GLASILO „ZVEZE JUGOSLOVENSKJH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“.
iIzhaja 1. in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, I. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, hrv^ promicanje učiteljskih interesa za Istru' Pazin. — Izdaja .Zveza jugoslovenskih učiteljskih društev v Trstu', za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. -brezplačen, naročnina za nečlane L 24,— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, I. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna
ški .na naslov': „6dbor za ‘
Uisrj^W^lMže^aaj«tiflpf»zrtcIne
jost v TrslJj!,,1š!(e fofe
		
| Štev. 9.	V Trstu, dne 1. julija 1920.	
•V*
Zveza jusosl. učit Sruiteu v Trstu.
Vsem učiteljskim društvom in jugoslo-venskemu učiteljstvu Primorja!
Na delegacljskem zborovanju, ki se je vršilo dne 1. februarja t. 1„ je bilo sklenjeno, da se morajo vršiti v letošnjem letu zborovanja „Zveze“ v prvi polovici augusta. Vodstvo »Zveze “ je v svoji seji od 28. junija t 1 sklenilo, da se oborze ta zborovanja v dneh 5, in 6. augusta t. 1.
in sicer po sledečem redu:
I. V četrtek, dne 5. augusta t. 1. ob 8. uri se vrši seja upravnega odbora „Zveze“.
Po seji upravnega odbora se posvetujejo vsi odseki, vanj«^ Ur* ’s*e®a ^ne se	delegacijsko	zboro-
II. V petek, dne 6. augusta t. 1. ob 9 uti se vrš slavnostno zborovanje vsega jugosl. učiteljstva „Zveze“.'
Delegati za delegacijsko zborovanje se volijo glasom .Zvezinih* pravil s proporcem, to je: za vsakih 10 glasov je izvoliti 1 delegata ; ulomek velja za celo število. Imena vseh delegatov je sporočiti pravočasno vodstvu „Zveze“. tstotako naj sc javi vsakdo glede prenočišča najkasneje do zo. t. m. pismeno ali ustno pri predsedniku A. Germeku, Sv. Ivan pri Trstu, hiš. štev. 950.
*
. V dneh 7. in 8. augusta t. 1. priredi eventualno »Zveza' sKupni učiteljski izlet v Benetke, kjer se je letos odprla mednarodna umetniška razstava vseh slikarskih del. vozni stroški tja in nazaj bodo najbrž nizki. Učitelji (ice), se žele udeležiti tega izleta, naj se prijavijo na naslov predsednika najkasneje do 10. julija.
Jugoslovenski učitelji in učiteljice! Na letošnjih zborovanjih učiteljske .Zveze-' se bodo obravnavala važna in aktualna učiteljska in šolska vprašanja. Dolžnost vsakega člana je, da se tega dela udeleži z besedo in dejanjem.	,	Sodstvo.
K naraščaj, ali »Resnica o učiteljišču v Tolminu".
Z začetkom svetovne vojne se ,je pričela za naše šoBkf0 dohal trpljenja. Ker so .morati nadomeščati sobski otroci svoje vpofelicape brate pri delu, se je ■Pojavil najprej nereden šolski obisk. Otroci, ki so prihajali v šolo, so1 utrujeni in niso mogli .slediti P^uku, .Učni uspeh se je viidnio' slabšal. Učiteljske "vrste so ,s,e reidčiie dan za dnem;; množilo se je šte-^ °l zaipntili šol. Velik udarec je bil zadam šolstvu, 7!0 S'0 biOi vpoklicani očetje in poslednji učitelji.
troci sioi bili brez nadzorstva1 in so, posebno ondi v' ®estih ini ob prometnih cestah, naravnost posuro-Učiteljstvo, kolikor ga je še ostalo, je obupavalo, videč, kaikol naglo drvi mladina v pogubo, do pa i,e brez moči, kajti življenje s svojimi nešte-'slabimi zgledi je vplivalo na mladino močneje. ®kor plaz, iki se utrga vrhu gore in z vedno večjo niočja drvi v dolino, se je širila moralna kuga naj-P1"®) med šoliiodrastlo mladino, in se Ziačela končno Pojavljati! tudi med' šolskimi otroci.
jMiHriita je vojna. Vrnili so se očetje, vnnilo ®e je ucaiteLjstvo'. A vrste poslednjih so bile posebno budo razredčene. Mnogo ,jib je moralo plačati'davek krvi, nekaj pa jih ^e., ne zavedajoč se svojih, dolžnosti1, zapustilo narod in odšlo črez mejo1. Večina šol je še ved.no v razvalinah, marsikje pa ni pouka vsled 'Pomanjkanja učnih moči. Mladina mnogih .krajev je ?e "vedno prepuščena sama sebi in posnema zglede kvnega življenja, ki nikakor niso razveseljivi1.
Jasno je, da nujno potrebujemo zaVclddv, bi 'bi 0aani pošiljali, leto za letom dobro izvežbanih čet ®dih, navdušenih' soborilcev. let ^»eanl odlašanju se j« vendar odprla lansko nekdanja pripravnica1 za* učiteljišča v Tolminu.
, ?Seca decembra se je dodal pripravnici' še prvi slov* ^^eljiišča, ki naj bi nam nadomeščal nekdlanje y ^sko učiteljišče' v Gorici. štix'PraSamo najprej,, zakaj se niso odprli takoj vsi kra;C ^ebti!iiki učiteljišča, in sicer v primernejšem darat"' ^a^'oir ie Tolmin? -Mnogi dijakil morajo štu-■ Privatno; s kakim uspehom, so nam dovolj
t j Pokazali zadnji zrelostni izpiti na islov. uči-
znirn Cll.V Gorici. Drugi dijaki pa so morali črez presto, dal nadaljujejo svoje študije v Ljubljani.
I Ker odi drugod ,ne more priti pomlajenje naših vnst, kakor iz učiteljišča' v Tolminu, nais mora isto posebno zanimati, Govoriti nam boi o ustroju zavoda, o učnih močeh, <o> gradivu, ki se tam poučuje in o postopanju učiteljstva napram1 dijakom'.
»Najprej moramo opomniti, da nima Tolmin nobenega primernega poslopja za učiteljišče. Letos je nastanjen prvi tečaj v kaplaniji. S prihodnjim šolskim' letom pa bol že zopet treba iskati' »jerprge« za drugi tečaj po malem, močno porušenem Tolminu.
Na učiteljišču se poučujejo dečki' in deklice skupaj. Radoveidinii smo, kolika časa bo še boi trajalo. Poleg moškega, smo imeli tudi slovensko žensko učiteljišče v Gorici. Učenk je bilo toliko,, 'da niso mnogokrat debile vse prostora. Ali se Slovenci ne zanimamo več za nadaljnjo izobrazbo svojih hčera, ali pa smol micgoče že izginili z Goriškega, da nam zadostuje to zmešano tolminsko učiteljišče!
'Na zavodu je nastavljenih šest učnih moči. Od teh so trije Lahi: ravnatelj G. Lorenzo,ni, kol poučuje francoščino koit prost predmet; Dr. Calvi za zemljepis, zgodovino in italijanščino'; učitelji Trilleani za glasbo, telovadbo in risanje. Slovenci soi:	Kalan
Jos., ki poučuje računstvo« prirodopis in prirodo-slavje; Koršič Leop. za slovenščino, lepopis, roč, dela in nemščino; Kodermac Alojzij pa poučuje verstvo.
Kako nam vzgaja .ta učiteljski zbor naš naraščaj? G. Lorenzoni poučuje, kakor rečeno, francoščino in kot 'tak nima! prilike, dal bi vplival' raznarodovalno na gojence (ke). Kot ravnatelj pa kaže vedno (če ravno včasih nekoliko) prikrito) svoje laško lice.
'Zanimivo je, kako se na zavodu poučuje zgodovina. Vsakemu, količkaj izobraženemu človeku je pač znano, da so sprejeli Rimljani svojo kulturo od Grkov, Stari naredi so izročali: svojo kulturo mlajšim, ki so listo izpopolnjevali itn jiol zopet oddajali dalje. Profesor zgodovine se zgodovine Babiloncev, Asircev, Feničanov, Medijanov, Perzijanov, Egipčanov, Grkov in Mac eden cev niti dotaknil mi. Začel je z zgodovino Rimljanov. Medtem, ko ne ve povedati O grški' državni uredbi, oi grških filozofih, stavbenikih, kiparjih, o grških šolah, igrah; in vojakih prav ničesar, pretirava' slavo nekdanjega Rima. On hoče prepričati svoje učence (ke), da se je povzpel' nekdanji Rim iz svoje lastne moči do one višine, na kateri je bil. V Pircovi zgodovini, ki jo imajo nekateri učenci! (ke), je pisano': »Vse, kar so (imeli Rimljani, so idbbili od Grkov. Zato; Rimljani niso nič ustvarili, pač pa so r.alzširjevali grško kulturo.« Tolminskemu pedagogu pa to ni bilo prav, zato je narekoval: »Rimljani so sami ustvarili umetnost in upravo države, katerih je največ na svetu. V zgodovini in v govoru niso prav nič vzeli od Grkov, ker tol je dobro služilo državi.«*) Ker nimajo učenci dovolj učnih knjig in so navezani edino na predavanje svojega profesorja, verujejo to, kar se jim posreči’ razbrati iz obilnega gradiva. Seveda razumejo, le malo, mnogokrat pa nič. Na pamet se učijo onih nerazumljivih stavkov, ker 'drugače bi ne veddli ob izpraševanju nič povedati. Da ne znai slovenskega jezika, pripoznava profesor sapi. Ko so se mu nekoč dijaki očitno smejali, je rekel: i»Akd ne znam slovenskega jezika, znam pa druge, ki jih vi ne poznate!« Ker tolče le za silo predpisani učni jezik, napreduje s svojimi učenci zares prav po polževo. Že ob pričetku šol. leta je začel poučevati 'zgodovino' Rimljanov,, a1 je prišel s snovjo komaj do vojne z Jogurto. Potreboval bo' torej še enega leta, če bo hotel predelati zgodovinsko snov o starih Rimljanih. Kakoi nerazumljiva so ta' zgodovinska predavanja, nam pokaže dovolj jasno ta primer: »Mesto Rim, ki je ustalo zaradi hranitve in trgovine pri reki Tiberi in na Palatinskem griču, kmalu se je najlo v veliki trgovski ulici starega sveta namreč skoraj na središču Sredozemskega morja, kjer omika je imela svoje bivališče mnogo toletij. Krepost prebivalcev ni delala kakor podpirati ta čudovit zemljepisen položaj Rima. Nekateri rimski učenjaki so pisali, da rojstni dan Rima je bil 21, aprila leta 753 p. Kr. pa ni gotovo vemo samo, da Latine! so ustanovili Rim v osmem stoletju. Zdaj več pisatelji pra-
*) Vsi citati so originalni, zato jih tudi ne popravljamo.
Ured.
vično mislijo, da zgodovina v prvih stoletji je bila prostovoljno mešana z mnogo ponaredb. Vendar to se ne zmanjša in ne uniči zgodovinsko resnico nekaterih kraljev in nekaterih dejanjev, katere predaja je nam proložUa. Več kakor lastna imena in resničnost nekaterih dejanj so nam zelo znane naprave mesta Rima itd.«
Učitelj glasbe poučuje svoji predmet s tako počasnostjo iin talko plitvo, da gojenci' koncem drugega tečaja še ne predelajo gradiva, ki, je prepisano za prvi tečaj. Z vijioiincmi so prišli sedaj do strune D. Silno nestrpen pa' je pri poučevanju laške narodne himne. Gojenci (ke) iz razumljivih vzrokov te himne ne pojejo z veseljem. Učitelj bi se pač moral zamisliti v obuppi položaj svojih učencev itn učenk. Sinovi in hčere so naroda, kateremu krvavi srce v brezmejnih bolečinah. Kdor pa neprenehoma1 dreza v te rane, vzbujal odpori A on ne upošteva' itega. Misli si, kar ne gre zlepa, bo šlo pa zgrda. Močno ga podpira posebno Dr. Calvi. V svoji 'nestrpnosti je šel tako daleč j .da je zahteval in tudi dosegel izključitev ene najboljših učenk pripravnice, .ki se je obotavljala peti laško narodno himno.
Slovenski: učitelji imajo zelo težko stališče. Paziti moraijo na vsako besedo in: gledati na to, 'dat ne bodo z dijaki preprijazni.
Učiteljišča imajo značaj srednješolskih zavodov, kjer poučujejo vsaj glavne predmete strokovnjaki. Na tolminskem učitelišču pa' imamo strokovnjaka samo za italijanščino. Odločno zahtevamo s prihodnjim šolskim letom slovenskega ravnatelja in slovenskih učnih moči. »Profesorje« kakor sta Dr. Calvi in Trilleanil pa naj uporablja laška vlada kje ■drugje.	,
Kakor vidimo, prevladuje na 'tolminskem učiteljišču politični značaj. Vzgojiti nam hočejo naraščaj., ki bi' bil nam. in narodu nasproten. Sedaj se gojenci in gojenke sicer še didbroi drže, aiko pa bodo1 morali' biti' še naldalje pod1 takimi pritiskom, vsaj. nekateri klonejo z duhom' in dobili bomo prve janičarje, prve grobokope našega1 naroda1.
Veljko S okolic:
Pismo učiteljici L*)
Iz Vašega1 pisma, što ga tu nedavno' od Vas pri-
mila moja kčerka, osobito me interesiralo:--------------  »I
škcla mi ove godina zadaje stotino muka, jer nemarno nikalkvih srestava, ni drugo, što bi nami bilo pri ruci. Pomisli: za prvi razred' nemarno niti jedri e čitanke, a da kafcogod izvježbamo djeou, dali smo se sve u šesta,aest na štampanje slova. Naštampali smo ti sijaset slova i tako kuburimo kako rnožemc, a1 uza ve to (— a bio je i štrajk! —) naša da je učiteljica več naučila malenal i priličan broj velikih slov a.« (15. III. 1920.)
Tako je Vama, a ne prolaze bolje, mislim, ni drugi učitelji, dotično škole naše u Istri. Što čete? Takve su prilike!
Ali eto iznesenih onih par rediaika iz Vjašega: pisma potaklo me, da Vam pišem nešto o torne.
Zar se ne bi dalo upoznati djecu sa slovima, odnosno 'črtanjem i pisanjem i bez čitanke?
Vi me raizumijete, štoi bocu time ,d.a rečem. Ali ne; ja' ču se jasnije izraziti, što mislim reči:	»Či-
tanka« u prvom razredu neka hi tek na koncu takve pouke nadošlai. Kada, iznijet ču to na kraju o vogai pisma.
Vi se micžda torne čudite? Vjerujem: prešlo nam,-j,e to srestvo tako več u na viku, dal sil ni pomisliti; ne možemo pouku u početnome čitanju i pisanju bez čitanke.
Ali zar nalmi se mije prije nekoliko godina činilo mnogo šta nemoguče, što je dana,s tako prirodno,
obiično?
Jest, 'beško se .je ras krsti ti sa nasliijedjenim tradicijama i krenutii novim stazama radi psiKIčkih, a i drugih motiva. U intelektualnem životu jednostav-nost i cdlože.nje svih pregrada — predrasuda bašti-njenih i prisvojenih — vodi' do novih .otkriča'. Sitan, intenzivan rad, osnovan na realnoji podloži, dovodi
*) Po svoji literarni obliki bi spadala ta razprava pravzaprav v podlistek, vendar jo raje objavljamo na tem mestu.
Ured.
doduše lagano, ali sigurno do postavljena cilja. Ali to iziskuje čvrstu odtoku, poznavanja srestava i stalnost u putevima.
Vas je etioi nužda' naitjeraJa na .nešto, što se do diamais nije običavalo črniti u školi, je li? Iiliii recimioi: činiJo se to, ali .ne tako i u toliko;- unjeiu, jer se iz a metoidič-ke jedinlc e, kojoim se djecu upoznato sa na pr. glasom »o«, samiosvijesno za|pov;ijedilo dijeci:
»Otvorite čitanke i .naldijite slovo »O«!« I-----------------iza
togal slijedilo je čitanje. —
-A sada? čitanka nema i treba »štampati« slava! Eto, to je nešto nova! To je nešto tegobna m dat našnjim prilikama skuipoiče i nestašice miaiterijala. Jest, doduše tešfco, neugodno je to, ali ipak zabavno i prema psihi djeojoj.
Ali Vi ;mi ,se i opeit čudite! 'Ne .mairi! Ja ču nastaviti pisati, što sam na-umio, dia Vam iznesem, a Vi onda, kao iskusna učiteljica, — koju ja radi Vaše naiobrazbe cijenim — sodite!
Prvi razred imao bi biti cipskrbljen sa pomičnim slovima: pisanim i tiskalnim i to za više primjeraka od svakoga slova; ta bi slova, bila u onoj veličini, kako ih več i do,sada u p n.t re b! j a v asm o u školama. Slova (— napisana, tiskana —) knala bi1 biti’ napisana, otisnuta na lj ep enot (črno oličena na' bijelom papiru —). Tako izradjena slova imala bi se lijepo ponazmjestiti u naročilo zato uredjenoj kutiiji tako, da svako slovo dodje u svoj preitima-c, Na dnu svakoga prelinca neka je pričvrščeno (— a tako isto i sa strane, ali malem© —) slovo zato, da se znade u koji pretinac ide koje slovo, ako se sva ©potrebe, a cino drugo sa strane zato, da ga dijete Jako razabere, gdje se nalazi.
Trebale bi tri takve kuti,je sa pretimo!,ma: jedinu za pisana, drugu za tiskalna, ireču za velika slova (— A moglo bi se izraditi i velika pisana slova. —) Os im toga- treba1 čitalo, t. j. baška!, na koju če se ta slova polagati. Takva daska neka bi bila tako duga, da se na njoj može stožiti 'Oibična prosta re-čenica, a dobro bi bilo, da je tako široko, da se mogu položiti i dva reda slova.
Dakle, toi bi sve ukupno izgledlalto kao u kakvoij tiskani? Da, baš talko nešto! A Viaši maleni djaci kao tiskarski nančnici, koje čete Vi, kao vješt sla-gair, upučivaiti u tu maj s toriju.
Kako? — Ne ču da se upuštam u detaljiranje: Vi kao vršna pedagoškinja, proniknut čete ubrzo i sami u to. —
Kad a ste dijete upoznaiii sa slikom, što u pismu upotrebljavamo mješte glasa, uputiite ga onda, da ga potraži u kutiji, da gal pokaže drugovima, položi na čitalo, odnese i položi na svoja klupu 1 vuče, po onim črtama, što označuju slovo, svojim kažiprstom jedan, dva, tri i više puta, a onda neka ga pokuša i napisati na plačici i na ploči. — Ali Vi čete taj užiitak priuštiti i drugima — dok je materijala u zalihii. Pa čete ih uputiti i u to, da odstope drugima »slovo«, da i oni pokušajiu izvesti tu m-ajs toriju i razveseliti se.
Dakako, kod toda itreba da su djeca disciplinirana i strpljiva, a učitelj da radii kao tkalac, koji oprezno suče nit za -niču, da mu se ne pomrse ilii prekinu; jakom i postojanom strpljivošču treba da ruko-vo d i svoje nastajanje, koje se temelji na spoznaji rezultata novih tečevin-a psihološke nauke.
Pa ii deca sama neka slobodno slažu riječi; ilsprva če tol črniti samo smjeliji, a njih če slijediti drugi.
L I S TEK
Mario Ferrero:
Piccolo dizlonorlo di pedagojia, didat-tlca e storla detla pedagogla.
(Slovarček vzgojeslovja, ukoslovja in zgodovine vzgojeslovja.)
Založba: Anton Vallardi, Milan.
Izšla je v drugi izdaji lično, v rdeče platno vezana in na dobrem papirju tiskana knjižica 346 strani male osmerke, ki je vredna, da si jo nekoliko ogledamo. Najprej moram omeniti, da se izdaje tega založništva odlikujejo po lepi opremi, kakor malokatere. Knjižica je nekak izvleček najvažnejšega iz vseh pedagoških ved. Sestavki se vrste seveda po abecednem redu, je to torej nekak majhen pedagoški leksikon. Kakor pravi pi satelj, je knjižica namenjena v prvi vrsti učiteljem, ki se pripravljajo na izpite, kot nekak pripomoček pri ponavljanju. Vendar pa more služiti vsakemu učitelju, ki si hoče priklicati v spomin to ali ono iz pedagoške stroke.
V uvodu nam pove pisatelj, po katerih načelih se je ravnal pri sestavljanju knjižice, ki naj jih tu v kratkem podam :
1. Upošteval je razne smeri, ki so važne za pedagoga ter se je oziral posebno na one može,
I tako eto pri;e nego lv 'dovršite ck» alfabet, do-tjerait čete sigurno dotle, da če djeca s a m> a r a-d iti, a Vi čete r u k o v o d iti njihovo duše vino izpeljavam; e prema pastavljenom si ciilju.
Tako sa tiskanim slovima. A sa pisanim? — pitat čete Vi. —
(Niastavak sledi.)
H. Kmet:
Nekaj misli.
Vsakemu iztneldi nas ise je zdela ustanovitev »Zveze« vseh učit. društev v zasedenem ozemlju le pobožna želja, skoraj utopija.. In vendar — imamo jo! Ideja, porojena v glavi' par mož — se je uresničila! Hvala Vam prvoboriteljem!
Učiteljstvo je bilo že od nekdaj trn v peti raznim strankam, ki so si gia vedele us už® ji ti s finančnim pritiskom. S tem, da so pridobile šolo v svoje namene, so si ustvarile ugoden položaj za svojo stranko. Toda1 — v-učiteljstvu je bila) moč! Ono si je vedno in povsodi znalo pomagati na lastno pot, s samosvojim delom. Akoravno jih je bilo nekaj, kateri so klonili1 glavi«, boječ se 'udarcev, je večini skrivoma tlela želja po osvoboditvi. In boječneži so dobili poguma od posameznikov — idealistov. Zlasti ■je divjal zadnja leta bič nadi glavami' učiteljstva na bivšem Kranjskem. Ni bilo svobode ne v šoli, 'kakor tudi v javnosti ne. Gorje mu, kdor se je javno' priznali kot pristaša nasprotne stranke! Jasno pa je, da more le v vsakem oziru svoboden učitelji uspešno poučevati, ako bcče, da bo šola res šola in ne delavnica. Šolstvo ije hiralo, korupcija je rastla. Učiteljstvo to uvidelo in prišlo do prepričanja, da mora stati samostojno izven .vsake stranke. Boriti se hoče samo za svoje svete pravice, za šolstvo. Tako gibanje isiei je pričelo zadnja leta v »Zavezi jmgoslov. učdit. društev« v Ljubljani. Kdor je bil prisoten pri delegajciijs.kiih zborovanjih v letu 1917-18, ve, kako oster veter je začel pihati. Veselje je bilo gledati to lepo, mlado gibanje.
In zdaj, ko smo si ustanovili isvojo »Zvezo!« v naših krajih, nikakor ne kaže držati rok križem. Slehernemu izmed nas manjka še veliko izobrazbe, zlasti še v teh težkih časih. Vzgojiti nam bo narodno zavedno generacijo, ljudi s čutečim srcem. Toda — ne bi bilo dovolj, vcepiti v prihodnjemu človeku samo ljubezen do lastnega naroda (kajti, da je tako enostranska vzgoja napačna, naj nam služi, za vzgled Nemčija), temveč glavni! naš cilj bodi., vzgojiti čutečega človeka, kateri ne vpraša v prvi vrsti, kake narodnosti si ter te po isti sodi, temveč gleda zgolj na tvoje poštenje. Kar gabi se človeku, ko opazuje dan za dnem to sovraštvo do drugorodcev, kar je vir raznih predsodkov. Imamo polno različnih prometnih sredstev, potom katerih lalhko poletimo v daljne kraje. Doma smo si pa tujci, majvečji 'sovražniki. Nismo še nastopili' poti človekoljubnosti. Seveda — šola vsega ne zmore, toda' brez sodelovanja šole pa tudi ne gre.
Zatorej — učiteljstvo na krov! Ali — podkovani nismo za ta veliki 'boj! Poznamo nekaj pedagogike, nimamo pa globljega vpogleda v razne socijalme vede. Eto — pomagajmo si! Ustanovimo si osrednjo, knjižnico, obsegajočo dela raznih ved, katere dajejo moč in niso zgolj šablone. Sprejeti bi bilo' delai, katera imajo zveze z dobro začrtanimi znanstvenimi
ki so ustvarili splošno veljavne smernice za praktično pedagogiko.
2. Upošteval je šolske odredbe, tičoče se pouka posameznih predmetov, izp.tov, šolskih ustanov i. t. d.
3. V zgodovinskih sestavkih se je posebno oziral na one pedagoge, ki so odločilno vplivali zlasti na razvoj elementarnega pouka.
Izpustil pa je higijeno in zakonodajo. Na prvi strani je obširen seznam pedagoških pisateljev, iz katerih je Ferrero zajemal pri sestavi svoje knjige, in ki jih priporoča tudi svojim bralcem.
Značilno pri velikem delu sestavkov, zlasti iz vzgojeslovja in ukoslovja, je to, da pisatelj krat-komalo citira dosiovno besede pripoznanih pedagoških avtorjev, ki ga ščiti o s svojo kompetenco. Knjiga je torej v toliko dobra, v kolikor je imel pisatelj srečno roko pri izbiranju c tatov. Da se pri tem poslužuje zlasti italijanskih pedagogov in pedagoških pisateljev, je umevno. Že pri listanju te majhne knjižice spoznamo, da ni Italija na pedagoški literaturi tako uboga, kakor smo splošno sodili. Nemške knjige, iz katerih smo skoraj izključno zajemali pri naši strokovni izobrazbi, bodisi v šoli, bodisi pozneje izven šole, so precej ignorirale tuje pedagoge novejšega časa. Zato bodo imena Rayneri, Gozzi, Vecchia, Montenovi večini naših kolegov neznana in prav dobro je, če si z njimi izpopolnimo naše znanje. Tudi velikih svetovnih filozofov, ki so s svojimi deli posredno ali neposredno vplivali na razvoj pedago-
deb sedanjega časa. Zastopana naj. bi bilia dela vodilnih mož modernega duševnega življenja', .ki se pečajo s šolo in vzgojo, pa naij bi' siodio različnih na-zirainj.
Na ta način se bomo izobrazili za' boij v sedanjem socialnem vrvenju. Izobrazba nam bo idiala moč, samostojnost. S sivoijo lastno delavnostjo bomo reformirali sedanjo šolo, ne pa z .raznimi vladnimi odloki.
Ivo Zlatic:
Pitanje tudjesa jezika u našim pnfkim školama,
Otvorila se raspravljanjia oi pitanju idrutgoga prb-.kirajiinskog jezika u pučkiim skalama. Pitanje {e ovo veoma ozbilijno i talkorekuč životno pitanje naših Skoda. Rasprave o njemu kažu, d'a sili1 na rešenje te da ga treba jedamput za uvek rešiti. Do. saida javili se u »Učit. Iiisitu« četiri kolege o predmetu. — Dva se mnenja postavila nasproti v. Jedrna stranka smatra podlučavanije dirugoga' jezika, ko terci na račun drugih predmeta, ii time da se osporava postign.uče uzgojine .svrhie pučke škole, ia k tomu 'da uspeh mi izdaleka ne odgovara izgubljenem vremenu. Jezike neka uči mladež u višini, školaimia. P.rotivna stranka zahteva, edia se počne podučavati jezike več u naj-mladjoj dečjoj dobi., jer: Koliko jezika znaš, toliko ljudi vrefdiiš. Sili nlais na to zemljoipisni maš položaj, t. j. borba iz a oipstamak.
Talco ovi, a kako mi ostali1?
- Svi veliki' pedagoški pisci bili .su a jesu .i današnji proti optarečivamja dece u nežnoj' diobi isa učenjem više jezika. Pučka škoda' ima da poda temelj .raziož-nog izražanja misli u piismm ii govoru na matemim-isikoni jeziku. Nial temelju materdnskoga ijezika uči mladež u- višiim školamia ili' u životu — ako im je od potrebe — tuidije jezike. Tko svoj mater,inski' jezik temeljito ne pozna, taj' ne može da tudji jezik nauči.
Veliki slabodni narodi ne poznadu toga pitanja, jer oni uče isamo materinski1 jezik u svojim pučkiim školama. Jedino deca poliitički 'odvisnih nanoldia mioi-rajiu več u osnovnioj školi' da uče više jezika, jer tako »politika« zahteva.
Brije smo mi morali, učiti mematčki' jezik, sada italijanski, — sjutnai micgli bi' nam uvesti u škole treč.i, pak prekosjutra četvrti jezik itd. Politika se maime rado menja. Svi nastavn.iicd znadu, dia je ovo smrtna uvredia pedago.šklh načela.'
Delegati »Zveze« več su na prvom zborovanju naišli na ovo velevažno pitanje. Čini se, da se več sonda bila ‘ispoljila dva nalzličita mnenja. (Ta su mnenja dobila odjeka kasnije u novimi.) Zaključak bio je proti u vedenju talij ans koga. jezika u škole, u koj.ima isie pr,ije nije podučavalo' kojiil tudji jezik. Jednak zaključak stvorilo je u veljači »Tolminsko učiteljsko društvo«.
Oviim se zakljuacima btelo stvar pustiti pri, statram, aLi naslutiti dadu, dia' je učiteljstvo proti vno podu-oavanju drugoga ijezika. Kasnijia polemika znači, da treba p i tamj e sa pedagoškoga staniOvišta' stlainio rešiti; a reč o torne imade svaki pojedini mastavniik.
Buduča učiteljska konferenca neka bi stvar pretresla u posebn.oj točki dnevnoga reda. Samo pitanje ne če tražiti' dugog .raspravljanja, jer če svaki učitelj zla sebe doneti rešeno pitanje prema vlasti-
ških ved, ni pozabil pisatelj. To so, na pr. Con-dilac, Kant, Hegel, Spencer i. dr., ki so manjkali v naših šolskih knjigah. Tudi najmodernejših struj in pedagogov ni pozabil, kakor nam pričajo sestavki: „Autogoverno“, Fčrster W. itd.
V naslednjem podajam v prevodu dva sestavka, da bo razviden način obravnavanja pedag. snovi. Značilnosti učne metode.
(Caratteri del metodo didattico.i Po P. Vecchia (Nova veda vzgoje, I. zv.) izvajamo značilnoiti učne metode iz najvišjega didaktičnega načela: „Učna snov bodi primerna dušnemu razvoju"; to je: 1. Pouk se začni s čutnimi zaznavami. 2. Razvijati mora umske sile, ali kakor se pravj, pouk bodi razvijajoč. 3. V največji meri je pritegniti gojenčevo sodelovanje, tako da izvedemo nauk s kolikor možno intenzivnim sodelovanjem gojenca samega.
4. Pouk bodi postopen in koncentričen. Dedukcija, (str. 95).
' Deducija je tisti umski akt, po katerem izvajamo iz splošnih pojmov posebne pojme ter razlagamo posamezna dejstva. Dedukciji nasprotna operacija je indukcija.
Tipična oblika deduktivnega razsojanja je silogizem, po katerem iz dveh znanili sodov izvedemo nov sod, ki se imenuje zaključek' ali konkluzija. (S. De-Dominlcis).
Iz navedenega je razvidno, da je knjiga zelo praktična. Priporočam jo tovarišem, ki razumejo italijanščino.	Iv.	Vovk.
•tam Askustvu. Izjave za ili proti prevele bi' se m' • obiiku .glasovanja.
Pitanje drugoga jezika n pučkoj školi jest strogo pedagoške naravi. Učiteljstvo znat če ga rešiti poisve objekt.iiV.no i maj uči .pred očima, uzvišenu uzgjo.jnu s vrhu škole, a bit: če kodi toga s ves.no svoje odgovornosti kao narodnih uzgajateljia.
Šolske knjije.
Z a p i s n i k
I.	seje. tržaškega oidlboira zal sestavo šolskih knjig dne 18. junija 1920, ob 4. pop,
Tov. Daneu, ki prevzame začaismio vodstvo aej tržaškega odbora za šol. knjige, prečita odlok Civ.
■ kosniisairijatia, ter predlaga:
1) naj se v prihodnjem šolskem letu uporabljajo provizorično že predelana Jicsin-Ganglova berila in sicer vi., 2., 3. im 4. razredu, to pa zato, ker v doglednem času ne bo mogoče spisati; novih beril, ki bi. jih lahko vpeljali že v 1, 1920.-21.;
2) za. šolska leta 5., 6., im 7. naj s,e pa sestavijo tiiove čitanke.
3} Ker je V. Bandeljeva »Zgodovina Italije« vsaj v kolikor zadeval snovi uporabljiva, naj se vpelje _ začasno kot pomožna knjiga za 5—8. razred.
1 ov. K 1 e A n m a y r konštatiira:
1) Pripoz.na.mo potrebo novih šolskih knjig zaradi izprememjemih političnih ralzmer;
2) ker Joisin-Ganglova 'berila ne odgovarjajo več zahtevam časa.
'Prej pa ko začnemo sestavljati nove knjige, moramo imeti stalen učni načrt, na katerega naj naslonimo svoje delo. Tako bo mogoče začeti s sestavo berila za 5., 6. im 7. šolsko leto. Pozneje pa naj se delo razširi polagoma' navzdol in sicer postopoma na 4., 3., 2. šolsko leto.
'Ker je Widr.ova začetnica doslej, še najboljša knjiga 'te vrste, ostanemo pri tej.
spisovanja učnih knjig je treba raztegniti n a one tovariše ficej, ki sicer niso v uradnem odboru, a so se bili' o. priliki priglasili za .to.
Da' bodo imeli ti delavci nekako vodstvo, predlagamo naj postane tržaški del odbora centrala cele '.v©misije (slovenski del).
Za načelnika predlagamo tov. I. Daneu-a; posredovalec med nami im oblastjo naj bo tov. I. Kraševim.
. iHrvatskii tovariši rniaj delajo samostojno; vendar ,je nujno potrebno, da se držimo pri delu istih smernic. Zato predlaga tov. Samec, naj si' tržaški O' bor izmenjuje program s hrvatskim.
zmed članov komisije naj se izbere 1) 1 urednik nik^ ^ Pedagoški urednik; 3. 1 tehnični ureb-p1 f1 2a vsak predmet posebnega urednika. 5) ose en urednik naj bo; tudi za kratko slovnico, ki 'Odjj pridejana vsaki čitanki.
Pripomočki:
J-) Učiteljem (urednikom).naj šolska oblast 'bo-v°dPotreb,ne olajšave '(dopust, manjše razrede itd.)
, ..■> Namočiti je treba vse knjige in mladinske pu-ukacije, ki so izšle med im po vojni.
3.) »Zveza« naj odpre nekolikšen kredit za eventualne stroške.
Italjanske knjige: v| Sestavo italijanskih knjig naj se poveri 2 ali; 3 2janom odbora. Knjige naj bodo sestavljene po _ um lir zo vi metodi in naj obsegajo 3 dele. I. del za in 3. razred; II. del za 4. in 5. razred; III. del za
9.	'm 7. razred.
Računice:
Sestavo račumic naj prevzamejo 3 člani odbora.
stavljene naj bodo po Gambiju, Močniku (Černivcu).
'Vsi dopisi v 2adcvi šolskih knjig naj se pošiljajo
na' s~ s ° vodstvo mestne ljudske šole v Sv. Ivanu pri trstu.	1
*&&** seia Ko dne 3. julija 1920. ob 11. uri predpoldne v prostorih ljudske šole pri' Sv. Ivanu.
Na to sejo se povabijo v svrho prvega medseboj-«ga dogovora vsi člani odbora, katerih imena so «uai že ob,javljena v »Učit. Listu«.
Jvsoslovensko učiteljstvo In novi učni načrt.
****** od 9. maja 1920., štev. 311/3904 je Trst šolski oddelek Gen. civ. komis arij ata v finitri ’už°s^venskemu učiteljstvu v pretres in de-veljal z° 7ediiev neki začasni učni načrt, ki naj bi v naših4 .’šo dobo kot temel) vseŽa šolskega: dela voj ' d P, raiinah. V skrbi z,ai bodoči duševni raz-(trvll Jenskega naroda, je sklenila ,»Zveza ja-sei’ °VenS učiteljskih društev v Trstu« na izredni t j1 uPravnega sveta, ki se je vršila dne 24. junija nek' ^ v naslednjem jugoslovanskemu učiteljstvu Ki n' ir ‘s?lle!rniic< Ki1 naj jasno določijo pred' oblastjo a rodom naše stališče z ozirom na predložene
učne načrte, a naj obenem tudi uredijo med učiteljstvom samim postopanje v tem vprašanju:
Ljudska šola je potrebna p re ustrojit ve; zahteva jo novi duh čaisa, zahtevajo jo nove socijalne im 'državne tvorbe.
Način, preustrojitve pa mora biti demokratičen; sodelovati piorajo vsi prizadeti činitelji: starši, učiteljstvo in država.
Samoodločba narodov Arna v gospodarskem, socialnem im kulturnem življenju mnogo) važnejšo vsebino nego v zgolj političnem.
Ustroj ljudiske šole je ena izmed najvažnejših nalog, ki jo mora tedaj izvršiti vsak narod' za se.
Ne oziraje se na vsebino predloženega podrobnega učnega načrta;, zahteva jiugosllovensko učiteljstvo, da morajo biti vse reforme šole sad temeljitih pre-frescvamj, pri' katerih maj sodelujejo vsi gori omenjeni činitelji.
Tako delo pa zahteva tudi primernega časa.
Iz teh razlogov odklanja jiugoslovensko učiteljstvo predi vsem,:
1. vsak birokratičnl način preustrojitve naših šol;
2. izjavlja, da je odmerjen čas lOih dni talko kratek, da bi ne zadostoval niti za pripravljalna dela, kaj šele za stvarno obravnavanje tega važnega! predmeta.
* * *
Prehajajoč na meritormo oceno predloženega podrobnega' učnega načrta:
1. zahtevamo od bodoče ljudske šole, da1 odgovarja kulturnemu stanju našega naroda, da se ozira na specifikum značaja našega ljudstva, da odgovarja njegovi socialni strukturi, da ne prekinja nasilno tradicionalnih vezi, s katerimi je maiše ljudstvo vezano na preteklost im narodno sorodstvo; skratka, da nova šola respektira duhovno strukturo naroda, da bodli oproščena vsakega nepotrebnega teoretiziranja in bodi: zgrajena' z vidikov čim večje praktičnosti, iz česar sledi nujno, da j* enoten načrt za podeželne in mestne šale pljuska v obraz zahtevani praktičnosti.
2. O vseh 'teh, času primernih zahtevah ni v predloženem načrtu niti sledu. Kar velja za nas kot premagano stališče, se maim zopet predistavlja kot koristen »novum«. Birokratiična iztuhtan, birokratično v par dneh predelan, maj bi ta načrt uklenil našo šolo za dolgo let v spone birokratizma. To j,e nekak kulturni oktroa, ki ne more zainteresirati nobenega, ki ne more oploditi1 našega 'duševnega' življenja, a skuša obenem napraviti iz Jugosloivemai jugoslovansko govorečega Italijana,.
Tako se nam kaže tedaj ta novi učni načrt kot kulturna nazadlnjaštvo niajbujše vrste. Jugoslovensko učiteljstvo ne more in ne sme sodelovati pri takem načrtu, ker bi bilo tako postopanje kulturen zločin.
Hočemo šole za ljudstvo in ne za državo. S primernim preustrojeiro hočemo dvigniti zanimanje ljudstva za to njegovo najvažnejšo kulturno ustanovo'. Pritegniti ga hočemo k sodelovanju pri tem plemenitem, odgojnem 'delu. Vsako zgolj birokratično šolsko delo bo ostalo ljudstvu ‘tuje, 'ter ne bo prispevalo k toliko potrebni regeneraciji človeštva.
Iz vsega navedenega izvajamo sledeče sklepe:
1. Jugoslovensko učiteljstvo odklanja sest a v O' definitivnega podrobnega učnega' načrta na podlagi predloženega programa. 2. Za prvo silo naj se sestavi podrobni učni načrt na podlagi starih načrtov in šolskih tedhikov, oziraje se na dejaniskoi izpre-menjene politične razmere.
Iz orjaniznclje.
Logaško učiteljsko društvo bo' zborovalo dne 8. julija t. 1. ob 10. uri dop. v Idriji. Vspored: 1.) Posvetovanje o pristopu učiteljstva v »Del. zbornico«.
2.) Volitev delegatov k zborovanju »Zveze«. 3.) Slučajnosti. — Leop. Puučuh, t. č. predsednik.
Poziv na glavnu skupštinu učiteljskog društva »Odbor za promicanje učiteljskih interesa za Istru u Pazinu«,
U četvrta.k dne 8. jula o. g. u 9 prepadne obdr-žavati če se u »Hrvatskoj čitaonici« — Narodni dom — u Pazinu glavna, skupšlina sa sledečim 'dnevnim redom:
1. Nagovor predsednika.
2. Izvešče tajnika.
3. Izvešče blagajnika.
4. Izvešče o »iRadničkoj komori«.
5. Promena pravila.
6. Izbor odbora.
7. Izbor delegata u »Delegacijski zbor Saveza«.
8. Eventualija.
Odbor.
Učiteljstvo sežanskega okraja je zborovalo dne
10.	junija t. 1. na Opčinah; predsedoval je tov. Albin Štrekelj. Zborovanja' se je udeležilo lepo število tovarišev in tovarišic; našteli smo 40 oseb. To je vse hvtale vredno1, zakaj razen izjemoma zadržanih, kateri' so s® tudi oprostili, so se vsi odzvali povabilu na takoi važno zborovanje.
Nekdaj obstoječe »Učiteljsko društva za sežanski okraj«, je bilo pred šestnajstimi meseci potom oblasti' razpuščeno; zato je bilo. treba poskrbeti, da se učiteljstvo zopet združi. — Na' zborovanju smo si najprej izvolili provizorični odbor, kateri je sprejel nalogo, da sestavi, oziroma preuredi pravila nekdanjega! društva v zmislu sedanjih razmer in jih čimprej predloži oblasti v .potrdilo in odobritev. — Tako smo postavili društvu zopetni temelj.
Nato je predsednik omenil »Delavsko zbornico'« in vstop vanjo. Glede razpravljanja o tej stvari, je predsednik dal besedo tov. Hreščaku.
Tov. Hreščak je obširno poročal, kaj' je pravzaprav »Del. zbornica«, poročal o nalogah in dolžnostih »Delavske 'zbornice«, ka|teraf zastopa interes vseh razredov, podpira delavsko maso moralno in fizično ter ji' je nekaka predistraža k evoluciji na splošni©, zakaj »Del. zbornica« ščiti izkoriščane in zatirane, ne da bi se spcdtikala ob narodnost. To je tisti' vzvišeni čin, katerega zmore edino »Delavska zbornica«. — »Res je, — je rekel tovariš — morda se nam ho v narodnem oziru godila krivica, ali od »Del. zbornice« bomo zahtevali in ona bo posredovala, dal odpravi eventuelne krivice in diference; ona nam bodi tisti pravičen, sodnik, ki sodii vestem in pravično!«
To in tako' je povedal tov. Hreščak; povedal pa je zato, da je potrdil naše prepričanje.
K izvajanjem 'tov. Hreščaka ni nikdo ničesar pripomnil, edino tov. Albin Furlan je prosil, naj govornik ponovi, koliko smo vezanih in nevezanih rolk v narodnem oziru, če pristopimo k »Delavski zbornici«.
Ko je predsednik pcnavno omenil »Delavsko zbornico«, nje pomen, in važnost pristopa k njej, >je stavil predlog o pristopu k »Delavski zbornici« na glasovanje. V dvorani je nastala tišina. Tedaj je predsednik presekal tišino, — bil je odločilen trenutek. Dvignili- .smo roke,
Protiglasovanje je bilo čisto odveč!
Tov. Štrekelj. kot predsednik in tov. Hreščak v imenu pripravljalnega odbora, sta se v gorkih besedah zahvalila tovarišicam im tovarišem za. tako kompakten in odločen nastop ter sta konstutirata najlepši uspeh in najlepšo vzornost.
Tudi o italijanskih stanovskih sotovariših se j.e razpravljalo. Ti so vpisani, če ne v »Delavski zbornici« direktno, pa v raznih učiteljskih sindakatih, in posredno, to je, potom simdaikatov v »Delavski zbornici«. Vprašanje je bilo, če bo »Zveza« pristor pila najprej v .sindakat in potom tega v »Del. zbornico«, ali pa naravnost v »Del. zbornica«, — Tov. Ger.mek je rekel, da borno, ker smo že samostojna |omga)nJi!zaef|j;al. prjfctpiljk ,naira|vnic|3't v »Delavsko zbornico«.
Pri razniciternostih se je razpravljalo, kako sedanje oblasti štejejo .službena leta.; ali štejejo leta pred 'definitivnim imenovanjem' v službena letal ali ne, Nibdio ni znal kaj določnega povedati, pač ipa se je izrecno .stavilo v zapisnik, da se društvo .o stvari informira.
Nadalje se je omenilo sestavljanje novih .slovenskih beril, in odbor si je nadel nalogo, da 'bo, preskrbel sposobnih ljudi, .ki naj bi 'delovali pri delu.
0 šolskih tiskovinah so se navzoči enoglasno izjavili, da so komplicirane, medostatne, zato tudi nepotrebne; je pač tolika nepotrebnega in manjka mnogo prepotrebnega na njih. Navzoči ®o bili mnenja, .kar hi. bilo edino prav, naj bi’ se šolske oblasti v vseh takih slučajih, kakor z vpeljavo beril, .tiskovin i. t. d., vedno še poprej dogovorile z 'Učiteljstvom'.
Zaradi posebne aprovizacije, kakor jo je učiteljstva svoj čas imelo, si je odbor vzel nalogo, da bo 'interveniral pri deželnem odboru, ali, pravzaprav pri deželnem zastopniku, naj bi lenta dal županstvom, oziroma apro.vizacijskim uradom ukaz, da bi učiteljstvo ne bilo prikrajšana naj kvamtumiu in da bi redna dobivalo kvoto predpisanih živil.
Tov. Hreščak je .omenil še prihodnji »Zverin* kongres, o katerem, je tov. Ger.mek povedal, da se bo vršil. najbrž začetkom meseca avgusta t. 1. Prvi je bil mnenja, naj bi se ne samo 'delegati, ampak vse učiteljstvo 'Udeležilo kongresa; drugi je prosil predsednika, naj toiv. Hreščakove besede predlaga navzočim. Ti' sto se tudi odzvali:, dia .se udeleže kongresa.
Nato je predsednik zborovanje zaključil.
Šolske vesti.
f Anton Fakin.	Solze	rosijo	nam	oči	—
oj z Bogotn drago srce ti!
S.	Gregorčič.
Česar smo se toliko, časa bali, to se je zgodilo. Dne 22. majnika ob 23;h zvečer je izdihnil svojo blago ■dušni gospod Anton Fakin, umirovljen nadučitelj. Pokojnik se ,je rodil 9. junijla 1848. v Škrbini, na spodnjem Krasu. Prvi' pouk je .dobil v domačem kraju. Ker je .imel veselje dol učenila, so ga dali skrbni .starši v šolo v Gorico:, kjer se je učil s pridn.ois.tjo in vnemo. V mlado njegovo' srce se je pa začepila že v nežni
mladosti' ostal lepa, velika in plemenita ljubezen, katero' ije vse svoje življenje gojil- izpričeval javno in ja imel za1 vodnato 'Svojemu delo vanju, ljubezen do mlialdSme, do bližnjega in idio slovenske domovine. Po dovršenih naukih je 'bil imenovan 11, novembra 1873. potovalnim učiteljem za Kazlje - Štorje. Tu je služboval štiri' leta, Starejši Kazeljci in Štorci se ga še vedno hvaležno spominjajo. Ker niso imeli do njegovega prihoda v vasi šolskega pouka, so prihajali prostovoljno' tudi' takratni) ulkaželjmi mladeniči in celo že dozoreli možje ob dolgih zimskih večerih v šolo, kjer jih je vadili brezplačno v čitanju, pisanju in računanju. Dne 5, marca! 1877. je nastopil učiteljsko službo nal Repentabonu, kjer je služboval do 1. septembra 1913. Med) ljudstvom je užival spoštovanje in ljubezen, ki si jo je pridobil s svojim obče koristnim dielioivanjem: za njegov napredek. V šoli. je bil do skrajnosti vesten, miti) za trenutek ni zanemaril svoje stanovske dolžnosti. Šola mu je bila 'drugi dom, nekaik sveti kraj, kjer se shajajo (otroci imoviti in siromašni, na duhu in srcu revni in bogati, pa vse je objemal z enako ljubeznijo in sejal v njih srca! seme vsega dobrega, resničnega im lepega; vsak mu je bil miadepolni cvet, katerega je oskrboval ter si prizadeval, da' je kasneje obrodil dober sad. Pota njegova' niisO bila postlana s cvetjem, pač pa čestokrat s .trnjem, a to :gal ni strašilo v njegovem obče koristnem delovanju. Deloval je vse življenje v smislu besed našega pesnika, Simona Gregorčiča, ki pravi:
.Kar storiš zase, to že stabo izgine.
Kar storiš za narod, ostane vselej ‘.
(Pogosto je vnemal narod k črtanju koristnih časnikov in knjilg. Prirejal je roditeljske sestanke, na katerih je navajal starše k boljši vzgoji otrok ter jih vnemal za šolo in napredek. Kakor mnogoletni in spretni' občinski1 tajnik je mnioigoi koristil z delom, in nasveti reipemtabonskemu županstvu, pa tudi posamezniku, Domače starešinstvo je znalo ceniti njegovo obče koristno delovanje ter ga imenovalo vtsvoji seji 9, julija 1913, častnim občanom. Lahko torej rečemo o- pokojniku s pesnikom:
Kar sil ti dalo je nebo, posvetil ti si vse mladini, posvetil vse si domovini.
Kako- je bil pokojnik priljubljen učiteljstvu, domačim Občinarjem in prebivalcem sosednih vasi, je pokazal veličastni1 pogreb, kakoršnega ni še bilo na Repemfahru. Pred krsto so stopali) učenci repemta-iborslke šole. Zal knsto so se razvrstili za ■ sorodniki učitelji in nekatere gospice učiteljice sežankega okraja. Za temli so stopali' vsi 'občinski odborniki1 s županom, nioseč lep venec, ki. so ga poklonili blagemu pokojniku. Potem je sledilo /lepo število 'občinstva. Po običajnih duhovniških molitvah sto govorila ob svežem grobu dva govornika; prvi njegov stanovski .'tovariš, I. Ravbar, in dirugi njegov bivši učenec, občinski starešina, A, Guštin,
In ko so odpeli domači pevci, pokojnikovi učenci in učenke, običajno niagroibnieo so nam prišle na: misel' pesnikove besede:
Telo sladko ti spalo bo globoko pod zemljo, a duh visoko vrh zvezda z duhovi rajskimi ti biva, v objetju večnega Boga, tam blaženstvo brezmejno vživa.
Tovariš.
Nekaj pripomb. K članku o učiteljišču — karikaturi', ki ga objavljamo na drugem mestu, dostavljam mio še to: Če naj i zgleda ta naša narodna svoboda! in toliko hv.ateana pravičnost it ali jialn.sk e držve' tako, kakor ntam jih prikazujejo dejstva, ki smo jih mclgli v prvem hiipu izvedeti' o tem »pedagoškem:« zavodu, potem se moramo zal io,bioje zahvaliti'. In ironija hoče, da je 'deželna šolska) oblast, kil je ta greh zagrešila, v jati 'sa|pi. izdala okrožnico, s katero je pospremila izdajo novega začasnega učnega načrta, zal ljudske šole in je v njej naročila s .posebnim poudarkom, da se je pri obravnavanju našega šolstva' ozirati tudi na čustva; in tradicije našega ljudstva. Ena izmed najsvetejših 'tradicij. JuigOslovenov pa je ta, (da gle-dialmio svojo šolo z ljubeznijo1, da je ne omalovažujemo im da spremi jahto njen razvoj s pazljivim očesom, ker vemo, dar le v dobri) šoli, ki ise izpopolnjuje, bo našgl naš nabod svoje odrešenje, moralno in .materialno.
Sramotni madež, ki so rnaim ga vtisnili z učiteljiščem v Tolminu, se moral izbrisati. Toi je naš trdni sklep in čutilmo, 'da je tudi' v nas moči, 'dla ga udiejstvimo!
Šolsko redovarije, Goriški oidlsek »Društva srednješolskih profesorjev« je v eni svojih zadnjih sej' protestiral proti okrožnici: Civ, komisar,iijata v zadevi šolskega redovanja in je zahtevali:
'1. da se obdrži sedanji '(stari) način redovanja (nezadostno, zadostno, dobro, .odlično);
2. da .je šolsko leto ralzdeliiti zopet v dve poluletji;
3. pred vsakršno novotarijo naji se oblast posvetuje prej s profesorskimi' delegati;
4.	uveljavi naj se za naše šolstvo najširša avtonomija1. .
Namen vsake šolske reforme bi moral biti šolo preoisnov.aiti, in ji dati toliko razmaha, da se lahko približa življenju; le potem bo ustvarjalal ljudi za življenje, ker ho praktična in bo sleherno njeno, dejanje odgovarjalo potrebam 'časa. Tendence, ki jih kažejo šolske oblasti pri preurejevatnju naših šol, pa so vse preji ko moderne in gredo za tem, da ustvarijo iz učitelja stroj, ki bo drdral po natančno določenih pravilih in ustvarjal — številke. Že eno leto prakticiramo novi način redovanja {od 1 do 10), pa še danes ne razumemo prav njegove praktične vrednosti. Učenec, ki dobi 5, n. pr. iz računstva, je po novih 'določbah nezrel za višji razred. Po čemu imamo še štiri redove navzdol, ko sol ti zal njegov napredek, ozir. nazaidek itak brez pomena in vpliva. Ali na,ji nemameža, ozir, nesrečneža zaznamujemo s še večjo sramoto' nego je 5? Dvomimo, da bi to odgovarjalo načelom prave vzgoje, ki) mora biti vendar tesno zvezana s poukom. Potr.ebnJO' je tedaj, da se orijentiramo 'tudi) v tem vprašanju od dobrega k' boljšemu. K temu nas kliče zdravi razum, ki se nikakor ne more sprijazniti z izrodki v pisarniškem prahu im med 'preperelimi1 akti otopelih možgani.
Kaos na šolskem polju. Že nekat enkrat smo imeli' priliko 'opozoriti na' mevzdržljive razmere, ki so se vgnezdile v naše šolsko poslovanje, ne toliko zaradi posledic vojne furije, pač pa največ zaradi nesposobnosti faktorjev, ki iso na čelu raznih šolskih uradov v deželi. Iz okostenelega avstrijskega birokratizma srno prišli po zaslugi (teh mož ne samo v neko hujšo sorto iste bolezni, pač pa naravnost v bomfuzionizem, 'ki meji že na1 — anarhizem, In to) je tudi 'čisto naravno. Po razsulu Avstrije se je začela tudi nai šolskem polju reorganizacija, na' .mesta nekdanjih funkcionarjev so stopili nori možje; nekateri sol iz kraljestva, ki jim pa vsled nepoznanja istare šolske legiislature mi bilo nikakor mogoče, im jim tuidi še dolgo ne bo, izpeljati prehoda v italijansko smer, kakor zahtevajo izpre-memjene politične razmere. Tem tudi ni toliko, zameriti greha., katerega opas/ne posledice se kažejo dan za dnem v jasnejši luči. Ali zraven teh mož so se pojavili' tiudi ljudje, ki so vzrastli .na naših tleh, ki jim morajioi biti tedaj razmere na. šolskem' polju iz prejšnjih' časov popolnoma znane. Po rezultatu, ki so ga zasejali s svojimi enoletnim delom, moramo soditi, da so za tako .reorganizaitoričnio delo popolnoma nesposobni in dla niso zasedli svojih važnih mest zaradi resničnih zaslug ca šolskem1 polju, ampak vsie bolj zaradi' osebnih .ambicij, ki hočejo imeti plačan svoj trud za nekaikiol drugačno delovanje v korist države. Tako se je zgodilo, tako je , .. ako boi tako 'tudi zanaprej, ne moramo še danes prerokovati. Znamenja’ zadnji dimi pa kažejo1, da' je zapihal veter, ki hoče očistiti to megleno ozriaičj.e in postaviti vsako reč na svoje mesto’. V teh 'dneh je 'zboroval tržaški oddelek Social, učit. sindakata, ki je sprejel radikalen sklep v tem) vpriaišanju, katerega hočei predlagati! na uradni: uičtit. konferenci, ki. se bo vršila 28., 29. in 30. junija t. 1. V njem: odklanja vsako odgovornost za ves šolski nered; protestira proti ravnanju šolskih oblasti, ki kaže visik-dair napram učiteljstvti nefco nezaupanje, v kolikor se tiče1 njegovega 'delovanja v šoli in. njegovih strokovnih zmožnosti; /smatra1 sedanjega deželnega in okrajnega nadzornika za edina krivca vsega nereda; izjavlja, dla j.e vsako! delovanje simdlakata z obema nadzornikoma nemogoče' i® končno poziva oba funkcijioniarja' naj zapustita ®čit. konferenco ter zahteva iod oblasti, da ju nemiudoma odstavi. O poteku cele zadeve hočemo še o priliki poročati.
Neobdelano .poglavje. Iz dnevnega reda Social, učit. isdndiakafa, kal ,je naperjen proti krivcem sedanjega kaosa na šolskem polju.; izvemo, da vlada pri naših šolskih oblastih; precejšnje nezaupanje do učiteljskega idela v šoli in izven nje. Nastaja aeddj vprašanje: Kdo .je napeljal oblast :k temu krivemu mnenju? To je še .neobdelano poglavje v našem stanovskem življenju, .ki se iga moramo prej ali. slej lotiti z vso odkriitosr črnostjo, dia ne bo naš istan trpel škode, ki .j.e nikakor ne zasluži. Kajti učiteljstvo je delalo, dela in boi delalo, dokler bo njegovo delo potrebno ljudstvu. Seveda ne more delati vsikdar po intendjah raznih piseudiopedagogov, ki ibi hoteli ustvariti iz šole vojaško' kasarno ali pa faibriko, v kateri naj bi po strogih, biirokratičnih predpisih ustvarjali igračke, natrpane z nekolikšnim znanjem številk, z dozo čitamj.a liin pisanja, ki naj potem stopijo v življenje in se tam igrajo — človeka. Učiteljstvo je takrat 'dolžno protestirati, ker je varuh človeštva in njegovih višjih, duševnih interesov. Kdor zaradi tega. učiteljskega postopanja ustvarja pri oblasti nezaupanje in krive pojme, je škodljivec ljudskega šolstva in učiteljskega stanu ter je treba ravnati z njim kot z zajedavko, ki mora iz zdravega organizma.
Učiteljske organizacije v Italiji. Ni menda' stanu, v Italiji, ki bi bil tako zapostavljen in malo upoštevan, kakor je ravno učiteljski. Velika je učiteljska družina v tej državi, a vendar ni njena beseda prišla nikoli do tiste veljave, kakor bi bilo prav. Učitelj je bil vse do zadnjih dni suženj države in občine, ki sta gospodarila Z njim po svoji volji. Njegovo stališče v šoli in zunaj nje ni bilo prav nič zavidanja vredno. Vse do zadnjih časov je bil iza svoje delo plačan tako sramotno in beraško, da se naravno ni mogel dvigniti' v socijaJnem življenju nad nivo bednega proletarca. Izboljšanja svojega materialnega stanja pa si ni mogel izvojevati z lastno močjo, ker je ta še dandanes tako razcepljena na skupine različnih idejnih tendenc, da je vsaka večja akcija v dobro stanu .uprav nemogoča. V Italiji imamo 8 (osem) učiteljskih organizacij, ki cepijo .učiteljsko moč po ideji in interesih ena v škodo drugi. Glavne tri skupine, 'so: »Unione Magistrale iNazic-nale« s sedežem v Rimu; »Ni c-olo Tomaseo« s sedežem istetam in »Sindacato Magistrale Italiano« s sedežem v Milanu, Prvo je največje učiteljsko ud rušenje, ki .je na-papirju apolitično', v resnici pa strogo-nacijionalistiično in eksponent najhujšega državnega imperializma; drugo je izšlo iz vrst klerikalnih političnih organizacij in je v nekakem nasprotju, v kolikor zadeva notranje državno življenje, s fr amazonskim programom nekdanje Italije. Tretje, :ki pridobiva dan za dnem več tal v 'učiteljskih vrstah, je udruženje 'učiteljstva socijialističnega političnega prepričanja. Potem, imamo še sledeče .manjše organizacije, ki. jih navajamo z italijanskimi imeni: »As-sociazione Nazionale fra gli insegnanti elementari abilitati alla Direzione Didattica« s sedežem v Maršala; »Ccmitalo Nazionale Licenziati Souole normali« s sedežem v Rimu; »Federazione Nazionale Insegnanti Piccoli Comuni« s sedežem v S. Vito Romano; »Associazione Nazionale Insegnanti Scuole di Tirocinio« s sedežem v Napolju in »Federazione Nazionale maestri militari ed ex militari« s sedežem v Kataniji. — Le edino prve tri olrganizacije imajo pravico do obstoja, ker se borijo za skupne koristi stanu in šole, čeravno vsaka iz svojega idejnega vidika. Ostale štiri so dokaz posebnih1 teženj nekaterih učiteljskih skupin, katerih koristi morda me-škodiijejo naravnost učiteljskemu stanu, pa so. vsaj v navzkrižju z interesi splošncsti. Naravno je tedaj, da se kaže pri .razsodnejšib učiteljih odpior proti temu brezmiselnemu slabljenju moči in da se pojavljajo med njimi glasovi o potrebi' združenja, sicer ne še na strogo stanovski podlagi, pač pa zaenkrat na omejenem torišču glavnih političnih prepričanj. Pot do učiteljskega sindakata, ki bi združeval v sebi vse mloči v korist stanu in šoli, je še dolga in kdove fcdrji jo dosežejo učiteljske vrste v Italiji?
Krate vesti.
Umrl je dne 26. aprila vadniški učitelj v 'Ljubljani tov. Iv, Kruleč,
»Ženski Savez«. V Beogradu se nameravajo vse-učiteljice srednjih šol (v Srbijiil jih je vsaj: toliko kot. profesorjev) im učiteljice Ijuidškihl šol združiti; nei gledie na organizacije, katerim že pripadla jo, v društvo!, ki bi pd svoji strani' stopilo1 v »Ženski1 'S-aJvez«, da bi tako 'dobile vpliv in besedo nal ženskih kongresih v domovinii in, tudi' na mieidnarodbem: polju.
Novo obrtno šoto namerujiejio odpreti v Oisijeku, Simptomatičen ukrep, Vlada države SHS jje sklenila ukiniti z »orviim šol. letom vse ugodnosti, ki. so jih dtosleji uživali 'dijaki v obliki; brezplačnih stanovanj; hrane . t. d,, in sicer zato, ker idijiaštvO' ne izvršuje svojih dolžnosti in zaneimiarjia svoje .nauke.
Poverjeništvo za prosveto in verstvo na Hrvat-skem je izdalo okrožnico na šolske oblasti radi ustanovitve re.dnih selskih in pomožnih šol, kjer še ne obstojajo*.
Popolno izenačenje učiteljstva z državnimi uradniki so izvedli v Nemški Avstriji, Zakon je stopil v veljavo' s 1. majem. 1.1.
»Zemaljsld školski odbor« v Zagrebu je začel raz-pravljiatii o noivern tipu srednje šole, ki naj bi. trajala štiri ali šest let,
Pet mest za slušatelje jugoslovanske narodnosti je rezerviral .rektorat rudarske šole v Krakovu, ki prične šol. leto. 1920- 21 dne 1. okt. t. 1.
Oblasna, državna zašfitai djece in mladeži u Zagrebu, Kipnii trg, br. 9, I. kat., sporoča sledeče: U doba vojnih Operacija te okupacije Srbije odvedeno, je mnogo djece iz Srbije u iniolstrainsitvo. D,a se uz-miognu tal idjeoa priomuči i1 povraitiltii u domovimu, po-zivajiu se svi oni, ikoji što znadu o; toj djeeii, neka to jave.
Iz upravništva.
Po sklepih dclegacijskega zborovanja od februarja meseca t. i. mora vsako včlanjeno društvo vplačati v blagajno „Zveze“ za vsakega člana še 12 L. Da bo mogla naša „Zveza“ izvrševati prav svoje naloge, so dolžni vsi člani in učiteljska društva izpolniti svojo dolžnost. Prosimo tedaj, da poravnajo najhitreje zaostalo članarino.