njihovo kakovostjo, in tako pritegniti priznane umetnike.« 
Dubravko Baumgartner je v Monoštru nadaljeval delo na ciklu Panonski zidovi in naslikal še nekaj drugih del. Kaj vse, bomo videli na razstavi, ki bo novembra v Slovenskem 
kulturnem in informativnem centru v Monoštru. Tržaški akademski slikar Klavdij Palčič se je s svojim delom prvič v Monoštru predstavil februarja leta 2005, zdaj se je prvič udeležil mednarodne kolonije. Sodi v starejšo generacijo umetnikov s prvo samostojno razstavo leta 1960 v Trstu. Doslej je imel številne samostojne in skupinske razstave v Sloveniji, Italiji, Avstriji, New Yorku in drugod. Leta 2003 je izšla tudi bogata monografija, s tekstom Nelide Nemec in barvnimi reprodukcijami njegovih del, od začetnih do najnovejših. »Osupljivo izpovedna je hoja Klavdija Palčiča med čisto likovnostjo in metaforo, hoja po robu nenavadnega prepleta različnih likovnih tehnik in šokantnih kombinacij, hoja po poti pogumne drznosti in premisleka, poglobljenosti in pretehtanosti, mrakobno
sti in živosti, zadržanosti in sproščenosti,« preberemo za uvod v monografijo pod naslovom Med čisto likovnostjo in metaforo. Klavdij Palčič je preprost človek, predan umetnosti in slovenstvu, kar je izpričal tudi kot aktiven član slovenske skupnosti v Italiji. »Prišel sem s povsem drugega roba, 


skrajnega zahodnega dela slovenstva, kjer imamo kar dosti problemov. Očitno jih ne manjka tudi v Porabju, zlasti pri ohranjanju jezika in kulture. Delo bo uspešno, če bodo ljudje znali živeti skupaj. Upam, da bo življenje šlo v to smer, kar zlasti velja za mladi rod,« odgovori na vprašanje, kako je zaznal narodnostni utrip v Monoštru in okolici. Sicer pa je s sodelovanjem v koloniji zelo zadovoljen, kajti 
»skupaj smo ljudje z različnih koncev, govorimo različne jezike in že to je dovolj, da človeka privlači, to je neke vrste osvežitev lastnega gledanja in mišljenja. Smo iz različnih krajev, različno delamo, kar se vidi in čuti.« 
Večina slikarjev si je naredila svoj atelje v dvorani Slovenskega doma: »Res, prostor je prijeten, z odlično svetlobo, vse je dobro organizirano, idealni pogoji za naše delo.« Želijo udeleženci še kaj več? Da, ampak to je že druga zgodba. 

Ernest Ružič 


Porabje, 30. avgusta 2007 

3 



Takšega srečanja šče nej bilau 

Zadnja leta se mi, Porabski Slovenci vsakšo leto srečamo. Tau srečanje je v Monoštri ali v eni porabski vesi. Letos je bilau na Verici. Eno leto tau srečanje organizira Zveza Slovencev na Madžarskem, drügo leto pa Državna samouprava. Letos je organizirala Zveza pa Lokalna samouprava Verica, ka je vaški den tö bijo. Mi, Porabski Slovenci, steri živemo v Budimpešti, vsakšo leto demo na tau srečanje. Letos smo tö bili. Rano smo šli, vej je pa Verica skorok 300 kilometrov daleč. Sčasoma smo na Verico prišli, prejk smo vzeli darilo in smo se napautili v velki šator, steri je bijo gori postavleni na šonžeti. Dosta lüdi se je zbralo, kauli šeststau ali šče več. Kakšen program je bijo, o tom ste leko šteli v novinaj več člankov. Mi, Peštarge vsakšo leto na dva dni pridemo. Letos smo tö v Porabji ostali za 20. avgustuš. Spali smo pa v Slovenskom daumi, Po meši smo se malo s Sakalovčani pogučavali in potejm napautili na Dolenji Senik. Vsakšo paut, če smo doma v rojstnom kraji v Porabji, 


gde mi vsigdar dobimo mesto poceni, v gostilni pa djesti. Na drügi den, 20. augustuša, smo šli k meši v Sakalovce. Župnik Merkli je držo sveto mešo. Sploj lejpo pridigo je emo, leko si jo zapomnimo. 
demo v eno ves, se spoznamo pa spoznamo delo drug drugega. Na Dolenjom Seniki smo se srečali na Slovenski samoupravi. Predsednik Laci Bajzek pa namestnica Ildiko Dončec Treiber sta nam predstavila njino delo. Majo prostore v vaški hiši in lejpo spominsko sobo, stera nam na kratko notri pokaže zgodovino te vesi. Dež se je lejvo, zatau smo se malo okrepčili, malo smo popejvali pod vodstvom Hugona Čerpnjaka in smo šli na graubišče na konci vesi. Vejnec smo djali na grob in molili za Ireno Barber. Ranč tak za župnika Jožefa Sakoviča, ki je duga lejta delo na Dolenjom Seniki. Trno smo se mogli paščiti, ka so oblacke po teli odli. Zahvalili smo se gostiteljem in smo je pozvali oktobra na Slovenski den k nam v Pešt.  V Slovenskom daumi smo meli obed in v tretjoj vöri smo se napautili domau v Pešt, iz daumi v dom. Mi dva doma mamo, ka če demo v Porabje, v rojstni kraj, pravimo, ka demo domau. Če demo nazaj v Pešt, tö tak pravimo. Zaman, tisti je zaistino dom, gde se je človek rodijo, nam je pa te kraj Porabje. Lagvi cajt, dež pa toča nam so nej mogli volo vzeti. Z lejpimi doživetji smo šli domau, ka prvi pa drugi den smo tö telko dobroga pa lejpoga dobili, telko prijaznosti, ka smo vidli, ka je šlau iz srca. S kim koli je gučo človek, je tau vpamet vzejo. Zatau smo se tak dobro počütili zdaj v Porabji, v našoj rojstnoj krajini. Šče enkrat se najlepše zahvalim vsakšoma, steri so s svojim delom pripravili te lejpa dva dneva, vsem, ki smo prišli na srečanje. Mislim, da Verica-Ritkarovci pod vodstvom Andraža Dončeca in Slovenske samouprave de lepau napredovala. Tau njim želimo. 
Irena Pavlič 




BAUG PLATI VSEJM VAM 

Od steroga mau delam na Slovenskoj zvezi, sam tak srečna pa zadovolna nikdar nej bila, kak 19. avgustuša 2007. Telko dobroga, veseloga pa zadovolnoga lüstva vküper dobiti na prireditvi Porabski Slovencov, se že leko zapiše v velke knjige za (porabsko) zgodovino. Tau pa, ka nas lidgé med potjauv stavlajo, nam valasa pošilajo, nas po telefoni zovejo, kak so bili srečni té den, nam je na Slovenskoj zvezi, najbola pa nama s kolegicov Gyöngyi Bajzek, najvekšo veseldje. Ranč tak mladomi žüpani vesi Verica-Ritkarovci Andraži Dončeci, steri je doma v vesi vodo delo pripravlanje na té den. Kak je pravo, telko lüstva na Verici-Ritkarovci nikdar nej bilau. Mi smo na Zvezi ranč tau steli, naj Slovenci s svojimi držinami, z znanci pa drügi lidgé tü leko vidijo pa spoznajo tisto čüdovito lejpo, mirno pokrajino z zdravim luftom, z dobrimi, delavnimi lidami vesi Verica-Ritkarovci, v steroj je eške dosta porabski lidi tü nikdar nej odlo. Želeli filmi pa fotografiranje Gabori Bajzeki. Zavalimo se küjarskoj bandi Čepinci-Gornji Petrovci pod vodstvom küjara Djaužija Kalamara pa Stanka Črnka, stera nas je cejli den prijazno ponöjvala z žmanimi goričkimi specialitetami, küjari Alojzi Jakiči pa vsejm küjarom, kölnarom restavracije Lipa, posaba receptorkam Slovenskoga kulturnoga centra. Srečanje Porabski Slovencov so finančno pomogli Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa Javni sklad (Közalapítvány) v Budimpešti, vaški den pa Državna slovenska samouprava, Komisija skupščine Železne županije za manjšine pa Slovenska manjšinska samouprava Verica-Ritkarovci. V imeni vsej organizatorov: Slovenske zveze, Lokalne samouprave Verica-Ritkarovci pa Turistično-informativnega centra se lepau zahvalimo vsejm sponzorom prireditve, vsejm lidam, steri ste prišli na srečanje ali ste nam na kakšnokoli formo pomagali. 

Klara Fodor sekretarka 
smo si, naj lidgé pa medije razneséjo glas daleč po rosagi pa zvöjn rosaga, ka je v Slovenskom Porabji ta malička ves Verica-Ritkarovci té den leko prejkdala moderen pa lejpi kulturni daum, pri sterom je ves tü dosta pomagala s svojim delom. Srečanje Porabski Slovencov je že tradicija (hagyomány) pa od leta do leta vekšo. Zatau se leko zavalimo vsejm lidam, steri od leta do leta domau pridejo s svojimi držinami k nam v Porabje od Budimpešte, Sombotela, Soprona pa vasnic kaulek tej varašov, do Ljubljane, Prekmurja, od Nemčije, Švice do Vojvodine v Srbiji. Trno smo radi, ka so znauvič leko bili med nami naši lidgé iz Mosonmagyaróvára pa iz sausedni vasnic. Od radosti mi je skur do djoja šlau, kelko pa kelko lidi je prišlo iz Porabja. Tau smo si želeli, hvala! Posaba se zavalimo, steri so se nam naprej zglasili od Gorejnjoga Senika do Andovec, Črejtnika, ka je tau bila nam velka pomauč pri pripravlanji. Lepau se zavalimo vsejm Slovencom z Goričkoga, Prekmurja. Posaba se zavalimo vsejm lidam, steri so nam bili na pomauč pri programaj. Najprvim se zavalimo vsejm Veričanom-Ritkarovčanom, steri so s svojim delom pomagali pripraviti mesto v šatori, steri so fajnske pokaraje spekli za ves. Marijeti Bartakovič pa njenim pomočnikom vala za okinčanje odra, gde so z občutkom vöpostavili vse, ka vala za domanjo ves, Sanyini Merklini pa, ka se je tak čedno znajšo, s küsov je vozo kantin za delavci, zvöjn toga je pa foringaš tü bio za ves. V programi za lejpe naute, plese pa muziko se zavalimo ljudskim pevkam pa mlašeči folklori Slovenske zveze iz Števanovec, Goričkim lajkošom iz Gornjij Petrovec, pojbom Klapovühi iz Benedikta, folklorni skupini KUD-a Tešanovci. Za svetešnjo svečanje dauma pa zvonika se lepau zavalimo domanjomi gospaudi Ferini Merklini, gospaudi iz Odranec Lojzeti Kozarji pa gospaudi v Čepinci Dejani Horvati, za spejvanje pa cerkvenomi zbori Franceta Cigana iz Črenšovec. Zavalimo se vsejm cenjenim gostom z Vogrskoga pa Slovenije, steri so s svojimi guči pozdravili srečanja pa vaški den. Vala Mariji Kozar Mukič, ka nam je namalala simbol z vrčom za znak srečanja, steroga smo vam leko podarili s pomočjauv števanovskij pevk. Lončarsko delo je vodo Štefan Zelko iz Lemerja, steri nam je vrče tü pripravo, pa števanovski školnik Laci Kovač. Andreja Kovač, stera je pripravila projekt za kulturni daum, je pomagala pri programi Vaškoga dneva, je vodila program učne pauti (tanösvény) pa prevajala. Vala lončarskoj držini, najbola vertinji Teriki Dončec, ka smo si leko poglednili v rami spominsko sobo pokojnoga lončara Karolya Dončeca pa Karčini Kókaina, ka se je s kočöjom leko vidla vekša tau vesi. Vala za ozvočitev (hangosítás) muzikantom Plamen iz Prekmurja pa za tehnično pomauč pri 

Porabje, 30. avgusta 2007 

4 





»NA TOM SREČANJI SI JE VSIKŠI LEKO NAJŠO NIKA ZASÉ…« 

Tau smo leko čüli od dosti lidi po Državnom srečanji Porabski Slovencov, stero je bilau 
19. augustuša na Verici-Ritkarovcaj, pa je bilau z enim Travniške orhideje (tanösvény), pa si pogledno dvej postaji na tej poti. Najpva staro pavarsko ižo, gde so ženske leko sprobale, če ešče znajo ka so žage nej nabrüšene bile. Domanje ženske so pa spekle telko pokaraja, sladkoga pa solanoga, ka si je vsikši leko vzejo, kelko si je sto. Dosta lidi in gnes), je napravilo sombotelsko slovensko uredništvo, nota pa pokaže porabske vas-nice, zgodovino, šege. V kulturnom daumi je bila 


verički vaški den tö. Organizatorji – Zveza Slovencev na Madžarskem, verička samouprava pa Turistični in informacijski center iz Moravskih Toplic – so z vrejmenom tö srečo meli, zatok so leko vse tiste programe, stere so meli venej, tö spelali. V enovörnom kulturnom programi so udeleženci vidli domanje (števanovske ženske, števanovsko mlašečo folkloro) pa prekmurske (Goričke lajkoše, folklorno skupino iz Tešanovec, Patrika pa Patricijo Bokan, steriva sta špilala na diatonični harmoniki) skupine. Najvekšo presenečenje so pa bili Klapovühi iz Benedikta. Mladi podje, steri nej samo ka dobro špilajo, redno v smej tö spravijo publiko. Najmenkšoma med njimi so tak nagausta lampe ojdle, ka je publika, stera je buma dostafart larmala, njega bole natima poslüšala. Popodneva so organizatori nidili več programov. Steroma se je nej vnaužalo, je leko išo tri kilomejtra ta pa kilometer pa pau nazaj po učnoj pauti 
kukarco lüščiti, moški pa kosau klepati. Druga postaja je 
bila pri ritkarovskom zvoniki, 

steroga so lepau vred vzeli, ga obnovili. Zvaun je goraposvečo župnik Ferenc Merkli. Na tej postaji je trbelo drva žagati, samo prej tau baja bila, – ešče tašni tö, steri živejo po naši vasnicaj – je pravlo med potjauv, ka je ešče nigdar nej 


bilau na Verici, zatok jim je nej bilau žau, ka je malo več trbelo pejški titi po brgej tadola pa po brgej tavö. Steri so v vesi ostali, so si leko poglednili dva filma v obnovlenom kulturnom daumi. Film Dolga pot, steroga je napravila Televizija Slovenija, pripovejda o trej brataj Trplan-Terplan, steri so se narodili ranč na Verici, bole pontoško v Ritkarovcaj. Usoda nji je raztejpla po svejti, ranč 
tak kak dosta drugi Porabski Slovencov, zatok je njina zgodba leko simbolična za Porabje. Drugi film, Porabje nekoč in danes (Porabje inda fotorazstava tö, kejpe o Verici pa okaulici so napravili členi fotokluba iz Zalaegerszega. V kulturnom daumi je tiste, stere zanima lončarstvo (fazekasság), čako s svojo šajbo Štefan Zelko, steri je pokazo, kak se iz ilojce lejpa posauda redi. Na te den smo se pa leko spaumnili veričkoga lončara Karolya Dončeca tö. V domanjoj iži, gde je gnauksvejta delo, se je vönapravila spominska soba, gdej so vöpostavlene njegve posaude, priznanja, stare posaude, stere je on vküppobrau. Leko vidimo šajbe, na steraj je delo, peč, gdej je žgau. Besedilo z njegvo biografijo v trej gezikaj je vküppostavo vnuk Akoš Dončec. Steri je sto videti lejpo krajino, dapa nej se ma je dalo pejški ojti, si je leko sejo na kočüj pa se je dau pelati kaulek po vesi. Najbole so mladi pa mlajši vösprobali, kakšno je, če se pod njimi konj zible. Konje za jahanje pa kočüje je dau Károly Kókai, steri ma panzion na Verici. Bili so takšni tö, steri so se samo šetali po vesi, ziska-

Porabje, 30. avgusta 2007 

5 



O NAJŠO NIKA ZASÉ…« 


Ritkarovski zvonik stoji že kakši 150 lejt. Zdaj je daubo 
nauvo strejo. Blagoslovo ga je župnik Ferenc Merkli, da zvaun 
s svojim glasom zove pa združuje lidi 


V obnovlenom kulturnom daumi je tö več programov bilau. 
Ništrni so si poglednili fotografsko razstavo pa se pogučavali o 
tom, za kakšno vidijo našo krajino tisti, steri pridejo od daleč. 
Kejpe so naredli členi fotokluba iz Zalaegerszega 
Film »Dolga pot« so domanji lidgé večinoma že vidli, vejpa 
tü v Porabji leko gledamo slovensko televizijo. Nota so ga pa 
pokazali na Gorenjom Seniki tö. Organizatori so ga najbole 
zatok dali v program, naj si ga leko poglednjejo tisti tö, steri 
živejo zvün Porabja 


Lončar Štefan Zelko je stari znanec mlajšov na števanovski šauli, vej pa že eno leto vodi tam krožek. Zatok ga je nej bilau težko nagučati, naj s svojo šajbo pride na Verice pa pokaže, kak ga trbej tak flajsno vrteti, ka na njej gratajo lejpe pütre, vaze, šticlinge… 

MELI SMO LEJPI DEN 

19. augustuša smo bili pozvani na Virico na Državno srečanje Porabski Slovencev. Mi Slovenci fejst čakamo vsakšo srečanje, gda se leko vidimo s prijatelji. Prijatelji, s sterimi smo vküp odli v šaulo, s takšnimi znanci, steri so Porabski Slovenci, zdaj pa živejo nindrik indrik v rosagi. Kak leta minevajo, tak več pa več lidi spoznamo, pa se radüvamo, gda se znauva srečamo. Leko tak povejmo, ka je državno srečanje vsakšo leto svetek za Slovence. Sto je 19. augustuša, v nedelo, prišo na Virico, vsakši se je dobro čüto. Trno dober kulturni program je biu. Na kulturni daum so pa leko ponosni (büszkék) Slovenci na Virici. Ansambel je tak dobro igro, ka je oder vsigdar puni bijo.  Za te lejpi den se lepo zahvalimo vsakšoma, sto je s svojim delom pomago, ka smo se fejst dobro čütili. Pa če leko prosimo, naj se ta dobra šega zdrži, ka bi se mi radi srečali vsakšo leto. Če nazaj mislim, kakšo vrejmen je bilau na drugi den, 20. augustuša, te si mislim, ka nas, Slovence Baug trno rad ma, ka smo mi takšo dobro vrejmen meli v nedelo. 
Klari Mešič 

li stare znance. Ništerni so se je mogo konec napraviti, ostali v velkom šatori, se po-ka granica, na steroj so te den gučavali ali spejvali. Zadovol-podukšali odpiralni čas, je v 

Mlajši so se trno veselili tauma, ka so se leko djezdili (jahali) 


Popodneva se je gnauk tü, gnauk tam oglasila harmonika (pa drugi inštrumenti) pa so si tisti, steri radi spejvajo, tö leko volau spunili 
ni so pa bili tisti tö, steri radi paunauči zapirala. Vej za druplešejo, ansambel Plamen iz go leto več takšne baje nede. Prekmurja je napravo dobro razpoloženje (hangulat) vse Marijana Sukič do edenajste vöre ponoči. Te Foto: M. Sukič, G. Bajzek 

Porabje, 30. avgusta 2007 

6 



Pismo iz Sobote 


»Sploj rada sam ojdla vsigdar domau« 
V porabski vasaj je od leta do naj dja tö dem z njimi v Meriko. ka so vidli, kak sam dja flajsna, NAJPRVA PIJAČA, leta več tisti, šteri nazaj pridejo Dja sam se te tak odlaučila, ka z pa rada delam. Pa te sam taiš-


PO TISTOM CIGARETLINGE
v svojo rojstno ves, gde si kakš-njimi dem, zato ka očo sam tak la, zato ka so prajli, ka tam več no kučo küpijo ali nauvi ram nej poznala, ka mo dja tam de-pejnez dobim. Pet lejt sam tam 
Dragi moji, lübe moje! Vrag je šalo vzeu! Ne smejmo več kaditi v 
gorzozidajo. Med tejmi je dosta lala. Tam v Avstriji, gda smo že delala. Od tistec sam v Tirolsko 
krčmaj! Vejm, neje zdravo, neje lepou, depa navada je navada. Ko
taši, šteri so petdesetšestoga vanej bili, sam notra v krčmau išla, gde sam mojga moža spoz
rijo se krčmari, korimo se mi, ka vlačimo tou nesnažno bago. Ali 
nala, pa sam se oženila. Dapa 

v Lublani so politiki tak prajli, zdaj pa tou tak mora biti. Že pred 
nej dobro bilau, ka sam dja 

lejtami so prajli, ka zazrankoma ne smejmo piti nika krepkoga, 
nej mogla roditi, mlajše meti, 

kakšo palinko ali kaj takšoga. Zdaj več ne smejmo kaditi v krčmej. 
drugo pa je tau bilau, ka sam 

Zato že mamo straj, kak nam palik za eden čas doj povejo, ka nam 
dja delala kak kölnarca, on se 

za kakšo leto ali dvej več ne dopistijo. Tak smo eto pomalek pili 
je pa sploj bojo zame. Za volo 

špricere v domanjoj krčmej. Pili pa ojdli tavö kadit. Pa smo se zgu
tauga nejsva dugo vküper bila. čavali, ka vse nas leko eške čaka, ka vse leko eške našim najbole 
Od tistec sam pa te v Insbruck čednim politikom v glavou spadne. Njim nut v glavou spadne, mi 
išla, dapa te je že dobro bilau, 

zato ka te mi je več nikoga nej mo pa trpeli. Tak je soused Pali začno na glas broditi od toga, ka 
trbelo, zato ka te sam že redno več nede sloboudno se zalübiti. 
znala nemški. Vsevküp tresti - Vej pa lübezen tö lagvo deje zdravdji. Leko srečaš takše lidi, 

lejt sam bila kölnarca. Nika se ka je zalübleno do vüj. Takši človek, kak moški ali pa ženska, ne morem taužiti, zato ka mi je leko dosta kvara naredi. Leko se z avtonom v tebe nut vdari. sploj dobro šlau.« Vej pa takši zalübleni nika ne vidijo pa nika ne čüjejo. Po dru
• Gde ste se držali te čas? gom kraji pa je nevoula, če je steri nesrečno zalübleni, - na tom 
»Dja sam vsigdar v Graca bila. mesti si je nažgo nouvi cigaretlin pa žalostno gledo prouti praznoleta prejkstaupili granico pa so išla pa v živlejnji sam te djejla Petdeset lejt sam tam živela.« 
mi šanki v kčmej. - Takši nesrečno zalübleni pa leko sami sebe šli v tujino. V Sakalovca se med najprvin klobase pa žemle. Gda • Kak se je vam vidlo v Av
bujejo. Leko njim od nevoule srce enja. Lübezen je tö kvarna te drži Magdalena Malli, štera smo se nadjeli, te moj brat Kar-striji? 
ranč tak kak alkohol ali pa cigaretlinge. 
je iz Avstrije prišla domau. či pravi, Magduš, poj pa si notra »Leko povejm, ka trno dobro. 
Ja, poslüšali smo ga, pa njemi dali prav. Gda naši prejdnji gor pri
• Kak ste vi v Avstrijo prišli? sedi v cug, ka včasin de. Te čas Tisto je drugi svejt bijo, sploj pa 
dejo, kak kvarna je lübezen, jo tak včasin doj zapovejo. V novinaj 
»Petdesetšestoga edno soboto so oča že tü taprišli, pa dja sam te, gda sam tavö prišla.« 
de na kusti pisalo: 

gnauk samo nekak kloncka se v cugi pod tisti mali sto skri-• Gda ste najprvin domau 
Po zakoni o varovanji zdravdja se od gnes tadale v Sloveniji 
na dvera pa pravi: »Magduš, la, naj me ne vidijo. Dapa vse prišli? 
niške več ne smej zalübiti. Če se stoj zalübi, de pisalo tadale bole 
dja sam tvoj oča, kreda se dej je zaman bilau, zato ka so me »Dja sam vsigdar nazaj stejla 
natenci, de plačo štraf 2000 euronov, leko pa de v vouzo tö. 
pa zranja poj vö v Mogersdorf, najšli pa sam dola s cuga mog-priti. Zato, ka sam dja taši člo
-Pa auto tö škodi zdravdji! - se je zglaso eške Lali. -Pa na ednom 
v cerkvi se najdeva.« Zato je la titi. Tak sam te na Štajersko vek, ka samo domau, pa samo 
gor ne piše kak na cigaretlinaj pa za alkohola volo, ka un nej 
pravo, ka dja sam tvoj oča, ka prišla, gde je oča živo z ženauv. domau. Za tri kedne, ka sam 
dober gé za zdravdje. Tak ka pomalek več se nemo smeli voziti 
sam dja njega nej poznala. On Dva mejseca sam pri oči bila, vöodišla, sam že domau prišla, je z edno drugo ženov že prvin potistim sam delat išla. Te sam pa sam mojoj sestri pa brati že tö nej. Ali pa mo mogli gor na autonaj meti napisano: Ge škauvöodišo. Sprvoga sam z ma-ešče dosta problemov mejla z gvant prinesla. Potistim so že dim tvojomi zdravdji! Idi vkraj od mene! Vej pa samo v našom terdjov bila, dapa ona pa rano djezikom, zato ka sam nika nej granico zaprli pa sam več nej malom varaši avtoni več dima naredijo, kak pa če bi vsi lidge mrla, samo sedem lejt stara razmejla. Srečo sam mejla, ka mogla priti domau. Vejn v se-na cejlom svejti kadili. Ja, ja, tou nas eške tö čaka, ka mo samo sam bila, gda sam sama ostala. sam v tašo krčmau išla delat, demdeseti lejtaj sam prišla znau-eške peški ojdli. Ali pa z biciklinami! Niške drugi me je nej vzejo v gde so znali vogrski. Trno dob-va, dapa potistim že vsakšo - Biciklin je tö leko kvaren zdravdji. Z njim leko spadneš. Eške žlato, samo tetica. Eden čas je ro mesto sam mejla tam. Dva leto. Na te sam spoznala svojga kak se leko vküper spotereš, - je Karči kazo zodrejto rokou, ka si jo tak bilau, ka sam gnauk tü bila, sina je emo te krčmar, Francla živlejnskoga partnera, pa on tö je zoudro, gda je orau s svojim starim potačom. gnauk tam. Naslejdnja me je te pa Rudla. Rudi je meni vse fela sploj rad odo sé v Sakalovce. Tü Po tom biciklini se je naroudilo eške puno strajov, ka vse nam eške moja teta vzela, pa gorranila. küpüvo, pa je sploj dober bijo je bijo eden stari ram, gde zdaj 
doj povejo. Ribičijo, djajo, lejtanje po zraki, gesti, piti vcejlak vse, Sploj dobra je bila zame. Gda zame. Istino, ka zato delati tr-te naš stoji, pa smo tistoga te 
šport, seks pa eške dosta toga bi se najšlo. Vej pa nega nika takšokoli sam kesnej domau prišla, belo. Od šeste vöre zazranka do dolaküpili. Moj prijatelj je pra
ga, ka bi nej škaudilo našomi zdravdji. 
njeni grob sam vsigdar pogled-večera. Vse fela sam tam dela-vo, ka ga malo obnauvimo, pa 
-Najbole kvaren našomi žitki pa je žitek, - sam se najbole slej
nila.« la. Čistila sam, gor sam nosila k v soboto pa v nedelo mo te vsig
djen zglaso eške ge. - Gda nam naši modrijaši doj zapovejo ži
• Kelko lejt ste stari bili te, stauli, pa vse, ka je trbelo.« dar tü. Dapa tau niške nej vedo, 
veti, te de pa rejsan kriza. 

gda so oča po vas prišli? • Brž ste se navčili nemški? ka telko dela baude s tistim. 
-Vej so nam pa že tou naredili. S tejmi plačami pa s takšnimi 
»Petnajset lejt stara sam bila.« »Brž, zato ka me je Rudi vsig-Zato smo ga te dolarazmetali, 
slüžbami je dun nej mogouče več živeti. Uni so naš žitek že 
• Pa ste šli? dar včijo. Gda je vödau djesti, pa smo nauvoga začnili zidati. 
davnik doj zapovedali, - je plüno na ternac krčmé eške krčmar 
»Pa vejš, ka sam išla, vejpa nika te je vsigdar pravo, tisto djesti, Tau je bilau devetdesetdrugoga 
Tomi pa dau za edno rundo pijače. 
sam tü nej mejla, pa dobro mi kak se zove nemški. Sploj dob-leta. V Graci smo vse odali, pa 
Lejpe moje, lejpi moji, privauščite si vse, ka si leko. Nigdar ne vejte, 
je tö nej šlau. Dja sam si nika ro sam se mejla pri njij, vejn gda sam v penzijo odišla, od gda se kakšni prejdnji moudri naredijo pa vam kaj doj zapovejo. 
nej brodila, samo sam letejla deset lejt sam bila tam.« tistoga mau že tü živeva. Sploj Meni bi bilou najboukše če bi doj zapovedli trno čedne ženske, kak 
pa letejla, drugi so tö vse tak • Kak ste te od tistec vkraj rada sva tü v Sakalovca, pa leko delali. Gda sam prejk v Mogers-prišli? povejm, sploj dobro nama dé. je moja tašča Regina. Vejte, kelko zdravdja me una košta! Na, bojte dorf prišla, oča me je že čako. »Gnauk je edna ženska prišla, Nika drugo mi več nej trbej mi lejpi pa zdravi! Moj brat pa njegva družina je naj k njim dem, ka oni v Graca samo naj zdravja mava.« Miki tö vse išla, pa mi je brat pravo, krčmau majo. Zato so me zvali, Karel Holec 
Porabje, 30. avgusta 2007 

7 

VIKTOR+VIKTORIJA 


ŽIVALSKI CINTOR 
Preveč žmetno nam je vzeti nemre več goriobiskati. rouže polejvat, štere rastejo slovou od našij malij lüblen-V našoj državi se najdejo samo na malih grobaj, tam vidim 

BAUTA 
Baute so takše pa ovakše, velke pa male, z gestijom 
cov, naj bou tou pes, mačka, tri živalska pokopališča (gra-po večeraj ene ino iste obraze, 

pa brez gestija, drage pa bole pocejni, z bautošami ali 
pa brezi nji. Depa za vsikšo bauto trbej pejneze meti. Tou 
je gvüšno! Ovak leko samo gledaš, ka v bautaj majo. Küpiti pa ne moreš nika. Je pa rejsan, ka lidge radi v baute ojdimo. Pa je ranč tak z dvojčkoma Viktorom pa Viktorijo tö. Gda samo čüjeta od baute, se njima že vse smegé. Gda pa njiva stariša pošleta v bauto, sta pa etak pa ovak cejliva srečniva. Ja, trno radiva ojdita v bauto. Je pa rejsan tou tö, ka za njiva nigdar nega zadosta pejnez. Vej bi vejdla cejle baute doj küpiti, samo če bi mela zavole pejnez. 
-Mama, vej pa za té pejneze samo krüj, mlejko, olaj pa klobasi dobim, -njoj je enoga dneva pravo Viktor. 

-Vej pa ranč tou morata s sestro prinesti iz baute, - njemi je nazaj povedala mama Vika. 
-Ja, ka pa za naja? Za naja nika neva küpila, - je škela eške malo več pejnez meti v buksi Viktorija. 
-Vej so pa krüj, mlejko pa klobasi tö za vaja, - pravi mama, pa njima vseeno potisne eške malo pejnez za cuker ali pa čokolado. Depa kak povejdano! Za njiva je bilou vsigdar premalo pejnezov. Vzela sta vsikši svoj cejker. Do šoule sta nej nigdar tak brž prišla kak do baute. Najprva sta si vzela vsikši svojo čokolado pa eške vsikši svoj paklin kiselij cukrov. Na, zdaj je bilou na redi vse drugo. Viktorija je vzela krüj pa olaj, mlejko pa klobasi je vzeu Viktor. Pa sta prišla do kase, ka plačata. Depa nika malo pejnez je sfalilo. Kak bi pa nej, vej pa je edna čokolada pa eden paklin cukrov više bilau. Zato sta nazaj dala olaj pa po tistom plačala. Doma njiva je mama čüdno gledala. 
-Gde pa je olaj, -njiva je pitala. 
-V bauti, -sta prajla v eden glas. 
- Zakoj pa nej doma, - jo je migalo. 
-Zato, ka sva doma premalo pejnez dobila, - sta eške tadale gučala v eden glas. 
-Pejnez je bilou zavole. Vüva pa sta preveč velke oči mejla za cuker pa čokolado, -je mama Vika že bila tak malo nevoulasta. 
-Kak bi pa nej mejla velke oči? Vej so pa od naja oči dvouje velke oči, ka nej, - sta zdaj vküper že skur popejvala. Mama Vika je vejdla, ka njima nede prišla do kraja. Dala njima je pejneze. Vküper sta odišla v bauto po olaj. Vsikši s svojim 
cejkerom. Domov sta prinesla dva olaja. Vsikši ednoga. Kak 
hrček, mali ftiček ali kakšna 
koli drüga žival, štera nam je 
lejta ino lejta olepšavala žitek, 

nok kratki žitek. Večinoma je vsakši ranč tak lübi kak vsakoga člena družine, pouleg toga ešče kak najbougšega prijatela, šteri zna brezpogojno lübiti. Ešče tisti pes lübi svojoga gazdo, šteri lagvo ravna z njim. Na žalost je takšno ravnanje z živalmi eti pri nas ešče nej redkouča. Kak žalostno je zgübiti svojega zvestoga psa, najbougšega tüvariša, šteri nas je več kak deset lejt vsaki den s takšnim veseljem čako domou, kak če nas mejsece ino mejsece nej bi vido. Pa te ga na ednouk samo zgibimo. Večina nas te zgibiček tak težko prenaša, kak če bi tou bilau lastno dejte. Mejsece ino mejsece trpimo, ne najdemo svojoga mesta, joučemo za njim. Premišlavamo, če bi si spravili nouvoga pisa, ali naj nadale samo gojimo spomin na našega dugolejtnoga lüblenca. Od svojij malij se na različne načine poslavlamo. Ništerni je pokopajo v svojem ogradčeki, posadijo na njuv grob roužice. Tou je trnok huma
ubišča), eden v Budimpešti, eden v Győri, eden pa eti v 
Somboteli. Tau zadnjo je ešče 

samo par lejt odprejto. Če se 
pelamo par kilometrov vö iz 
Sombotela v smer vasi Nárai, 

vidimo na lejvoj strani zeleno ograjo na srejdi edne goušče. Znoutraj te ograje se nahaja tou žalostno mesto. Ta odimo celou moške. Gda sam prvič šla ta, me je ešče bilou sram, ka mi skuze tečejo, te sam pa vidla ednoga resnoga moškoga, poznanoga inženira, šteri se je ranč tak žalostijo tam pri sosednjom grobi. Na živalskom pokopališči leko küpimo za svoje »male pokojne« mesto večnoga počivališča. Po nouvom tüdi eti pri nas leko küpimo za nje male škrinje. Vsaka pokojna žival dobi za določeno cejno mali leseni nagrobnik, na šterom je napisano njegovo ime. Tisti, šteri dosta pejnez majo, dajo napraviti iz granita nagrobni kamen, šteri pa nej, tisti rouže sadijo na njuv 
grob, leko pa tüdi plačajo doloučeno vsouto, za štero njim te grob vredi majo. 
Suzana Guoth 





bi pa nej tak naprajla, vej sta pa Viktor pa Viktorija dvoj
no. Samo težko se je toga na

čka, ka nej? Od toga, kak se je mama Vika prijala za 
vaditi. Gda človek ide vö v svoj 

glavou pa kak si je zdejnola, si pa leko vsikši sam 
ogradček, ga najprvle začne 

boleti srce, ar tam vidi mali 

Miki Roš 
grob... Če proda hižo, ga niti 


PETEK, 31.08.2007, I. SPORED TVS 
6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.20 JASNO IN GLASNO, 12.05 BUENOS AIRES -MESTO V OBJEMU VETROV, 
DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 KNEZ IN DEKLE, NEMŠ. NAD., 14.25 SLOVENSKI/ PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE, 16.25 V DOTIKU Z VODO, AVSTR.-NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POGLED NA ... KONSTRUKTIVIZEM AVGUSTA ČERNIGOJA, 17.45 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 
18.40 KARLI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ŽIVLJENJE KOT V FILMU, MLAD. NAD., 20.35 TAMBURANJE VA KOSTELE, POSNETEK FESTIVALA ETNO GLASBE 2007, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 0.55 DNEVNIK, 1.35 INFOKANAL 
PETEK, 31.08.2007, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.30 SLOVENSKI VENČEK, 12.30 SP V ATLETIKI, 15.30 SP V VESLANJU, 16.40 MOSTOVI - HIDAK, 17.10 LESTVICA NA DRUGEM, 18.00 POROČILA, 18.05 PETRAČA S HUDEGA VRHA, DOK. FELJTON, 18.30 PO SLEDEH INKOV, DOK. ODD., 19.00 PUSTA HIŠA, ANG. NAD., 20.00 ŠPORT, 20.35 EVROPSKI SUPERPOKAL V NOGOMETU, MILAN - SEVILLA, 22.45 PIRAMIDA, 23.45 BRUNO GANZ, ŠVIC. DOK. ODD., 
0.35 TRAGEDIJA V OMAGHU, IRSKI FILM, 2.20 BRATA, DANSKI FILM, 4.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 4.35 ZABAVNI INFOKANAL 

SOBOTA, 01.09.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, 
VREME, 13.15 UMKO, 14.10 DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.40 DEKLETI IZ BELORUSIJE, ANG. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 21.00 POLETNA POTEPANJA, ODDAJA O TURIZMU, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 DEADWOOD, AM. NAD., 0.25 ZGODBA O MARIE IN JULIENU, FRANC. FILM, 2.50 DNEVNIK, 3.10 INFOKANAL 
SOBOTA, 01.09.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.15 SKOZI ČAS, 8.25 ABSOLUTNO GLOBALNO, 9.00 PO SLEDEH INKOV, DOK. ODD., 10.05 SP V VESLANJU, 11.55 SP V ATLETIKI, 16.15 CVETJE V JESENI, TV PRIREDBA PREDSTAVE AM. GLED. SKUPINE POLJANE, 18.00 SLOVENCI PO SVETU: SLOVENSKI IZSELJENCI V CLEVELANDU, 18.30 KONCERT V SPOMIN MAJDI SEPE, 20.30 VEIT HEINICHEN - MOJ TRST, 21.00 SIRSKA NEVESTA, KOPR. FILM, 22.35 HUFF, AM. NAD., 23.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 23.55 SP V ATLETIKI, MARATON (M), 3.00 INFOKANAL 

NEDELJA, 02.09.2007, I. SPORED TVS 
7.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE BOHINJSKA BISTRICA, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 
OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 TAMBURANJE VA KOSTELE, POSNETEK FESTIVALA ETNO GLASBE 2007, 14.30 NLP, RAZV. ODD., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZV. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 FESTIVAL NAREČNE POPEVKE, 22.00 INTERVJU, 22.55 ARS 360, 23.10 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.35 DIVJE JAGODE, ŠVEDS. FILM, 1.00 DNEVNIK, 1.25 INFOKANAL 
NEDELJA, 02.09.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.30 SKOZI ČAS, 8.40 POLETNA POTEPANJA, ODDAJA O TURIZMU, 9.20 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 
10.20 KONCERT FOLKLORNE SKUPINE TINE ROŽANC Z GOSTI, 10.50 MED VALOVI, 11.20 VEIT HEINICHEN - MOJ TRST, 12.25 SP V ATLETIKI, 
15.30 SP V VESLANJU, 16.55 ANGLEŠKA LIGA, ASTON VILLA - LIVERPOOL, 18.50 KONCERT 6PACK ČUKUR, 20.00 SANJSKA POTOVANJA, ANG. DOK. SER., 20.55 NA NOŽ, ANG. NAD., 21.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.15 BREZ PRAVIL, ARG. NAD., 23.10 UMETNOST GLASBE IN PLESA ... 0.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.10 INFOKANAL 

PONEDELJEK, 03.09.2007, I. SPORED TVS 
6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 12.00 PRIČEVANJA O ZVESTOBI: SLOVENCI V ARGENTINI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 FESTIVAL NAREČNIH POPEVK 2007, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 
15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 16.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 16.15 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK, 16.25 MERLIN, ČUDEŽNI KUŽA, RIS., 16.35 S SONCEM V OČEH: BRATEC, POUČ.-IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 PLANET ZEMLJA, ANG. POLJ. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 ELI IN FANI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VROČI STOL, 21.00 KNEZ IN DEKLE, NEMŠ. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.55 PLANET ZEMLJA, ANG. POLJ. SER., 1.45 DNEVNIK, 2.25 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 03.09.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.45 NLP, RAZV. ODD., 13.30 VRTILJAK, IZBOR, 15.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 16.15 ARS 360, 16.30 VEIT HEINICHEN - MOJ TRST, 17.00 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.10 COLDITZ, ANG. NAD., 20.00 DOGODKI, KI SO VZNEMIRILI SVET, ANG. DOK. SER., 20.50 ŠPORTNI FILM, 21.15 EP V KOŠARKI (M), SLOVENIJA - ITALIJA, 23.30 NEZNANKINO PISMO, FRANC. FILM, 1.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.35 INFOKANAL 

TOREK, 04.09.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 OTROŠKI PROGRAM, 11.05 PLANET ZEMLJA, ANG. POLJ. SER., 12.00 INTERVJU: ZORAN JANKOVIĆ, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 
15.10 
MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE: SINJEBRADEC, RIS., 16.10 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, LUTK. NAN., 16.35 KOŽA, DLAKA, DOK. NAN., 

16.45 
HOTEL OBMORČEK, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 ŽIVLJENJE JE CESTA, DOK. ODD., 18.05 RESNIČNA RESNIČNOST, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 INTIMNE IZPOVEDI, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 TITAN - LUNA, PODOBNA ZEMLJI, ANG. ZNANSTV. ODD., 23.50 MEDEJA, NIZ. NAD., 0.45 RESNIČNA RESNIČNOST, 1.10 DNEVNIK, 1.50 INFOKANAL 


TOREK, 04.09.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 15.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.00 IZVIR(N)I, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 KALEJDOSKOP, 18.30 AKTUALNO, 19.00 JABOLKO V SNEGU - PORTRET DUŠANA PIRJEVCA, 20.00 SKRIVNOSTNI SVET MAJEV, DOK. ODD., 20.50 ŠPORTNI FILM, 21.15 EP V KOŠARKI (M), SLOVENIJA - POLJSKA, 23.30 SLON: UMOR NE ZASTARA, NEMŠ. NAD., 0.15 NAVADNA LJUBIMCA, FRANC. FILM, 3.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.35 INFOKANAL 



OSEM NARODOV V 
OSMIH ČOLNIH PROTI 
OSMIM ELEKTRARNAM 

V soboto, 18. avgusta, je na reki Muri potekal spust od mejnega mostu med Bad Radkersburgom (Aut) in Gornjo Radgono do Babičevega mlina v Veržeju. Geslo protestnega spusta, ki se ga je udeležilo 100 ljubiteljev Mure iz Slovenije, Avstrije, Italije, Španije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske in Velike Britanije, je bilo Osem narodov, v osmih čolnih proti osmim načrtovanim hidroelektrarnam na Muri.  
Reka Mura zaradi svojih enkratnih lastnosti ni samo pomembna za Pomurje in Slovenijo, ampak za celotno Evropo. Zelo malo rek je v Evropi, ki se lahko ponašajo s tako bogato floro in favno, kot je Mura pri nas. Ljudje, ki prihajajo k nam iz celotne Evrope in spoznavajo našo Muro, ne morejo verjeti, da obstaja

jo načrti, da bodo v srcu Evrope uničili takšen rečni biser, kot je Mura, zato nas podpirajo v prizadevanju za ohranitev Mure. Prvi rezultat tega sodelovanje je bil spust po naši Muri. Predvidene hidroelektrarne na Muri ne bodo rešile našega energetskega problema, teh 2-3 % električne energije so le kapljice v morje. Gre preveč narave za premalo energije. Problema se moramo lotevati tam, kjer nastaja, v preveliki porabi, smo največji porabnik el. energije v Evropi - to je nedopustno. Rešitev je v varčevanju. Predvsem uporaba aparatur, ki porabijo malo energije (oznaka A+). Z uporabo teh aparatov lahko gospodinjstvo na letni ravni prihrani 1 do 2 obroka za plačilo električne energije. 
V Sloveniji imamo tri velike reke Dravo, Savo in Muro. Drava je že zabetonirana, Savo betonirajo, pustimo vsaj Muro, da bo lahko živela naprej. 
Simon Balažic 


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA 
MADŽARSKEM 


Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062 

Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične 
manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. 

Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, 
SWIFT koda: OTPVHUHB