ftt. 62, V Gorici, v četrtek dne 1. junija 1911. Ishala trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K /9 9» • ¦* »M 1 Posamične številke stanejo 10 vin. | V Gorici se prodaja „Sočau v vseh tobakarnah. nSOii" »ras naslednje izredne priloge: Ob novem letu JLažipot.. po Soriškem ia Gradiftčaaskem" in dvakrat v letu „ Vozni red Že-lesnic, parolko* in poštnih aiez". Na naroČila bres doposlaie naročnine se ne oziramo. Tečaj X!L »Vse za narod, svobodo In napredek!« Di. K. LavrU, Vredtttitrp S! nahaja v. Oosppskj,juljcj $t.7 'f Gorici v ., I. nadslr. na t*ISltc Dpravništvo J'('•';./ se nahaja v Gosposki ulici Iji. 7 v I. nadstn na le?0 v .tiskarni. Naročnino in oglase je plačati locOiGorica. , Oglasi in polianlce se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat !4 vin., 3-krat 12 vini vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in, spisi v .uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tslafon it, 83. »Gor. Tiskarna" A. Gatiršček (odgov. J, Fabčfe) titka in lal. Oolilno gibanje. Volilci! Klerikalci vedo, da }e mod naše napi edne Ij-iidske stranke po deželi velika, rt sicer je tako velika, da se morajo povsod! boriti proti naprednjakom pred blrž-njJmi volitvami. — Zato pa tako udrihajo po naprednjakih po svojfh listih, po shodili, na agitacijah in po cerkvah. Sicer kričijo včasih, kako so močni, da S. L. S. objema že cel slovenski narod — - ~ ¦— ali da niso res tako močni, to spričuje sedanja volilna borba prav na Goriškem. Ta okolnost mora podkrepiti napredno misleče volilce, da pojdejo vsi na yvolišče. Ni umestno ugibati, ali zmagamo ali ne zmagamo — saj tudi klerikalci ne vedo, ali zmagajo ali ne zmagajo! -- marveč na volišče treba iti. Na dan 13. junija t I. glasovnico in izkaznico v roke pa na volišče! Po vsem Slovenskem so radovedni, kako se zvrše volitve na Goriškem. Zato pa so goriški napredni volilci naravnost dolžrv/ iti na volišče ter oddati svoje glasove za napredne kandidate -~ da se spriča pred svetom, da je na Goriškem napredni živeli močan, tako močan, da ga klerikallzem nikdar ne stre, marveč da napredni živelj stre klerikalizem ter ga pomandra, da ne bodo nositelji njega več sleparIH našega goriškega ljudstva ! ¦Dne 13. junija t. 1. -moramo pokazati, da smo čili, da.nas je velika četa. pred katero je klerikalce strah!...... Nadejamo se, da odpadejo pri vsakem vsi pomisleki; da izgine vsa malo-•dmSnost. kar je je kje — napredni volilci, dolžnost Vas kliče na volišče pokazat« da smo tu Iqy da ostanemo tu! Naša stranka mora pokazati na dan 13. junija, da ima v ljudstvu zaslomba, da je ljudska stranka ter da je bodočnost nje- Volilne borbe, udeležbe na voliščih vežbajo. ljudi, Jih okrepljujejo, volilni boj vede do — zmage! Napredni volilci! Na dan 13. junija t. I. vsi na volišče! Na Štajerskem je 'kaj živahno politično vrvenje, posetnro pa v Savinski dolini, kjer kandidira duhovnik Korošec proti naprednemu kandidatu Robleku. Da, takega volilnega boja, kakoršen je sedaj na Štajerskem, ni po Slovenskem. Naši volilci raz vidijo iz tega, da se 'bojuje povsodi napredna misel proti črnemu mednarodnemu kleritkalitzmu, ki hoče naš narod docela zasužnjiti tujini silam. Ce se tako borijo štajerski bratje, koliko večja dolžnost je še le naprednih volilce v na Goriškem, da se postavijo v bran klerikalnim sleparjem ljudstva, ker pri nas je napredna misel najgloblje vcepljena v ljudstvo. Hud boj se bije na Štajerskem. Ne vedo, ali zmagajo ali ne zmagajo — ampak borijo se, dobro vedoč, da kdor hoče zmagati prej ali slej, se mora boriti posebno v času pred volitvami. Ker se bije hud boj, je to znamenje, da pojdejo tudi volit vsi! Pri nas ni takega boja — na sploh ni tako velikega zanimanja za volitve kakor na Štajerskem, toda iz tega ne sme slediti slaba udeležba na dan volitve! Na Goriškem pri nas se da doseči lepe uspehe, samo treba je, da stori vsak svojo dolžnost; vsi na volišče! Glasovnice. Pozor, volilci! Vsak volilec dobi od svoje občine dostavljeno glasovnico (volilni listek) in izkaznico (legitimacijo). Glasovnica je le tedaj veljavna, a-ko je na njej pečat okrajnega glavarstva, kateremu pripada do-tična občina. Na glasovnico se napiše ime kandidata tako, da je vsak dvom o osebi nemogoč. Glasovnica se odda pri volitvi skup zganjena, legitimacija pa se obdrži za morebitno ožjo volitev! Tisti, ki ne bi imel legitimacije pri ožji volitvi, ne sme voliti. Koniur bi se glasovnica ali legitimacija izgubila pred volitvami, dobi potom občinskega urada drugo. Glasovnice je na dan volitve dobiti tudi pri volilnem komisarju, dočini more legitimacijo izdati samo okraj, glavarstvo. Opozarjamo tudi na morebitne pomote v legitimaciji. Kdor ne bi dobil na ipopolnoma pravo ime se glaseče legitimacije, naj gre tako; k občinskemu uradu in zahteva, da mu okrajno glavarstvo izda pravilno legitimacijo. Volitev, je tajna. Nihče nima pravice zahtevati od vo-lilca, da pokaže komu ime kandidata, ki »ga ima napisanega na glasovnici; nihče nima pravice samovoljno črtati pri drugih napisano ime kandidata in napisati drugo ali izpolniti glasovnico z imenom drugega kandidata, kakor pa-$eli volilec sam. Tako ravnanje je. kršenje volilne tajnosti ter obenem tudi nasilstvo in oviranje volitev. .' Prvi pregrešek se kaznuje z zaporom od enega tedna do treh mesecev, drugi pa od enega do šest mesecev. Treba paziti, kajti klerikalni priga-njači so nesramni in prav v zadn.i«h tre-notkih bodo iskali volilce, katerim bi požrli glasove za napredne kandidate! Torej pozor! Poziv vsem kuratorijem slovenskih obrtno-na-daljevalnih šol na Goriškem. Kuratorij obrtne nadaljevalne šole v Tolminu dopisuje z vsemi uradi v slovenskem jeziku. Deželni odbor hi rukajšno glavarstvo pošiljata tudi vloge v našem jeziku. Čudno ,- ifcjomo dela edjno trgovbko-obrtna zbornica, ki sicer sprejema slovenske dopise, a rešuje; jih. -dosledno y Italijanskem jeziku. Tukajšnji kuratorij se je pritožil proti dopisovanju zlbprnice v lem' nam'ptu)em jeziku, a zbornica je odgoyo-;" rila, da je nje poslovni uradni jezik edino italijanski! Taiko torej! : Trgovsko-obrtna zbornica, v koje blagajno se izteka polovico denarja slovenskih davkoplačevalcev, ne smatra potrebnim, da bi z nami občevala v.slovenskem jeziku. Faktično nima zbornica nobenega uradnika, ki bi bil popolnoma zmožen našega jezika. Iz tega'se vidi/da so pri zbornici nastavljeni'izključno'italijanski uradniki in da iza slovenskega uradnika tam ni mesta.' Mi Slovenci smo preveč, popustljivi; naši poslanci se premalo brigajo za narodne interese naše dežele, in dr. Gregorčič se celo druži z Italijani, zato pa naš povsod Lahi nadvladiujfejo in nam celo kratijo naše narodne pravice. Proti temu se moramo odločno vpre-ti. Ndben kuratorij naj ne odgovarja na italijanske dopise trgovsko-obrtne zbornice in s to pasivno rezistenco bodemo prisilili to korporacijo, da bode nas in naše 'narodne pravice v bodoče vpoštevala. V Tolminu, 30'"maja 1911. Andrej Vrtovec, član kuratorija.,.$ DOPIŠI; Iz goriške okolice. Iz Šempasa. -^- Jaz podpisani s tem izjavljam, da je dopis v »Primorskem; listu« št. 21 od 24. maja 1911. glede mojega predlaganja v občinski seji od-dne 14. maja 1911. popolnoma lažnjiv !in pbtrju-jem, da je dopis v »Soči« št. 57. od 18. maja 191 h v vseh točkah popolnoma resničen; zategadelj poživljam pisatelja omenjenega članka v »Primorskem listu«, naj ta dopis, ako ima toliko poguma, s prilogo VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteit. Poslovenil: F. K. (Dalje.) V klubu je bilo sedaj vedno polno, V dvorani je stala izvrstna peč, katero je preskrbel Malaus. Skrbeli so gospodje sami, da je bila vedno gorka. Posebno starejši gospodje so prebili tu jako radi popoldan, igrali so in pili zraven črno kavo. ali pa kozarček likerja in brali časopise. Pastirska pisma, katera so škofje ravno zadnji čas zelo pošiljali svojim ovčkam, so razburila kri republikancev. Bilo je preveč, na kak nečuven način so kazali v njih škofje svoj srd do republikancev. »Pridigajo smrt in prokletstvo proti nam.« ¦*To so učitelji krščanske ljubezni!« »Morajo se čutiti posebno varne in gotove, da se jim •lules Simona ni potreba br.ti, drugače bi, se ne upali napasti republiko na tak način in to kar vsi nakrat. ,»Če le Jules Simon ni prevelik filozof«, pripomni Allard, »kajti ti so vedno nevarni za varnost države. Za upravo države se navadno ne brigajo, da le lahko razvijajo svoj sistem. Sedaj pa pusti Jules Simon duhovščino delati, kar hoče.« Med tem, iko so se republikanci jezili nad škofi, so izrabljali reakcijonarci priliko kolikor mogoče. Župnik Mingral je dobil dva zaboja tiskanih pastirskih listov, te je delil v spovednici in navduševal ljudi. Gospod in gospa pl. SlepiČeva sta tudi Jako pridno delila škofove liste. Samo tistih, kateri so imeli ost proti bona-partistom, teh ni mogel župnik deliti poljubno. Chanat ni hotel o njih nič vedeti, ter mu zagrozil, če bo delil te pastirske liste med bonapartističnimi kmeti, napove rnu javno boj. ŽnpniK se je moral udati. Sicer so pa zadostovali drugi in prinašali sad. Škofje so govorili v njih precej močno, kmetje pa so rekli: »Vlada mora biti jako slaba, da to trpi.«' »Ravno nasprotno«, je trdil Crillon, če je slišal take govorice, »to je ravno dokaz, kako močno stoji, da se brani vsem mogočnim napadom.« »O ne, gospod,« so odvrnili kmetje, »če bi se vlada ne bala, ne pustila bi se tako sramotiti, če bi le imela moč, da bi prisilila duhovnike k molčanju, bi to gotovo storila.« Ne, vlada jih ni spravila k molčanju, nasprotno, pod Jules Simonovo vlado so postajali vedno predrznejši. Župnik Mingral je dobil od škofa iz Grenobla pismo, v katerem ga poživlja, naj agitira še bolj, kajti »ni se nam treba ničesar bati,« se je glasilo dobesedno. In nekega dne je rekel Allard: »Ali vam nisem pravil?« Filozof Jules Simon nam ne more dati prave.republike,« »Samo Gambetta nas more rešiti«, pravi Crillon, dokler nimamo njega, bati se nam je vsega.« Reakcijonarci so bili vedno predrznejši. Mirovni sodnik ni nič skrival svojega mišljenja in v vseli spornih zadevah in prepirih med kmeti je dal vedno krivo republikancem, tako da so reakcijonarci dobili vsako tožbo. Gospod in gospa pl. Slepič sta si mela veselja roke in pravila vsakemu, kdor jih je hotel poslušati :»Z republiko je pri kraju, je že doživela.« Rovbončanje so se- spraševali: »Kaj se vendar godi v Parizu, da delajo reakcijonarci tako brez strahu?* .J '¦• Kaplan, šolske sestre in bratje so delili letake-celo otrokom v šoli, v katerih se je prerokoval konec' republike in se pela hvala Bogu. _.¦••¦..»¦¦••'¦ Republikanci so s strahom dejali: »Kaj naj si mislimo-o Jules Simonu? Kaj je ž njim?« > *' "¦• ¦¦ Skrb in strah, kako se to razvila bodočnost,, je držala republikance kakor v okovih, le Allard in Crillon nista izgubila zaupanja; dejala sta: »jules Simofr je izdajalec, dobimo pa drugega.« '¦'"•'¦: Največ pa je morala trpeti doma Lucija; bilo ji je skoraj neznosno. Bolj- kakor preje sta govorila1 Monestrel iu žena najgrše stvari o republikancih in o republiki. A Tudi v'svojem srou je Ibila Lucija žalostna. Ni: vedela, kaj naj si misli o Albertovem odpotovahju.' Vsak dan je sedela pri svoji Šivalni mizici pri •oknu in gledala^ v naletavajoč sneg, dneve 'in tedne, toda nobena vest ni prišla o njemv Lucija je bila vedno žalostnejša/ ¦' 'l Mnogokrat je šla lk Ani," toda tudi ta je; mla fesrfa jn žalostna. Njen oče doma ni skrival svojih skrbi/cela: družina je skrbela z njim. ' . , j »Če zmaga reakcija, potem naj se pazinto republikanci,« je rekel, »ne bode ravno prijetno.« "' ]'¦¦'' -11 Ana je povedala Luciji očetove skrbi in jo -vprašala, kaj pravijo njeni- stariši. •¦'<-¦ "¦¦" ' f; *i!\ »Pravijo, da pride v najkrajšem času zopet-kfatf nazaj in da bo,cerkev zasijala zopet v stari.;bliščobi.« Ana je prosila prijateljico, da ji tfovVvse, kar; bo slišala, »da nas ne zadene kaj-nepričakovano,«Jjerrekla. »Ne skrbi, vse izveš1, kar :bom slišMd,* • ji odvriie Lucija. . -r* •' .•',¦:.¦¦!.. i : ¦_•• "'¦ _=__ .^ Kako bodo regulirali Vipavo, o tem smo govorili preid* -mesecem* dnij. «-.'. Deželni odbor je zadovoljen, da se uapravl priprost podroben načrt za razne zazMave in uravnave, pri katerem ne gre ZA POPOLNO URAVNAVO VIPAVE, ampak za izvršitev cele vrste več ali manj lokalnih brambnih naprav.....To se pravi: zakrpati hočejo Vipavo tumtami malce, o kaki PRAVI REGULACIJI pa ni govora! r*4 co . Slovenski .klerikalni poslanci naši so zadovoljni s sklepi in ukrepi glede »regulacije« Soče in. Vipave. Obe reki hočejo regulirati le tako: Sočo od Podgore do izliva — Vipavi pa napraviti lep izliv v Sočo. Za gornje toke rek se ne menijo. Saj vidimo, kako je fcilo pri izdelovanju načrtov za Sočo. V Gradišču ob Soči je bil hidravlični urad, ki je posloval dolgo časa, da je napravil točen načrt za regulacijo Soče v nižini — v Gorah je bil nadin-ženir sanio parkrat ves ta Čas; kakšen načrt za regulacijo gornjega toka Soče je torej mogel napraviti? . In kaj bo sedaj z regulacijo Vipave? Površen načrt napravijo, po katerem bi se taimtam kaj zaflikalo, ob izlivu Vipave pa hočejo napraviti kos prave regulacije kakor tudi hočejo regulirati Sočo v nižini..... Regulirati nameravajo med Furlani — med Slovenci pa ne! To je resnica. In na tem so krivi v glavnem vsi trije klerikalni kandidatje: dr. Gregorčič, Fon in Stepančič, ki so se dali namazati v omenjeni deželnozborski seji lani glede regulacije Soče ter ki so zadovoljni sedaj z nameravano krparijo Vipave! Gregorčič se pa še poprej ni brigal nič ob času onega velikega obhoda po Furlaniji. Volllci ob Soči in Vipavi! Toliko škodo trpite radi nereguliranih rek, toliko ste že prosili, da bi se Vam pomagalo, pa vse zaman! Krivce imate pred očmi! Zato ne glasujte za Gregorčiča, Fona in Stepančiča! Kdor bi za te ljudi glasoval, bi škodoval sam sebi! gajni, med tem ko preje jih je bilo vpisa-nil de malo desetin. 2. Ni res, ako eden delavec oboli in vpraša bolniško blagajno podporo, ne dobi ničesar. Res Je, da bol-miška blagajna je izdajala in izdaja vsem članom bolanim zdravila zdravniško pomoč in odgovarjajočo podporo v denarju, in samo v redkih slučajih — kalkor drugačno se dogodi tudi članom v Gorici in v ostali okolici bolniške blagajne — pride vstavljena-podpora, zato ker delavec kateri se naznani bolan, dela tudi tekom bolezni in se noče držati zdravniških predpisov. 3. Ni res da okrajna bolniška blagajna upravljena je od nesposobnih ljudi; res je da vposljenci bolniške blagajne opravljajo natančno svoj posel, tako da v letu 1910 se je imelo K 24.226.33 dobička, največ kar se je moglo imeti, odkar obstoji »bolniška blagajna. 4. Ni res da oso-bje bolniške iblagajne ne razume slovenskega jezika; res je pa da skoraj vse obstoječe osobje 'bolniške blagajne razume in govore slovenski jezik, da nekateri so slovenske narodnosti in da pošlovatelj podružnice v Tolminu je tudi slovenske narodnosti. Iz okrajne bolniške blagajne v Gorici, dne 30. maja 1911. Voditelj: G. Tuntar Opomba uredništva: Priobčujemo ta popravek, dasi ne odgovarja § 19. tisk. zak. — Pritožbe proti bolniški blagajni raznega značaja so bile ma dnevnem redu pod prejšnjo upravo in tudi pod sedanjo niso ponehale. Stara resnica je, da se po bolniških blagajnah tu ali tam ne ravna preveč lepo z.obolelimi. Koliko takih pri-tožeb smo culi iz ust raznih ljudi le v našem uredništvu. Tolminski dopisnik naš si pa tudi ni kar izmislil tega, kar je zapisal! Saj vendar vemo, kako je bilo hi kako je; vemo mi, ve širša javnost in vedo tudi v vodstvu bolniške blagajne. Je j že lepo, če izkazuje zavod lep dobiček, še lepše pa bi bilo, če hi se postopalo tako, da bi bili bolniki zadovoljni! — Kar se tiče znanja slov. jezika, kaže prav pri-občen i popravek, da znajo slabo slovenski. Na vseh boljših mestih sedijo Lahi, je pa tudi par slov. uslužbencev___ No, veseli pa nas, da se je oglasilo na dopis iz Tolmina vodstvo bolniške blagajne. Naj bo to znamenje, da postane »bolniška blagajna« res — bolniška blagajna! Okrajna bolniška blagajna. Sh Uredništvo Soča v Gorici Z ozi-rom na članek priobčen v Vašem listu dne 27. maja t. 1. štev. 60 glede okrajne bolniške blagajne v Gorici, podpisana poživlja dotično uredništvo, sklicujoč se na § 19. tisk. zakona, da se .priobči v prihodnji štev. dobesedno sledeči popravek: 1. Ni res da delodajalci in delavci političnega okraja Tolmin, plačujejo že mnogo let prispevke okrajni bolniški blagajni v Golici; res je, da še le pod novim vodstvom "(in sicer nekoliko več kot eno leto) delodajalci goriomenjeuega okraja morajo naznaniti njih delavce okrajni bolniški bla- DoIi.no gibanje. daši kandidatje. Naši kandidatje so: V Kraško-ajdovskem okraju je bil proglašen za kandidata dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu. Ta kandidatura je bila sprejeta na znanje na shodu zaupnikov napredne stranke v Gorici. V Goriški okolici kandidira od strani naše napredne stranke Fran Kocjančlč, veleposestnik in podžupan v Podgori. V tolminsko-.kanalskem okraju je naš kandidat Andrej Vrtovec, posestnik in trgovec v Toiminu. Volilci! Volite te može v državni zbor. V njih dobite dobre zastopnike interesov našega goriškega ljudstva! Rasi zaupniki pri volilvi. V volilne komisije se pritegnejo zaupniki strank. Povsodi morajo biti pri volilnem dejanju navzoči tudi naši zaupniki. Opozarjamo zaupnike, na pravice, katere jim daje postava. Ti zaupniki so priče volilnega dejanja ter imajo pravico ugovarjati, če izpoznajo, da morda oseba ki hoče oddati glas, ni opravičeni volilec sam, temveč se morda kdo drug izdaja za njega, če glas ne bi bil veljaven, ker je dotičnik izgubil volilno pravico po ugotovitvi volilnega imenika. Ugovarjati se sme seveda samo toliko časa, dokler glasovnica še ni oddana. Zaupniki smejo volilno komisijo in volilnega komisarja opozarjati na morebitne nepravilnosti in zahtevati, da se volitev vrši po postavi, in imajo pravico zahtevati, da se njihove pritožbe zapišejo v volilnem zapisku. Agitacija v volilnem prostoru je prepovedana na dan volitve kakor tudi v poslopju, kjer se vrši volitev. Med volitvijo so tudi prepovedani nagovori na volilce, seveda le v istem obsegu, kakor je zgoraj povedano. Naši pristaši naj strogo pazijo, da se s klerikalne strani ne bo godilo kaj takega... Vsakogar, ki bi storil kaj takega, naj nemudoma naznanijo okrajnemu glavarstvu! Klerikalni agitatorji so nesramni ter si dovoljujejo vse. Zato. pozor! Podkupovanje volilcev. Strog zapor od enega do šestih mesecev je kazen za onega, ki bi zakrivil pregrešek podkupovanja volilcev. In ne samo tisti, ki podkupuje, ki Obljublja vo-lilcu ali morebiti kakemu njegovemu sorodniku itd. kak premoženjski dobiček, zakrivi ta pregrešek, temveč ravno tako tudi tisti, ki ga sprejme. Kazniva sta oba. Ravnotako ni treba, da hi dotičnik potem volil tako, kakor hoče podkupovalec, dovolj ie že, ako naj bi se vsled obljubljenega dobička ne udeležil volitve. 'Podku- povalec je ravnotako tudi kaznovan, če bi tudi ne dosegel svojega namena, če le ponudi' volilen ali kaki tretji osel>i kak'premoženjski dobiček. Vsakega takega podkupovalea takoj naznanite! Glasovnice. Pozor, volllci! Vsak volilec dobi od svoje občine dostavljeno glasovnico (volilni listek) in iz-kaznico (legitimacijo); Glasovnica je le tedaj veljavna, ako je na in jej pečat okrajnega glavarstva, kateremu pripada do-tična občina. Na glasovnico se napiše ime kandidata tako, da je vsak dvom o osebi nemogoč. Glasovnica se odda pri volitvi skup zganjena, legitimacija pa se obdrži za morebitno ožjo volitev! Tisti, ki ne bi imel legitimacije pri ožji volitvi, ne sme voliti. Komur bi se glasovnica ali legitimacija izgubila pred volitvami, dobi potom občinskega urada drugo. Glasovnice je na dan volitve dobiti tudi pri volilnem komisarju, dočhn more legitimacijo izdati samo okraj, glavarstvo. Opozarjamo tudi na morebitne pomote v legitimaciji. Kdor ne bi dobil na popolnoma pravo ime se glaseče legitimacije, naj gre takoj k občinskemu uradu in zahteva, da mu okrajno glavarstvo izda pravilno legitimacijo. Volitev je tajna. Nihče nima pravice zahtevali od vo-lilca. da pokaže komu ime kandidata, ki ga ima napisanega na glasovnici; -nihče nima pravice samovoljno črtati pri drugih napisano ime kandidata in napisati drugo ali izpolniti glasovnico z imenom drugega kandidata, kakor pa želi volilec sam. Tako ravnanje je kršenje volilne tajnosti ter obenem tudi nasilstvo in oviranje volitev. Prvi pregrešek se kaznuje z zaporom od enega tedna do treh .mesecev, drugi pa od enega do šest mesecev. Treba paziti, kajti klerikalni priga-¦njači so nesramni in prav v zadnjih tre-notkih bodo iskali volilce, katerim bi požrli glasove za napredne kandidate!, Torej pozor! (Dalje v prilogi.) Imouitejši Slouenci, pristop h obrambnemu skladu družbe su. C. in m. bodi Dam sueta dolžnost! Svojo ženo, ki je še vedno stala v bran pred Lucijo, | porine proč in prične zbijati svojo hčer s pestmi in jo ob- • deluje z brcami, dokler ni izgubila zavesti. J »Tako«, pravd vtrujen, »sedaj ne boš tako kmalu 4zmerjala z roparji!« Gospa Monestrel se je trudila z Lucijo, da bi jo spravila k zavesti. »Preveč si jo«, pravi. »To ji bo, upam, za spomin.« Med tem, ko se je mati trudila s hčerjo, jo močila z vodo, je šel Monestrel ven. Hotel je izvedeti, ka!j mislijo ljudje o njem. Šel je v kavarno in povedal navzočim gostom, kaj je Lucija rekla o njem in vrpašal: »Ali ste vi tudi nmenja, da me vživam spoštovanja, in da me, starega Rovbončana, moji someščani nemoreja trpeti?« »O,« so odvrnili, »vaša hčerka se je morala zmotiti, gotovo, mi vas cenimo vrisoko.« Monestrel ni videl zanrčljivega nasmeha, ki je spremljal te besede, bil 'je počaščen in z visoko dvignjeno glavo ie odšel. Povedal pa ni, na kak način je odgovoril na hčerino odkritje. Med tem je imela gospa Monestrel mnogo truda, da Je spravila Lucijo k zavesti. Ko se je končno zavedla, je bila še popolnoma zmešana, glava in srce sta bili tako težki, da je rabila precej časa, predmo se iL mogla otresti tega, kakor omotičnega starilja in da je zamogla misliti. Mati jo je peljala v njeno sobico in tam je sedela na postelji, Kar sliši naenkrat mater nekomu reči: »Sedaj res rte moreš iti k nji, Lucija ima opravke.« Ana je, si je mislila, zbrala je vse moči, šla k vratom in zavpila: »Pridi Ana!« V dvsn skokih je bila prijateljica pri nji. »Ah Aniica, szopet 'sem bila tepena — o, tako nečloveško!« »Bala sem se in zato sem prišla sem, ali kakor vidim,! prepozno. Toda ali je oče znorel? Grozna si videti. Levo oko je zateklo in postaja modro ...« »Oče |je tako naigle jeze.« »Kaj pa se je vendar zgodilo?« Luciy'a pripoveduje. »To je grozno«, pravi Ana, »ali ti tudi nisi prosta krivde. Šla si predaleč, otrok nima pravice, se postaviti za sodnika svojim starišem, posebno, ko nisi tako črni, Kakor si jih naslikala ti.« »Toda oni sovražijo Alberta«, ji je všlo nehote. O, si misli Ana, to je seveda pravi v^rok, z ljubeznijo do Alberta raste njena odpornost napram starišem, ki ga ne morejo trpeti! Po kratkem presledku pravi Lucija: »Tako me boli tu na strari ...« »Tvoj oče je divjak, ne morem razumeti, kako more lastnega otroka tako tepsti.« »Pravzaprav pa samo za to, ker se branim iti k spovedi, ker nisem hotela nič vedeti o 'župniku, kateri dovo-iiittje krive prisege. 0, kako bi bila vesela, če bi zapustila lahko to hišo za vedno!« »Pridi med tem velikokrat k nam, to te razvedri. Toda bojim se, da par dni ne boš mogla nikamor, oko je vedno slabeje, sedaj je že skoraj črno, taka se ne moreš pokazati na cesti.« »Zakaj bi se ne pokazala? Nimam vzroka, da bi se skrivala, moj oče naj bi se sramoval m se ne pustil videti.., jaz..,. Pojdi Ana, grem k vam, tvoja mati mi da zopet tiste pomirjajoče kapljice.« »Kaj si vendar ne .zmisliš, taka vendar ne greš Ven! pravi gospa Monestrel, ko vidi deklici iti ipo stopnjicah. »Zakaj'pa ne«, odvrne Lucija, »ker me Ana vodi in podpira, lahko grem.« Ko ste šle deklici Čez glavni trg, hotela se je lotiti Lu- cije nova omotica, Ana jo je morala podpirati, da ni padla. Mirni Andre je to opazila skozi okno in hitela na pomoč. Prijela je Lucijo pod dnugo pazduho in tako ste jo vodile počasi h Crillonovim. »Moj Bog«, pravni Miimi, »dobila je grozen udarec na oko!« »Žalrbog ni edikii,« šepeta Ana in zavpije svoji materi naproti: »Hitro, mama, daj Luciji tvoje kapljice.« »Tu, dete, vzemi polno žlico, to je sredstvo, da bi obudilo mrtveca«, pravi gospa Crillon in poda Luciji zdravilo. »Hvala, mi je že bolje«, pravi Lucija. »Hvala«. »Njen oče jo fe skoro uhil«, pravi Ana. »AH to je grozno«, vzklikne Mirni in se poslovi. Doma je povedala sestri in kmalu je bila Monestre-Iova nasilnost znana po celi Rovboni. Nikogar ni bilo, ki ne bi Lucijo, katero so vsi ljubili, obžaloval in ogorčenost proti Monestrelu Je bila splošna. »Kaj moram slišati,« vzklikne Allard, ko je stopil v klub in zagledal tam Monestrela. »Ubiti hočete, kar je pri vaši družini edino dobrega?!« »Moja hči je ničvrednica, ne dovolj, da mi je s silo vzela denar iz žepa, brani se iti sedaj k spovedi.« »Prav ima«, pravi Allard. »Jaz pa sem mnenja, da nima prav,« odvrne Monestrel, »in hočem jo poboljšati, saj to je moja pravica, jaz sem njen oče!« »Ne, pravice, pretepati jo, nimate in še mani jo ubiti. Udarili ste jo tako po obrazu, da je vsa modra, polomili ste ji skoraj rebra, na celem telesu nima zdrave kože...« »Pustite -me v miru,« vpije Monestrel, vzame klobuk in gre. • »Ali prideš vendar?« pravi njegova žena. »Ali veš, da vsa Rovbona ne govori o drugem, kakor da si zopet tepel svojo hčer.* Priloga ,.Soče" žt. 63. z dne 3. junija 1911. ~ Slovenci! Meščani! Vabimo Vas na volilni shod goriških Slovencev, .ki bo ^'^¦•4fefe8^'iwmeil^ek- dne 5. t. m. ob 10. uri predpoSdne u duorani »Central". Na • tem ' sfifrdu *"se proglasi skupili kandidat goriških Slovencev za prihodnje državnozborske volitve. Pridite vsi! Vol Ini odbor goriških Slovencev. DOPISI. I Iz ajdovskega okraja. Iz Rihemberga. — Gregorinov shod v Rihembergu je spet ra^dražil znanega dopisnika, ki v »Novem času« piše svoje lementacije in .našteva mnogo točk, radi katerih bi ne smeli voliti dr. Gregorina. Tdda vse tiste točke, ki jih on našteva, so vzrok, da iborno volili tega vzor moža. Dopisnik ni' vreden, da t>i Gregorinu čevlje očistil. Pogledal naj bi raje sebe in svojo stranko, tam bo našel točke. ^ Tam bo našel bankrotaega Kaiserja, Zorna, dormberškega Kavčiča, Fridoline itd.; pa na svoje zakostanjsko junaštvo tudi ne sme pozabiti. Pravi, da se ni pustilo Piščanca govoriti. Toda prava resnica je, da Piščanec ni vedel, kaj govoriti, ker je zmeden in-inJo prismojen. Dopisniku povemo še, da po shodih in povsod rjove in kriči le on sam, in da je surovejši in strastnejši nego vsak drugi mož ali fant v občini. Poslušat naj bi bil prišel Gregorina na shod in Videl bi bil, kako miren, trezen in prikupen je bil njegov govor brez najmanjšega zmerjanja ali zbadanja do kogarkoli; potem pa naj primeri s tem svoje robantenje, zaničevanje in zmerjanje, ki je on celo na svetem mestu doprinaša proti naprednjakom! — PodČaven. — Plašni dr. Hinko Ste pančič je prišel 28. pr. m. k Rebku, kjer se je zbralo na njegovo vabilo le malo poslušalcev. S seboj je pripeljal še dva junaka, menda Kremžarja in Breclja. Tam so pravili tudi, da le nunci in njih posojilnice imajo denar, ki ga bodo gnjetli kmetom v žep! — Mnogi so imeli tam še precej veselja in — domovina je bila rešena! — Rihemberg. — Župnik in kaplan v Rihembergu sta hotela imeti čuke, a to je spodletelo. Vrgla sta se sedaj na punue. iz katerih hočeta imeti marinarice. V nedeljo 28. maja so morali zvonovi peti sla- vo vbbgim revicam, ki so prišle \% Kamen j, Dornbenga in drugod, da tako podkrepijo to revno baudico tudi v Rihembergu. Ali kljuto temu in kljub mežikanju in zaljubljenim pogledom lepega znanca se naša dekleta, ki kaj na čast gledajo, ne dajo ujeti v te debele klerikalne mreže. Pristopilo je le nekaj trkolink ali pa takih, ki so že nad vsem obupale. Stariši, pazite in bodite pametni, ker tercijalke so največja nesreča pri hiši! Iz goriške okolice. Iz Ozeljana. — (Volilno gibanje.) Vo-jj.no gibanje v Ojzeljanu in Št. Mihelu postaja od dm do dne besnejše. Posebno pa se v tej besnosti odlikujejo staroznani bo-ritelji vsegamogočne Slovenske meljud-ske stranke. Tako širokoznani agitator, po domače »Čučk«, igra v tej horhi glavno vlogo. Z vso sveto vnemo kriči in rogovih od krčme do krčme, tako, da mimo idočega človeka kar strah preleti, in to vse v čast božjo in Fonovo izvolitev. Pa oglejmo si nekoliko tega katoliškega kričača. V neki krčmi v Ozeljanu na praznik VneSbohoda je v navzočnosti Sv. Mihelskih redovnikov s ta'kim vpitjem in preklinjanjem dajal razna imena, katerih je poštene ljudi sram izgovoriti; pa še celo svetnikov v cerkvah ne pusti pri miru tako, da je bilo napredne Ozeljance kar strah in redovniki so si ušesa zatikali, dokler jim ni povedal, da saj klerikalni bandi je vse, naj si t>odi še zlobnejše dejanje, dopuščeno. Katoliški mož, kaj ne? Pri tej agitaciji mu z gorečo navdušenostjo pomagajo Št. Mihelski redovniki, kakor n. pr. Peter, to fante, ki je zelo ugleden živinoreje^, katerega voliček nosi dlako še iz leta 1905. na sebi. Nadalje si kaj pridno pete in jezike brusijo naši klerikalni podskoznčani, kateri se strankarsko samega sebe zatajujejo, ker jih je lastnega prepričanja strah, pardon sram. Ta mala strahopetna četica je vedno na pozorišču in gleda na Ozeljansko trdnja- vo, kedaj bi padla v roke seibi&iežem črnega praporja. Ali tega nimajo pričakovati. Še neko osebo bi bili kmalu prezrli. Ta je naš pismonoša v Šempašu, ki opravlja zraven svoje službe se službo klerikalnih agitatorjev in pridno prinaša v naše občine informacije iz centrale in spodbuja svoje-k->»8traj'nemiu delu ter Št. Mihelcem v glave vtepa, da ako bodo Fončka volili, da bodo cesto oziroma cestno vejo, ki bi imela peljati na Ozeijan, dobili sv. Mihelci vsak pred svojo hišo. Kaj gospod »Goplo« ste mislil, da to skrivno vsiljevanje takih reči ljudstvu ne pride na dan? S tem ste se močno varali. Boljši bi ibilo za vas, da opravljate svojo službo pač kakor predpisano, ter ne ume-šavate v to službo klerikalne politike! Če ne, se bomo drugače pogledali. Gradiva imamo še dovolj, ali pika za danes, o priliki kaj več. Nekdo. Naročajte, ponudite, ------ zahtevajte in pijte samo - - - l Tolstovrško slatino, ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja p'ača podjetje v narodne namene 20 vin,, kamor naročnik določi. — Naslov; Tolstovr^kn slatina, pošta Guštaiii, Koroško, kjer je tudi gostilna,* letovišče in prenočišče. Svoji k svojim! Svoji k svojim! Družba sv. Cirila in Metoda. Iz Čepovana. — Tukajšnja podružnica prireji zadnje dni tega meseca veselico s plesom. Vizpored objavimo pravočasno. 2e sedaj uljuduo vabimo k veselici. Odbor. Iz Čepovana. — Dne 27. pr. m. je priredila tukajšnja podružnica sv. Cirila in Metoda pešizlet k Sv. Luciji. Udeležba je bila za-naše gorske kraje velika. Z veseljem smo odkorakali predpoldne če*z novo cesto k Sv. Luciji. Med petjem in vriskanjem smo dospeli k g. Vugi, kateri nas je prav 'dobro in točno postregel. Ko smo se malo okrepčali, smo šli pozdravit našo bistro planinsko hči Sočo. Ko smo se vrnili, se je še le unelo pravo veselje in petje. Največje veselje pa je začelo, ko smo začli kantirati; kaj pa? Stat rjav pi-pec »taco«, ki smo jo dobili na cesti. Bil je tako rjav in top, da smo dobili zanj 8 K 46 vin. Kaj ne da drag — pa kaj izvrstno reže. Neki gosp. pri Sv. Luciji je daroval pedružnici še neki nož, kateri je donesel družbi 14 K 32 vin. Torej oba skupaj 22 K 78 vin. Denar htM podružnica: Hvala •darovalcem, iti se zavedajo narodnega dela. Proti večeru sme se vrnili z nadb, da priredimo se kdaj ka 1'10 K. iNadalje se zahvaljuje vsem darovalcem cvetlic; g. Tonči Fiegl, Fr. Mjklus, gosp. Komjanc in Loj. Ciglič tem potom izrekamo hvalo gosp. igralcem in igralkam posebno pa gosp. škra-barju in vsem gg. pevcem: društva »Naš Prapor« iz Pevme in. pevovodji gosp. Kometu. Trije gosp. iz Gorice ki se niso udeležili veselice darovali 3 K trije g. iz Pevme 80 vin. — Čisti preostanek se ie poslal družbi v Ljubljano. Domače vesti Za otroški vrtec na Blanči je daroval zav. uradnik g. Pitamic 2 K. Hvala! Imenovanja. — Gozd. eleve g. Rado Kosjek je imenovan za gozd: asistenta pri tukajšnjem gozdnem in domenškem ravnateljstvu. —- Gosp. Drejče Poveraj, naš rojak iz Solkana, je imenovan deželnim živinodravinikom v Vipavi, G. Josip Rustia, c. kr. višji gozdni oskrbnik v Gorici, je imenovan za gozdnega svetnika. Za Narodni muze} so darovali; — G, Henrik Vuk„ Miren, 2 svetinji. •— G. Ant. Sapla, odv. kand. Gorica, eno kupno pogodbo iz 1. 1664 (pergamen.). — G. Kianj-šček Jos. (3 svetinje) z razstav. — G. Gruden Ant., Ozeijan, 1 svetinjo. — G. Fran Novak, brivec, Gorica, 1 spominsko svetinjo iz 1. 1883. — G. Mavric, učitelj, Bovec, 4 novce. — G. Gregorič, urad. Gorica, 1 srebrn novec. — G. Franjo Olnvatal, sluga »Ass. Gen.« v Ljubljani po gosp. Andervvaldu, košček obleke, najden pri podiranju vojašk. oskrbovali, v Ljubljani. — G. Jos. Balič, 9 dar, en star srp, 1 stare venge za kotel: Obrednike: a) Ljubljanski škofije 1. 1767. b) Tržaške leta 1757. — i:> ;>onatis iz leta 1771, c) sekovske I. 1806; P »kerbinc Pridige, nedeljski in prazniški ticl; Die Autonomie der Stadt Triest. — G. Amaija Drufovka, Gorica, 1 novec. — G. dr. Levpušček 11 kov/novcev, 3 srebrne in 3 niklaste. — G. Prinčič Ed., nadučitelj, Pevma, 6 srebrnih novcev. — Gospa Bernot, Gorica, 1 listino iz leta 1774. — Odbor. »No, bodo ljudje vsaj vedeli, da se pri Monestrelu ne sme vpreti zoper vero. Kje je Lucija?« »Pri Criilonovih.« »Kaj, pustila si jo, da je šla ven? Ne bi bilo ravno potreba, da jo ljudje vidijo ...« ' »Če ti nič ni na tem, kakor si ravno rekel..,« »Seveda mi je vseeno, ali vendar bi lahko zabra-rifla...« »Najboljše bi bilo, če bi se ti sam nekolika premagoval, potem bi ne bilo tega treba.« »Seveda bi bilo bolje,« vpije Monestrel, »ali storjeno, je storjeno, nisem iz lesa, m Če me dražiš še ti, potem...« Ona je previdno molčala. V začetku njunega zakona je pač hotela imeti svoje mnenje, svojo voljo, ali okusiti je morala tudi težko roko Monestrelovo in tako se je naučila na lastne stroške, molčati o pravem času. »Grem k župniku,« pravi Monestrel in zapusti sobo. Župnik je že vedel o dogodku — vedel je vedno vse, kar se je prigodiilo v kraju — ko je vstopil Monestrel. »Prečastiti,« pravi ta, »tepel sem svojo hčer, ali mislite, da sem storil s tem greh?« »Al» ste imeli zadosten vzrok, da ste jo tepli?« vpraša ta. »Branila se je iti k spovedi.« »V tem slučaju je niste tepli sami, ampak nebo se je poslužilo vaše roke, da kaznuje odpadlega otroka.« »Torej se nisem pregrešil.« »Gotovo ne. Nisem sicer postavljen soditi p vašem ravnanju, če je zaslužno, ali vseeno je lahko Bogu do-padljivo.« Monestrel se je zahvalil in hitel povedat svoji ženi mnenje župnikovo. »To je že lepo,« pravd ona, »ali javno mnenje s tem ni nič zboljšano.« Ko je prišla zvečer Lucija domu, vpraša oče: »No, ali si slišala pri Criilonovih zopet kaj slabega od naju?«! »Tega nisem pri Criilonovih še nikdar,« odvrne Lucija. i »Saj veš, da so Crillonovi naši prijatelji, pravi žena.] »To, meniš ti, da bi bil vzrok?« vpraša Monestrel. Pogledal je svojo hčer, njen modro zatečen obraz ga je ujezil, šel je preje, kakor po navadi v svojo sobo. Ko pa je prižigal svečo in se namenil oditi, je rekel: t. Vesel sem, da sem to tako naredil, sedaj bo vsaj opravičljivo na dostojen način, zakaj ne greš v cerkev.« »Če bi hotela iti z menoj k prvi maši, Lucija?« vpraša mati, »takrat je še tema v cerkvi, če vzameš pajčolan, se ne vidi nič, potem greš lahko k obhajilu...« »Če sem prav razumela očeta, mi še v cerkev ni treba iti,« odvrne Lucija. In res, Monestrel ni hotel, da bi šla Veliko nedeljo Lucija s takim očesom, ki je bilo sedaj popolnoma črno, v cerkev, da bi jo ljudje gledali. Ostala je doma, stariši pa so imeli priliko občudovat; nove pomladne obleke, katere so oblekle lepe Rovbončanke, nasprotujoč nevarnosti, da dobe pošten nahod, ker je bilo navadno ta čas še zelo mraz. Največjo pozornost pa je vzbujala Ivana v cerkvi. Rdeča, Čedna deklica, je biia sedaj voščeno bleda in suha, kakor, da bi ravno kar vstala od hude bolezni Ljudje so stikali glave skupaj, padla je marsikatera epazka, ki ni 'bila posebno laskava za Chanata. XVII. Pomlad. Na veliko nedeljo je prišel zopet Albert Galtier v Rovbono. ' Takrat pri Criilonovih je res bežal in sicer iz preprostega vzroka, da bi ne bil vtis, katerega je napravila nanj Lucija, prevelik. Ne, da bi se bal, da bi se zaljubil v njo, toda moški ne ve. nikdar, kako daleč ga iahko pelje deklica, on pa je hotel ostati prost, nr hotel motiti svojih bodočih načrtov. Kati imel je načrte, zidane še, 'ko je živel oče. V lepem, starem gradu, ob bnegu Isčre, La Sane imenovanem, je živela ugledna družina, s katero je bil Albert Galtier nekoliko v sorodu. Bodoča dedinja lepega gradu je bila mlada čedna-gospodična in bila je že stara želja obeh starišev, narediti iz teh dveh otrok zakonsko dvojico, na tihem se jiu je smatralo, kaikor na pol zaročena'. Mlada gospodična je bila Lucijiinfe starosti, zdela se je pa Albertu zelo malenkostna, posebno če jo je primerjal v mislih z zadnje, toda mislil si je: ko bo enkrat moja žena, potem si jo že vzgojim. Seveda ,mu je bila gospodična mlačna, ali bolj mu je pa ugajaj grad, katerega je imela podedovati. Ljii!bi>l je visoko zbočene dvorane, starodavne stollpe in pred vsiem krasen razgled po celi dolini; z visokim gorovjem v ozadju. To je imel pred oGmi in si dejal, da izpolni s tem željo pokojnega očeta, ali dasi se je zdel vezan, ni se mogel zdržati, da ni mislil wa Lupijo in jo primerjal s svojo gospodično. Lucija je bila lepša in pametnejša, ni bila lahkomiselna, kakor večina mladih deklic, bila je značaj. To vse si je moral Albert priznati in bilo bi mu .ljubo, če bi bila njegova nevesta enaika Anini prijat ;lj'icj —- da, potem bi bila tolprava žena izanj. Ali — Lucijo samo vzeti? Nemogoča misel! Hčer človeka, ki1 sovraži njega in njegovo družino, s katerim, je bil oče v vednih prepirih,.katerega življenje je polno madežev. Ne, na zvezo s kaiko Monestrel nii bilo misliti. Njegova nevesta je bila • čedna, je imela nad milijon dote in grad —¦ kaj je hotel še več? Seveda — če se je potemi spomnil zopet na Lucijo, [kako se je takrat pri Criilonovih ?žraiz>ila, da ljubi politiko. Da, to bi bila prava žena zanj. O, ljubeznjiva družica, Darovi za »Dijaško kubtoto«. ^ Na- . bralnik, v gostiln] pri petelinčku ie dal j ¦3'p*4, doslej skupaj 99'51.K. Neimenovana j gospa št. 1 prispevek za junij 2 K. Iz opo-roke pokojne Marije 2agar iz Žage št. 94 j je naznanjeno volilo v znesku 112*67 K. : Na račun mesečnine je prišlo 131'56 K in v blagu 60 kg moke za polento in 40 kg krompirja. V zadnjem izkazu je stalo pomotoma, da je dal L K. v G. 4 K namesto vstopnine k dijaškemu koncertu, namesto pravilnega F. S. v G, — M. P»esničar trgovec v Gdrici 1 K. Volilne komisije v Gorici. — V, mestnem svetu je župan med drugim poročal tudi glede volilnih komisij za držav-nožborske volitve v Gorici. Poslovale bodo tri volilne komisije, in sicer: V deželnozborski dvorani za yo-Mce od črke A do črke F: v dvorani tr-govsko-obrtne zbornice za volilce s črko G do črke O; v mestni dvorani, v ulici Verdi, pa za one s črko P do črke Z. Kmetijsko Jubilejno razstavo je hotel prirediti goriški deželni odbor 1. 1908. Ali to misel je bil sprožil šele meseca marca.- Proračunali so za razstavo 80.000 K, ki bi narastii na 100.000. Razstava je imela biti poleri. Gotovo, da v tako kratkem časni ne odbor ne kmetovalci bi se ne mogli pripraviti za primerno, lepe prireditev, ki bi dala uspehe. Tako v naglici zasnovana razstava bi bila doživela velik iiasko na škodo davkoplačevalcev. To bi bil lahkomiseln špas z ugledom ljudstva in z »zametavanjem ljudskega denarja. Da se ni izvršilo, ie vzročil odločen nastop takratnega tajnika Kmetijskega društva, Frana Kocjančiča. Predlagal pa je, naj se proračunjeni potrošek spremeni v nagrade kmetovalcem, kar pa Pajerju ni dišalo ... Lahi so hoteli z ono razstavo v naglici ornišljeno spraviti Slovence v zadrege, da bi se je sami okoristili ... pa jim je preprečil to Kocjahčič. Naš kandidat za Goriško okolico Fran Kocjančič je delaven mož na gospodarskem polju. Kot bivši tajnik Kmetijskega društva je dobro znan našim kmetovalcem; kot odbornik Zveze narodnih društev je imel obilo lepih predavanj o gospodarstvu, on >je oživil, Goriško vinarsko društvo ter zasnoval Sadjarsko zadrugo, ki bo v veliko korist sadjerej-cem. Vsestransko je delaven na gospodarskem polhi, izobražen kmetovalec — ki more v poslanski zbornici Goriško okolico najbolje zastopati Kaj bo Fon, ki ne ume nič o kmetijstvu! Oštarije zna odpirati Fon in kraške kmete goniti v zapor — drugega nič! Kaj takega poslanca naj bi imela Goriška okolica?! Napis na okrajnr sodniji v Buzetu in dr. Stepančič. — Iz g .-ovega vira smo izvedeli, da je dobil dr .f fepančič, ko je bil v Buzetu okrajni sodnik, od višje oblasti naleg, da razobesi na sodniji napis v hrvatskem in italijanskem jeziku (prej . je bil samo italijanski). Dr. Stepančič se je bal to storiti, .in. sodnija v Buzetu- še danes raditega nima' mikakega napisa, tudi ne onega, ki je bil prej. Samoitalijanski napis je namreč dr. Stepančič snel, dvojezičnega pa si ni upal obesiti. Lep narodni junak! Klerikalci kvarijo mladino. — Kfer dobijo kaj vpliva na mlade ljudi, napravijo iz njih divjake. To je žalostna resnica. Dopuščajo, da smejo delati kar hočejo. H grehom mladine se smejejo, k zločinom molčijo. V Marijinih društvih je nečistost doma, med čuki iridolinstvo. — Kdo bo torej volil za tako ofridolinjeno stranko? Noben pameten človek ne! Proč s klerikalci in njihovimi kandidati, ki so sokri-vi na vsem, kar uganja klerikalna stranka z našim ljudstvom! Da dr. Stepančič sam škropi trte, to je jako verjetno, ker je namreč grozno skop. Dela sam samo radi tega, ker ne privošči kakemu delavcu zaslužka. Sodni uradniki ga noznajo kot jako skopega in umazanega, kakoršnega se je izkazal proti njim pri komisijah kot sodni svetnik. Skop je in požrešen, zato hoče imeti vedno več! Zato se mu cedijo sline po dr-žavnozborskih dijetab! Cedile se mu bodo še dolgo! Deželo so spraviti na rob finančnega propada, pa so vendar le najboljši gospodarji in veliki dobrotniki ljudstva. Lani je bilo deficita K 1,700.000, letos so priložili novega deficita pol miliona. — Kaj bo? Povišanje deželnih doklad, ali kako, ko pravijo, da to ne gre več ter da ni mogoče naiti drugih virov dohodkov v kritje letnih primanjkljajev deželnega proračuna?! — Vkljub temu pa imajo še deželni denar za volilno agitacijo!! V gospodarskem oziru se hrupijo klerikalci, kako da so močni, kakor da bi bila znana gospodarska kriza, ki se pov-sodi pozna, šla ravno mimo njih, ne da bi jim kaj storila. Slepijo in skrivajo. Njihovo zadružništvo ni vredno piškavega oreha. Iz Ljubljane so jim rekli, da ni za nič njihovo zadružništvo ter da ostane vedno le Šiibko stebelce na zadružnem polju. Tako je tudi. Sedaj imajo še »regulatorja«, ki zaliva temu šibkemu stebelcu, zalivati pa mora toliko, da se pozna prav občutno pri »čistih« dobičkih. — Udruže-ni kmet plačuje presneto drago ter ;e pe-harjen in dolžan na vseh zadružnih klerikalnih koncih in krajih. — Nekje blizu poka. Vsi žegni ne pomagajo nič. — Ko kmet spregleda, kaj bo? In spregleda, to jim jamčimo. Zastokali so bili: da naj Bog pomaga..... ja, ja,- če ne bo Bog pomagal, vzraste gorje na klerikalni goriški zadružni planjavi! — — Proč od klerikalcev! Nihče naj ne voli kandidatov Stranke Ljudskih Sleparjev! V Ljubljani so ukradli vseučiliški fond, da so zamašili svoje zadružne luknje!! V narodnem oziru so.klerikalci ma-lomarni Na Kranjskem so zvezani z j Nemci; na Goriškem pa z Lahi — tuiti- tam v .neznansko škodo slovenskega tjudVj stva. y LJubljani so otvorili Nemcem T vrata cWo \T IJttbiransfti mestni žaft&p, ki!t| je bil od leta 1882. dalje čisto slovenski. Škandal! Pri nas puščajo, da izganja Pa-jer slovenščino iz deželne niše ter da jo tako sramotno zaničuje, kakor n. pr. pri otvoritvi deželne norišnice!.... Take narodno mlačne ljudi naj bi podpiralo naše ljudstvo ter jih pošiljalo v parlament na Dunaj? — Vse prepuščajo tujcem, Nemcem in Lahom, da gospodujejo nad njimi; no, zato oni ikomodno žive pri polnih žepih, polnili loncih m polnih kozarcih! — Proč od njih! Nikdo naj jih ne voli! Vojaški erar kupuje za svoje konje v Gorici seno s Štajerskega, in sicer po 6Va K kvirital. Vsake tri dni se porabi en vagon sena, če je konj 600. — Na Banjši-cah, po Kanalskem imajo še polno sena, katerega ne morejo razpršiti, dasi bi ga radi prodali. Seno je dobro pa leži doma — po železnici pa vozijo v Gorico seno za vojaške konje iz daljne Štajerske! Kje sta Gregorčič in Fon? Zafcaj nista pomagala našemu ubogemu kmetu prodat seno v __ pač zato ne, ker so jima kmečKe potrebe in koristi deveta briga! Deželni uradniki predavajo — v volilne namene. — Uradniki seveda niso nič krivi, oni vršijo le svojo dolžnost, ali deželni odbor je treba prijeti za ušesa, ki pošilja deželne kmetijske uradnike predavat — češ, da 'bodo videli kmečki ljudje, kako skrbi za povzdigo kmetijstva! Povzdiga kmetijstva pa jih malo briga; toliko bolj jih briga povzdiga njih osebic, da ibi jih kmečki ljudje volili ter jim polnili žepe. Zločin nad našim kmetom je uporaba deželnega denarja potom predavanj' za volilne namene! Naš kmet mora vendar enkrat sprevideti, kako se norčujejo ž njim! — Sedaj so predavali kmetijski uradniki po Vipavski dolini za Fona in StepančiČa, sedaj pojdejo na Kanalsko predavat za dr. Gregorčiča! — Za nujne kmečke potrebe ni deželnega denarja, vjx volilno agitacijo pa ga je dosti! Šestdeset milijonov kron velja en sam dridnavt. Za vsa avstrijska vseučilišča izdaja država 20 milijonov na leto, torej komaj tretjino cene za tako barko. Desetletja že zahtevajo Slovenci svoje vseučilišče. Kako naj ga dobe, če dovoljujejo slovenski klerikalni poslanci vse ža militarizem in rnarinizem? Slovensko deželno kmetijsko šolo hočejo uničiti laški liberalci in slov. klerikalci. Kako so pihali ti slednji, ko smo spravili na dan zločinsko nakano, proti •našemu kmetu naperjeno. V močvirnato Rožno dolino so hoteli pahniti slov, kmetijsko šolo. Da je to -res, se sklicujemo na ravnatelja te šole, -ki je to okoli pripovedoval in se — veselil take premestitve! —- Pravočasno smo razkrili nakano Slovencem sovražne Pajer-Gregoreičeve zveze ter jo preprečili — drugače bi bili zvezarji sklenili premestitev, katero bi potem soglasno odobrili v dež. zboru V:.... »dobrobit našemu kmetu«.. Tako nesramno 'bi še potem • lagali našemu Gregorčič obsojen tudi od klerikalcev.. V Cerknem je bil lani protestni shod tam. ikajšnjega naprednega »Narodnega poli-tičuega društva«, ki je bil sprejel ostro resolucijo proti dr. Gregorčiču naperjeno. Na,shodu je bil navzoč tudi g. Fran Tavčar, predsednik« klerikalne kmečke zveze •za cerkljanski okraj. Povedal je, da je raavzoč kot predsednik Kmečke zveze, da obsoja Gregorčičevo /zvezo s 'Pajerjevhn klubom, v katerem sedijo trije brezverci. Ne odobrava Gregorčičevega postopanja tudi z narodnega stališča ter se popolnoma strinja z resolucijo. To je bila moška beseda! Naj drži taka moška beseda tudi letos, ko misli dr. Gregorčič, da ga navzlic vsej velikanski škodi, katero je prizadjal goriškim Slovencem, vendar le morajo Gorjani še voliti v državni zbor. Bricem obijubujejo klerikalci, kar hočejo slišati. Ne storijo za nje pa nič. V goriškem deželnem zboru so »Brda vedno zadnja, na Dunaju se jih pa niti ne spomnijo ne. Obljubljali so jim tramvaj, pa ga mi; obljubljali so jim železnico, pa je ni in je ne bo — ker jim jo le obljubljajo, doma v Gorici se pa norca delajo iz Bricev in njih železnice. — Niti tega he dosežejo, da bi bilo primerno skladišče na postaji tik Soče nove proge Gorica-Cervinjan; 'to bi prišlo Bricem prav, ali trpel bi izvozni trg v Gorici; tega pa Lahi aiočejo, in česar Lahi nočejo, tega nočejo tudi slov. klerikalci. Torej !e volite Fona, se bo vam vedno slabše godilo! — Za taka kmetu koristna dela mora biti tu neodvisen poslanec, ne pa Pajer-jev podrepnik a la Fon! V Sovodnjah.je napravil deželni odbor poskuševališče za pridelovanje zelenjave. Takrat so se hvalili, kako veliko dobro delo so storili kmetu — ali tisto poskuševališče je pusto in zapuščeno, prav ker se deželni odbor ne briga nič za to poskuševališče, ki bi bilo z deželno in državno podporo lahko krasno ter bi do-našalo kmetu koristi. — Kaj pravi Fon, tako velik dobrotnik sovodenjski?! V Gseku še vedno plačujejo krivičen davek dekanu v Črniče. Ali jim ne qfoljubi nič sedaj pred volitvami, da ne bo več sprejemal teko bogatega daru za nič dela?! Celo Vrsenci, najožji rojaki Gregorčičevi, imajo v želodcu tega »ljubljenca naroda«. On morda misli, da ga kaj cenijo, pa ga prav nič ne; ne morejo ga pre prosili za to, da bi ukrenil potrebno, da bi jim deželni odbor nakazal podporo, dovoljeno za vodovod. — »Ljubljenec« — zgubljenec naroda ne ljubljenec! Naj zgine! Za strokovne in nadaljevalne šole je država tekoče leto dovolila 1,998.850 K. t. j. za 204.050 kron manj kakor leta 19»0.. ker mora'— varčevati! Samo za razstrelil'va za granate potrebuje vojna uprava dober prijatelj in sobojevnik v političnem boju! Kako lepe j sanje! .. | Tako lepe so bile te sanje, da se je Albert prestrašil in ubežal iz Royibone. Ali večno ni mogel ostati v Sam t Marcellinu, moral je priti pomladi domu 'na svoje posestvo, dh je vredi, dasi je imel zanesljive posle. Pri tem se je pa veselil, da bo lahko saimsebi dokazal, da mu Lwoija ni več, kakor nekdanja mladostna prijateljica, da mu pri njenem pogledu ne bo bilo srce ihitreje, -tudi je bil iprepričan, da ona ne misli nanj. Tako se je vrnil v Rovbono. Našel je celo vas v razburjenju. Govorilo se je malo in Ie potmoma o Ivani, Jako .mnogo in glasno pa o Luciji. Chamat je bil premogočeir, da bi si upali govoriti o njem ha -glas, posebno, ko ni bilo n& dokazano, z Mone-strelom ipa so delali manj okornosti. Njega se ni bilo potreba tako bati, kakor župana, vrhutega pa je bil dogodek vsem znan. Obsojali so povsod na iglas njegovo surovost. Od.vseh strami je slišal Galtier., Lucijino ime in vsi so jo le hvalili. To ime mat ie šumelo v ušesih, ki naj se je tudi branil — srce anu je bilo pri tem hitreje. . Njegova prva pot je bila h CriHonu in prvo vprašanje Ani je veljalo Luciji: »Kaj pa je *z Lucijo? »Zakaj pa se govori toSiko o nji?« »Ah, imoja uboga prijateljica je zelo nesrečna,« odvrne Ana; »rodna hiša ji je pekel: Ne more imeti naklonjenosti do svojih starišev, njena poštenost se upira Mo-nestrelovemui značaju, nemore se zdržati, da mu ne pove resnice. Posebno po ionem dogodku v Sainit Marcellinu, mora /uboga deklica imnogo prestati.« *0, to; je bilo takrat lepo od n'jef pokazala je svoje ., plemenito srce, katero ji dela vso Čast.« »Seveda, ali cena za to je bila visoka, tepejo io doma.« »Nemogoče.« I »Tako je. Le poslušajte.« | Ana je pripovedovala vse kar se je tikalo Lucije in sklenila z besedami: »Zadnje pa je morala prestati samo zato, ker ni hotela iti k spovedi.« »To je nečuveno,« »O, Albert, ko bi jo vi videli! Njen lepi obrazek je popolnoma zatekel in revica toži, da jo boli. v prsih in na strani, kajti divjak jo je obdeloval s pestmi in brcami.« »O,« vzklikne Galtjer vzfhičen, »Monestrelovi niso samo -nepoštenjaki, to so celo morilci!« Bil je tako razburjen in ogorčen, kakor bi se mogoče ne spodobilo za zaročetaca* Jope gospodične La Sane. Razburjen 'koraka po šobi gor in dol. »O, ti nasilneži, divjaki,« fe vpil neprenehoma, Ana si je pa mislila: O, to je'preveč ogorčenja, če bi mi; bila brezbrižna... Tem bolje ... naredinvdvojico iz njiju! Žarela je veselja pri imisllh Lucijo in Alberta osrečiti, da bo on srečen na njeni strani, to je bilo gotovo. Ubog otrok, si je imislil Albert, kako morajo biti starši nečloveški, ali nimajo srca? Neprenehoma je mislil na Lucijo in se jezil na stariše, ki jo tako trpinčijo. »Uboga Lucija, ufboga Lucija,« je mrmral pred se. Ko je bil prihodnji dan zopet pri Crillonovih in je Ana lavno govorila o Luciji, vstopi ta nenadoma. »O, vi tukaj?« pravi Albertu. »Lucija!« vzklikne in priskoči k njej, ji poda roko, jo pelje na sedež poleg Ane, sam pa sede nasproti. Udarec, ki ga je dobila'Lucija, je moral biti grozno močan, drugače bi ne bila tako otekla, ki je sedaj tako kazil 'lepo deklico. Albert se je prestrašil m se tresel razburjenja, gfedal jo je neprenehoma, našel pa ni besedi, pri tem pa se Je 'boril sam s seboj, da bi postal gospod notranjega razburjenja. " . »O prosim, ne glejte me tako, ko seru tako grda,-pravi Lucija. On ni odgovoril. Sedel je v mislih zatopljen. Mislil je na pokojnega očeta, na Monestrelove in staro sovraštvo, na svoje sorodnike in bodoče načrte za njega, na gospodično v gradu La Sane in končno je mislil sam na sebe in je skušal razlagati svoja čustva. AH naj reče Luciji: »Z Bogom,« ali »na svidenje?« Nenadoma vstane. »Lucija,« pravi, »ali bi se dobila-lahko danes osem dni zopet tukaj?« ' , , » . ¦•• »Ali...« odvrne Lucija, ki' ni mogla .razumeti, Kaj naj to pomeni, saj jo dobi lahko vsak dan tu pri prijateljici, če hoče. »V osmih dneh?« »Da, prosim vas.« »Rada.« Albert Galtier se poslovi in .-; *pelje v Saint Marcelih!, 'kjer je prenočil, prihodnjega onih pravic, katere uživajo drugi kulturninarodi sveta. Stremi za tem, telesno in duševno okrepiti naš narod, da bode tako zdrava duša v zdravem telesu. Bratu predavatelju naša najiskreneja zahvala, bratom Sokolom pa: Obdržite v srdi **i spominu besede, katere ste slišali oc" i ¦ 'a predavatelja. Rav: najte se po njih iu .. ,-jte za domovino;' da vas ne bodo enkrat preklinjali naši potomci, če bodo morali trpeti pod tujim jarmom. Ob meji smo, m smo v prvi vrsti poklicani, da varujemo, svoje meje pred krutim sovražnikom. Torej na plan bratje Sokoli, dvignimo ponosno svoja krila v višave, da bomo domovini v čast, sovražniku pa v strah, pri tem se'pa držimo gesla: »vse je mogoče, samo hotetl se mora!« Na zdar! . . ' , Iz Ajdovščine, — Župni zlet »Goriške- -#ofcolske &ipe« se bo vršit,letos, kot Že objavljeno, dme.23. julija 1911 v; Ajdovi ni. In ajdovski »Sokol,«, svest si velikega dela, ki ga doleti s, tem zletomje že pričel za časa s predpripravami, da častijo reši prevzeto nalogo. Za veselični prostor si je zagotovil v .neposredni bližini Ajdovščine ležeči travnik, ki ima prč-štora za desettisoč oseb. Za vdobnost pr!-v šjih »Sokolov« in drugega občinstva, bodo vozili gorenjega dne po goriSki progi posebni vlaki. — Sploh je »Sdkol« že pričel tudi s podrobnim delom in.preskrbelo $e bode v polni meri, da ta dan Ajdovščina, metropola Vipavske doline ter napredne ideje, dostojno sprejme Sokolstvo in dr«-, go narodno občinstvo, y svoje okrilje. . Brate »Sokole«, ki goje tudi planinski šport ter ostale izletnike, opozarjamo že sedaj, da lahko polete na zletni dan tudi do glavnega izvirka potoka Hublja, imenovanega »luknja«. Do te-divje romantične »luknje« je speljala pred kratkim Ajdov-. ska-yjpvaska podružnica slovenskega planinskega društva« krasno, vdobno,stezo, pričenšo se pod izvirom Hublja, vijočp se potem v krasnih, gorskiili serpentinah nad izvirom Hublja do razgledišča in potem naprej do že imenovanega glavnega, izvirka Hublja — »Luknje«. Iz te »Luknje« prihaja ob močnem deževju velikanska množina vode, iki pada v -mogočnem slapu globoko v skalovje, tvoreča od tod potok Hubelj. Ob suhem vremenu je tudi dostop v »luknjo« vsakemu mogoč in se dojde v nji približno kratkem času do krasnih gorskih jezerov,. votlin itd. Škoda pač, da ista do danes še ni strokovnjaško preiskana! In do razglednica oziroma do glavnega vhodi; v »luknjo«, ki nudita prostran, di-ven razgled po velikem delu Vipavske doline, se pride v Ajdovščino v 3 do 4 ure. Torej — vse kar čuti sokolsko in napredno — dne 23. junija na ižupni izlet »Goriške Sokolske Župe« v Ajdovščino.« Zlet III. okrožja Gš. S. t. se bo vršil v nedeljo 18. junija v Dornbergu na obširnem prostoru -tik postaje Vipavske železnice. Zagotovljena nam je že velika udeležba br. Sokolov. Upamo, da nas tudi drugo občinstvo ta dan poseti, da se poraz veseli v središču Vipavske doline. Poskrbljeno bo vsestransko za zabavo, da ne bo nikomur dolg čas. Pri telovadbi nastopijo tudi članice s prostimi vajami. Natančen vspored se Objavi pravočasno. Na svidenje v Dornbergu. Na zdar! Veselica Sokola v Biljah dne 25. pr. m, je skončala v vsakem oziru izborno. V sprevodu je korakalo 144 Sokolov, proste vaje, orodna telovadba in skupine so vspele dobro, samo. naraščaj je nastopi! mesto s prostimi vajami s skupinami zato, ker je. prepovedal okrajni Šolski svet nastop šolskega naraščaja. Vdeležba je bila zlasti iz mesta velika, vsem je ugajal nastop Sokolov in naraščaja, veselje je vladalo povsodi in neprisiljena zabava, godba, ples in petje je trajalo pozno.v noč. Dragi gostje so se le stežka ločili iz bratskega kroga Sokolov in z divnega veseličnega prostora, ki so ga vsi občudovali. Ob tej priliki bodi izrečena najsrčnejša zahvala vsem bratskim sokolskim društvom, ki so nas posetila in pomagala veselici do vspeha, našemu br. starosti, ki nam je prepustil veselični prostor brczpla* čno na razpolago, vsem sestram,Sokoli-? cam, ki so nam tako "vrlo pomagale, g. M; Poveraju, ki je daroval mesto vstopnine 3 K in vsem, ki so šli v kteremkoH oziru odboru na roko! Na zdar! junija, v; P.9^iiK^jfe.^osrtofr^t običaj-.' mm /Njsporedomi. .~ry slučaju, da,ne bo zadostnega števila udov ob lp. uri pri občnem zboru,, zborujejo udje ob ,10% pri vsakem številu,; K obilni udeležbi: vabi odlbor. , x , . Trgovskega in obrtnega društva za Goriško občni zbor se bo vršil dne 8. junija 1911. ob 8V2 zvečer v hotelu'. »Zlati Jelen«, h kateremu jako važnemu zborovanju se vsi p. n,.člani vljudno vabijo. Odbor. rrpsko-obrtne in gospodarske vesti, Okrajna posojilnica v Bovcu izkazuje za svoje 12. upravno leto lepe uspehe. Prometa je bilo 769.500,— kron. Zadružr nikov ima 379 s 496 deleži v znesku 1984. — kron. Stanje -hranilnih vlog je koncem 1. 10. K 525.251.36 st, posojil pa K 457.262.04 st. Rezervni 'zaklad znaša 1$ 13,887.18 st. in čisti, dobiček za 1. 1910 K 1.841.41 st. >: ¦'¦¦¦¦ ' \ Podraženje tobaka. — Dne 1. julija i 1. stopi zakon glede podražitve tobaka i veljavo in sicer bodo stale: drame 2 v, orske 2 v, šport 3 v, dame 4 v, memifis 5 v, portorike 8 v, viržinfce 12 v, kubellvj trabuke 18 y, britanike 16 v. ¦ |. Kmečka posojilnica In hranilnica 4 Lokavcu pri Ajdovščini vabii svgje člane* na občni zbor, kateri se bo vršif dne 6e Soriška kolesarska zveza. Tajništvo kolesarskega društva »Gorica« naproša vsa bratska društva, kakor gostilničarje, da blagovole poslane.'-, jim plakate na vidnem prostoru razobesiti. Tajnik,. Kolesarsko društvo »Danica« opozarja gg. člane na izlet v Podgoro k sokolski slavnosti, ki se bo vršil na binko-štni pondeljek. Odihod ob 2. uri popoldne, iz društvenih prostorov. Kolesarsko društvo »Danica« naznanja, da se bo vršila kolesarska slavnost in dirke AjdovŠčina-Gorica nepreklicno Z julija t!; Kolesarsko društvo »Gorica« se vde-leži veselice »Sokola« v Podigori na.bin-koštni pondeljek. Zbirališče društyena kavarna Central. — Odihod; ob 2. uri pop. — Reduik Šinigoj Slavko. — Gg. člani so •naprošeni, da se tega izleta polnoštevilno udeleže. Zdravo! Odlbor. Kolesarsko društvo »Gorica« naznanja, da ima še razglednice pokojnega slovenskega aviatika Rusjana. Naroča se pri društvenem tajniku. Odbor. Razne vesti. Porflrio Diaz na begu. — Bivši predsednik mehikanske republike, Porfirio Diaz, je s svojo družino zapustil Vera-eruz in odpotoval s parnikom v Evropo. Najprej odide v Nemčijo, nato pa se stalno naseli v Belgiji. Zrakoplovna tekma Pariz-RIm-Turln, -- V Rim je dospel tudi aviatik Garros, Prvi je dospel v Rim letalec Beaumont. Iz NizKe, do Rima je rabil samo 6 ur in 10 minut, kar odgovarja hitrosti nad 100 km v eni uri. Ekspresni vlak napravi to pot v 15 urah. Sedaj bodo morali pluti še v Turin. Štrajk na Reki. — Štrajkajo mornarji. Delegatje organiziranih strokovnih društev so imeli konferenco, na kateri je bilo sklenjeno, da v znak solidarnosti s štrajkovci ne bodo delali toliko čast:? dokler ne da »Ungaro-Croata« odpuščenim nameščencem koncesij. — Doslej štrajka okolu 5500, del., vendar delajo še v mnogih obratih »vkljub . sklepu organiziranih strokovnih društev. Nad sto slučajev obolelosti za kolero v Benetkah.. — Iz Benetk, poroča »Ed.« kako se širi kolera v Benetkah. - Prvi' slučaj smrti, zbog kolere se je dogodil že pred 14 dnevi; danes pa je že znanih, preko 100 slučajev obolelosti za kolero. Italijanske oblastnije pa to prikrivajo, ker se boje, da bi trpele škodo razstave, ki so prirftjene o priliki 50*letnice združene Italije. Le na ta način je bilo možno, da se je kolera.zanesla že celo. v Gradec; Iz Benetek pa razglašajo, da so vse vesti o koleri neresnične. Strah pred Masarvkom. — Povodom bivanju Masarvka v Dubrovniku so nameravali dijaki in prebivalci v (Dubrovniku prirediti mu velike ovacije. Okrajno glavarstvo pa je preprečilo s pomočjo orož-ništva vsako zbiranje ljudi na .ulicah.* Deželni šolski nadizornik.pa je prepovedal dijakom, dokler je MasarvJc v.Dubrovniku, pokazati se na cesti.,Tako je napravil en sam mož,da je imelo celo mesto po zaslugi velemodre vlade »cimerarest«. Pa naj še kdo reče* da nismo v Abderi! Proda s7"v Podgori ¦fifc*3E»?;2?- jišda in nekaj gbzda. Cena ugodna. Rojaki, izpolnujte 5uojo narodni) dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C iii. m.* Kolera v Gradcu. - Prfed par dnevi je umrl v Gradcu poštni uradnik Franckv, Bil Je v Benetkah, odkoder se je vrnil bolan v Gradec. Jedel je baje ostrige v Benetkah. Umrl je tza kolero. Sedaj*je pa svakinja njegova po imenu Lepmger nenadoma obolela na driski. Odpeljali so jo takoj v bolnico, kjer so zdravniki preiskali njene odpadke. Komisija je konstatirala, da je tepinger obolela na 'koleri. Radi tega so vse sorodnike Framizkega odpeljali v. Bolnico. Položaj Obolele Leppinger je naravnost dbupen in je vsak čas pričakovati katastrofe. . 5 žen in 43 otrok. — »New York World« priobčuje pogovor s predsednikom cerkve Mormonov v Salt Lake, Se-stitim Jos. Smirhom, ki ima 5 žen ter je oče 43 otrok. Rekel je: jaz ljubim svoje žene, ki so pridne ter se nič ne kregajo med seboj. Smith ima 73 let; rekel je, da je prepričan, da mormonizem zavlada po celem svetu. Rubeiisova slika prodana za 100.000 K. — Butler v Londonu je bil kupil Ru-binsovo sliko, predstavljajočo beg Lota in njegove družine iz Sodome, pred leti za 70.000 K. Te dni je prodal to sliko za 100.000 K. Kuga na Kitajskem in v Perziji. — V Kantonu razsaja zopet kuga. Tudi iz Perzije se poroča, da razsaja kuga v Perzijskem zalivu. Priprave za kronanje angleškega kralja. — Londonska policija je ukrenila obširne odredbe za slavnosti kronanja angleškega kralja, da se ne dogode kakšni atentati na kraljevo dvojico. Policijski organi kontrolirajo vsa stanovanja in zlasti trgovine na onih cestah, po katerih bo šel svečanostni sprevod. Vsi došli tujci morajo javiti natančno policiji ime in naslov stanovanja. Veliko pozornost obrača policija zlasti na Ruse. Obravnava proti morilki Bartunek. Na Dunaju se vrši obravnava proti Mariji Bartunek, ki je obdolžena, da je umorila grbasto šiviljo Marijo Weiss in truplo razkosala. Sodbtoženi njen ljubimec Čzernv je prost. Državni pravdnik je odstopil od obtožbe proti Czemvju. Marija Bartunek kljub številnim mdieijskim dokazom, trdovratno taji. Obglavljeni morilec. — V Heitber-stadtu so 2. junija morilca Beckerja, ki je umoril svojo ženo, svoje otroke in dva vnuka, dbglavili. in podporno društvo v Gorici. V nedeljo se je vršil Občni zbor. Vsled odsotnosti društvenega predsednika ig. dr. Petra Medveščeka, ki se zrradi nujnih opravil ni mogel udeležiti zborovanja, previzel in vodil je predsedstvo občnega zbora podpreds. g. Ivan Kravos. Ta prijazno pozdravi zborovalce s pozivom, da pazno sledč poročilom o odbo-rovem delovanju tekom leta 1910, naznanja, -da ni bil odboru naznanjen noben poseben predlog, ter da člani, ako imajo kaj važnega svetovati, to lahko store pri »slučajnostih.« — Zapisnikarjem današ^ njega občnega zbora imenuje g. Ivana Kureta ter pozove, prehajajoč na dnevni rect gospoda društvenega tajnika Josipa Fatočiča, da prečita letno poročilo odibo-rovo. To se glasi: Slavni občni zbor! Cenjeni 2boi«oval-ci! Zopet smo se sešli, da glasom pravil poročamo o delovanju za preteklo leto mo. Pri zaza cvetočo čevljarsko obrt. Gospod c. kr. okrajni šolski nadzornik Franc Finšger je pohvalil učiteljstvo za trud in vidne uspehe; očrtal je korist obrtno-nadaljevalne šole posebno za tako cvetočo obrtno občino, kakor je Miren. Vabil je mojstre tudi za naprej k rednemu pošiljanju učencev v šoio ter bodril vajence k marljivemu učenju. S trikratnim »Slava« na Njegovo Veličanstvo in s cesarsko pesmijo se je otvorila ta zanimiva razstava. Razstava. Stene velike šolske dvorane so v pravem pomenu besede vse pokrite z risbami, vzorci, načrti itd. Posebno lep jh e r t o n. Mladinske zbirke: Es war emmal, Der Scfoatzgraiber, Sdhmidt & Springs Volks- unti Jugend-bšbliotheken. Italijanske. B i b 1 i o t e c a A m e n a, okoli 800 knjig po K 1'20. Bibliotecamoderna, nad 150 knjig po K T20. Od julija naprej pa bodo še v celoti: B i b l i o t e c a c I a s s i c a nad 120 knjig po 1'20. Biblioteka Uri i ver šale, nad 500 po 36 h. Bibli-oteca del Popoio nad 800 Anton Potatzky v Corici, naslednik Jds. Terpln. Na sredi Bafitelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kapavalice ¦fraberikega li drebaega blaiit ter tkaala, prejo li altlj. POTREBSOlNE za piiaraice, kadilce in popotniki. NajboljSe šivanke za Bivalne Btroje. POTREBŠČINE z* Arojaie in ieoifatft. STetinJIcc. — »ožnl venci. — K*Sne knJ!S!ee. lišna obuvala za ?se letno časa. Semena za zelenjavi, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krofiojarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. * 3R-8 Aus N a t u r und O e i s t e s w e 11, t po 24 h. Ivan Kravos na Korna II. II. SfltfBI na Koran št. H sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih, vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine,, potovalne potrebščine kakor: kov« Cege, torbice, denarnice, listnice _^^J^' itd. — Izvršuje in sprejema v fSlf|3|li& popravo različne kolesejjne in ^^^§^ _ kočue ' ¦¦ - ¦¦ Poprauila se izvršujejo točno. Cene zmerne. **^Mvl Q«podlnie. zahlcoalfe KOLINSKO CIKORIJO Pil VSeh trgovinah iz EDINE slovenske tovarne v Ljubljani 7 59 nova. trgouina z železnino Pinter & kenard $ ©oi-ici * Rašteljtt šh ?. Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. D**~ Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. -ISKB Ceni. občinstvu se toplo priporočata Pinter A Lenaril. Pravkar je izSlo Edmondo de Amicis: FURU, Novela. Iz italijanščine prevel Jos. Jnrca. Cena vezani knjigi K 2'50, broširani K 1*50. Znameniti italijanski pripovedovalec više v taj psihološko zanimivo zasnovani noveli Štirinajstletnega dečka Furija, ki živi daleč od sveta edino v družbi dveh starih ljudi. Purij fc zaljubi v svo°l<» *lo0e * tekočem II •*«¦¦¦¦*»•• računu po dogovoru. w - ~ Delnlika glavnica K 5,0004)60. - - CUltrala O Ljubljani. - Rezervni zaklad K 450.000. - ===== PODRUŽNICE i Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst =====