OFFICIAL ORGAN
THE OEUTSCHLANO. GERMAN TfctfrtS^TlANTlC SUBMARINE,
HE* COCWANOBR. f^RCAFTAlN PAUL KOENIG.
Leto IL Volume U.
stom Albert in Baupame; s pridobitvijo strategične točke Longue-val se bodo pa lahko angleške čete pridružile Francozom pri Har-decourtu.
Tekom zadnjih 24 ur so se po sebno pohvalno obnesli naši letalci, ker so uničili tri nemške "fok-kerje", in 3 'biplane; poleg tega so z bombami do cela porušili nek sovražni transportni vlak in precejšen kos železniške proge.
Tekom včerajšnjega dneva smo zajeli zopet 2000 nemških vojnih ujetnikov, tako da znaša skupno število istih od zadnje uprizorjene ofenzive ze 10,000.
TOed zopetnih zmag angleškega generala Ilaiga vlada v Londonu in sploh na Angleškem nepopisno veselje. Listi prinašajo cele kolone dolge članke in sla-vospeve gen. Haigu, ki je tekom nekaj dni udri že v tretjo bojno vrsti sovražnika.
Na belgijski fronti. London, Anglija, 17. julija. — Glasom uradnega belgijskega poročila so se pridružile zadnje dni vse belgijske <H?te Angležem in Francozom, tafoorečiin pri Albertu. Pri Steenstraete se vrši močno bombardiranje in' obstreljevanje od strani belgijske artilerije v nemške kolone.
Premirje med Rusijo in Avstrijo.
London^ Anglija, 15. julija. — Včeraj se je podal v glavni vojni stan ves ruski ministrski svet; tako se poroča semkaj iz Petrogra-da. Ta korak se pripisuje morebitnem premirju med Rusijo in Avstrijo. V slučaju, da bi sp hotela Avstrija opetovano spuščati v kaka mirovna pogajanja, je ba-
Rusija pri volji skleniti premirje ž njo.
Boji v Galiciji.
Dunaj, Avstrija, 17. julija. — (Uradno poročilo.)Vsled uspešne-ga nastopa so naše čete dne 14. t. m. zasedle zopet vse stare pozicije ali višine zapadno od gorenje Moldave. Zapadiio, in severno zapadno otk Buczacza smo dne 13. t. m. odbili vse sovražne napade; pri tretjem spopadu je hotel sovražnik udreti v naše postojanke v bližini Buczacza, a je bil končno primoran umakniti se nazaj v nočnem boju.
Na severni strani Sarny-Kovel železniške postaje se je Rusom posrečilo zasesti levi 'breg reke Stokhod; na večer je pa naš oddelek nepričakovano udri v ruske vrste in pognal Ruse nazaj.
Nemško poročilo.
Berlin, Nemčija, 17. julija. — Na iztočnem bojišču je general von Linsingen blizu Zareca odbil nadaljno prodiranje sovražnika; pri tem smo zapleniti številno Strojnih pušk in odvedli lepo število vojnih ujetnikov s sabo.
Tudi na iztočnem bregu reke Stokhod so nemški vojaški oddeV Hii dosegli lep uspeh, s tem da so zasedli vse ondotne važne pozicije. O sličnem uspehu se poroča tudi v armadi, katero vodi nemški general von Bothmer.
Zasuta avstrijska četa.
Rim, Italija, 15. julija. — IT-radno »e naznanja, da je laška gorska artilerija v dolini Tofana razstrelila vrh hriba Canteletto, vsled česar je bila zasuta vsa avstrijska četa. taboreča v bližini tega vrhunca. Sodi se, da se je pri tem le malo Avstrijcev rešilo. Označeni hrib se nahaja na Sette Comuni planoti iztočno od gore Col dei Bois v Dolomitih.
Sinoči so avstrijski letelci obstreljevali mesto Padovo, vsled česar sta 'bili 21 osebi ubiti in več ranjenih.
Odpoklic 2 avstrijskih generalov.
Rim, Italija, 17. julija. — "A-genzia Nazionale" je zvedela po nekem svojem dopisniku, da se
je^ vršil te dni v Berlinu poseben svet vojnega ministrstva na katerem se je vsled želje nemškega cesarja sklenilo, odpokliciti in službeno odstaviti avstrijskega vojskovodjo nadvojvodo Friderika in generala von Pflanzerja.
General Pflanzer je vsled svoje netaktike in nezmožnosti baje zakrivil, da so bili Avstriji zadnji čas v Bukovini že tolikrat od Rusov tepeni.
Sv. oče za mir.
Rim, Italija, 17. julija. — V višjih cerkvenih krogih se tu zatrjuje, da bo izdal sv. oče Benedikt XV. dne 26. julija letos na vse vladarje sveta posebno proklama-cijo in prošnjo za uvedbo miru. To se (bode izvršilo povodom dru-geTHtietnice, odkar traja sedanja evropska vojna, Sv. oče izdeluje tudi načrte, kako bi se zamoglo v bodoče pripraviti svetovne narode in velesile, da bi se nikdar več ne bojevale.
Italija bo napovedala vojno Nemčiji
Rim, Italija, 17. julija. — "Maščevanje Nemčiji za njene razžalitve napram Italiji!" — t^ko je nastal zadnje dni klic po vsej Italiji. Skoro vsi italijanski listi prinašajo ostre članke, da naj novo ministrstvo ukrene potrebne korake, da bi se napovedalo tudi Nemčiji vojno in zaplenilo premoženje v Italiji živečih nemških podanikov.
Ves svet se čudi, čemu ni prišlo do *tega koraka že tedaj, ko je Italija napovedala vojno Avstriji ; nekateri zatrjujejo, da je bilo temu vzrok dejstvo, ker ima laški kralj ogromno denarja naloženega pri raznih podjetjih na Nemškem; sedaj je pa prišel čas, da se bo moral kralj uda^i želji svojega ljudstva in stopiti tudi z Nemci v ofenzivo.
Portugalska mobilizira.
London, Anglija, 17. julija. —
Vlada portugalske republike dela velike predpriprave za mobilizacijo, ker hoče spraviti skupaj 250,000 mož močno armado in se pridružiti zaveznikom v sedanji vojni.
Angleški kralj in kraljica prideta v Kanado.
London, Anglija, 17. julija.—
Tu' se govori, da se bode podal v kratkem angleški kralj s svojo soprogo v Kanado povodom ume-ščenja novega generalnega kanadskega guvernerja vojvode Devonshire.
Eksekucija avstrijskega dr. poslanca.
Berlin, Nemčija, 15. julja., —
Iz Inomosta se semkaj poroča, da je bil ondi te dni ustreljen bivši avstrijski državi poslanec in vodja socialistov v Trentu Dr. Cesare Bf.ttisti. Navedenec je kmalu po izbruhu vojne pobegnil v Italijo in se pridružil laški armadi- P° nesreči so ga pa sedaj Avstrijci ujeli na Južnem Tirolskem in obsodili na smrt radi veleizdaje.
Nemški princ Bluecher umrl.
Berlin, Nemčija, 17. julija. —
Princ Gebhard Bluecher, vnuk princ Bluecherja, znanega nemškega vojskovodje v bitki pri Waterloo je umrl vsled poškodb, prizadetih pri padcu raz konja blizu Breslave.
Velika ustaja v Meki.
London, Anglija, 17. julija. —
V svetem in najbolj važnem mestu Turčije — v Meki, kjer počiva turški prerok Mohamed je nastala velika ustaja. V tem mestu in okolici živeči Arabci so se odcepili od turške vlade in progla. sili Arabije z Meko vred neodvisni državi. Arabcem se je posrečilo tudi zajeti številno turškdfl|>o-sadko, ki je bila v tem mestu nastanjena.
Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah
Itfu/d vsako srtdo.
NASLOV uredništva in upravništva:
mi W. SM Plač« CMcap. 111.
T__C
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
The lam* Slovenian Weekiy in the United Stat* of America.
Issued «wry W ednesday
OFFICE:
1IS1 W. 22m
CUca|a,|l.
^_
No. 28. Štev. 23«
Chicago, 111., Id. iullfa (July) 1916
»Lokalne vesti.
—	Letos na sv. Ane (lan, to je dne 26. julija bo minulo že dve leti, odkar je izbruhnila evropska vojna. Na ta dan namreč je Avstrija proglasila splošno mobilizacijo ter pozvala pod orožje vse rezervnike; dva dni zatem je pa napovedala Srbiji vojno.
Gotovo se bomo spominjali tega usodnega in žalostnega dneva vsi ameriški Slovenci, ker ima skoro sleherni kakega sorodnika, ali prijatelja, ki se morda še bori za svojo domovino, ali je pa že padel vojnemu molohu v žrelo. Nedavno je urednik tega lista priobčil v "Glas Narodu" skromen članek, na'glašajoč, da naj bi se povodom druge obletnice eitalo po vseh slovenskih cerkvah sv. maše zadušnice za padle slovenske junake. Že iz pijetete do mrtvih naših sobratov junakov nas veže dolžnost, da se jih ta dan živo spominjamo; ta spomin pa bomo obhajali na najbolj plemeniti način, ako molimo v cerkvi pri sv., maši za pokoj njih duš; poleg tega skušajmo tudi po naši moči kaj darovati za pomožni sklad slovenskih ranjencev in sirot v stari domovini.
Naš g. župnik Rev. A. Sojar je minulo nedeljo oznanil, da se bo brala prihodnjo nedeljo, dne 23. t. m. v naši cerkvi sv. Štefana ob 8ih in lOih sv. maša za padle slo^ venske vojake. Upati je, da se bo teh sv. uiaš udeležilo številno vernikov.
—	Dne 8. in 15. julija je imel naš slovenski Strelski klub v prostorih rojaka John Zveziča zabaven večer. Tem povodom se je izžrebalo en krasen dobitek, ki je prinesel za sklad slovenskih ranjencev in sirot v stari domovini svoto $11. — Ta znesek drži omenjeni klub ker bo še nadaljeval s pobiranjem milodarov. Cast in hvala takemu klubu!
—	Naše mesto Chicago vedno bolj in bolj napreduje. Glasom u-radnega izkaza šteje Chicago sedaj 2,550,000 duš, torej je za New Yorkom največje mesto v Zedi-njenih državah. Šolo obveznih o-trok je tukaj 996.059; število o-trok se je od leta 1914 pomnožilo za 41,6446, število odraslih ose-!) pa za 112.474. Največ'otrok je v 27 wardu in sicer 47,428 najmanj pa v 1. wardu 9736. Izpod 4 leta starih živi v Chicagu 117.062 dečkov in 107.049 deklic. Od skupnega števila chieaških otrok je 567 gluhih, 221 mutastih, 182 slepih, in 645 pohabljenih.
—	I)ne 8. ali 9. avgusta bode dospel v Chicago republ. preds. kandidat Charles E. Ilughes, da bo držal tukaj svoj politični govor. Od tu se poda v St. Paul in Minneapolis, Minn.
—	Državni vojni tajnik je iz-prožil misel, da naj bi se zgradilo velike državne tvornice solitra in munieije v bližini mesta Chicago kje ob Michigan jezeru. Nova tvomica za soliter bode stala $20,000.000 kar se je v kongresu že dovolilo. Ako dobi naše mesto te velikanske tovarne, 'bode nedvomno to velike koristi zanj, kajti v teh tvornicah bode zaposlenih do 15.000 delavcev, ki 'bodo dobivali vsi od države plačo.
—	Dne 13. t. m. se je vršila pred sodnikom Scanlanom v Chicagu zanimiva razprava pri kateri je bilo 14 uradnikov raznih delavskih unij vsled izsiljevanja denarja obsojeni-h. Obsojeni 'so bili: Charles Crowley in Fred Mader vsak na 3 leta ječe; Hugo Hahn, Stanley Walter in Stewart Ray vsak na 2 leti ječe;; Frank Curran na 1 leto.« V plačilo globe $2000.— so bili obsojeni: John Cleary, Israel Gordon, in Harry Grass; Charles Hanson, ,v plačilo globe $1500; John Murphy in G. Tuck'breiter v plačilp po $500.— Nick Pekelsma pa $750,— Opro-
ščeni so bili trije agenti delavskih unij: Wm. Clauss, Thom. Kelly in John White.
Ameriške vesti.
Will Orpet oproščen.
Waukegan, 111. 17. julija. Sinoči ob tri četrt na osmo uro se je zaključila pred tuk. sodiščem ravno 2 meseca trajajoča obravnava napram dijaku Will Orpetu, obtoženemu umora svoje ljubimke Marion Lambert. Porotniki so ga spoznali nekrivim.
Ko je načelnik porotnikov naznanil izid glasovanja o nekrivdi Orpeta, — je nastalo v sodnijski dvorani med poslušalci veliko veselje. Orpet se je s solzami v očeh zahvalil porotnikom in zagovorniku. Ta obravnava je veljala okraj Lake $17.000, stariši Orpeta so pa plačali zagovornikom $22.000. Orpet se nahaja sedaj pri svojih stariših in se bo baje kma> lu oženil s svojo novo izvoljenko Ce lest i jo Yonker.
Nemčija gradi 80 novih trgovskih podmorskih čolnov.
New York, N. Y. 17. julija. Kakor se semkaj iz Berlina poroča, bode zgradila Nemčija še 80 na-daljnih trgovskih podmorskih čolnov po modelu znanega čolna "Deutschland". Dvajset teh čolnov bode že izročenih prometu me. seca augusta letos. Vse to čolne se bo rabilo za prekomorski promet iz N«meije v Ameriko.
Imenovanje novega vrh. zveznega sodnika.
Washington, D. C. 14. julija. Namesto bivšega vrhovnega zveznega sodnika Charles E. ITughe-sa, je imenoval predsednik Wilson danes na njegovo mesto J. II. Clarka, zveznega okrožnega sodnika v Cleveland, O. Novi sodnik Clark je star 59 let in je ne-oženjen.
Srečen dedič.
Grand Rapids, Mich. 17. julija. V Charlotte, Mich, živeči 68 letni Heibert A. MerciN, po poklicu čevljar je podedoval od svoje se-strične, pok. milijonarke Hetty Green iz New Yorka $100.000.
Sedaj bode Merrill opustil čevljarstvo in se 'bo podal v privatno življenje.
Novo francosko vojno posojilo.
New York, N. Y. 17. julija. Tu se je osnovala neka nova korpo-racija z imenom "American Foreign Security Co." koje namen je izposlovati Franciji novo vojno £>sojilo v znesku $100.000.000. Pri tej korporaciji je najbolj zainteresiran znani multimilijonar J. P. Morgan.
Veliko sorodstvo.
Havana, 111. 17. julija. Tukaj je umrla te dni 92. letna Mrs. Katarina Budke, ki zapušča 82 svojih ožjih svrodnikov, ali potomcev in sicer: 9 otrok, 68 vnukov, 78 pravnukov in 4 prapravnuke.
Inozemske vesti.
Številne eksekucije v Avstriji.
Sedanji vojni moloh ni zahteval v Avstriji že ogromno število padlih žrtev na bojnem polju, temveč tudi že več tisoč žrtev, katere so bile od vojaškega sodišča obsojene na smrt in obešene, ali ustreljene.
Dunajski list "Neues Wiener Tagblatt" je nedavno tega objavil uradno statistiko eksekutira-nih oseb v Avstro-OgrskI i« sicer tekom prvih 14 mesecev. V tem času je ibilo o'besenih in ustreljenih že 4373 oseb. radi veleizdaje in drugih političnih prestopkov in sicer: Na Češkem 720 oseb; na Moravskem 346; v Bosni in Hercegovini 900; v Galiciji 486y v Bu-kovini 320 na Hrvaškem in v Sla-
voniji 513 in v slovenskih krono: vinah 469; vse te žrtve so bik rodom Slovani. Italijanov je br-lo usmrčenih v Trstu 200, v Ist|i 90 in na Južnem Tirolskem 330. Med temi morda nedolžnimi žrt i vami ni enega Nemca ali Ogra. Iz j teh krvavih številk posnemamo.! da se bori Avstrija nele samo s I
v	•	•
sovražnikom temveč tudi proti svojim lastnim državljanom.
Žtrev prekega soda v Ljubljani.;
Graška "Tagesposta" z dne 3. junija poroča, da je bil te dni v Ljubljani vsled kalenja javnega miru na smrt obsojen in ustreljen neki Josip Jeglič. Žal, da ne dobivamo že 3 mesece "Slovenca' in "Slov. Naroda" iz Ljulbljane, da bi zamogli o tem slučaju bolj podrobno poročati.
Dr. Šušteršič aretiran?
V New Yorku izhajajoči hrvaški dnevnik "II. S." je prinesel dne 8. t. ni. senzacionelno vest o aretaciji kranjskega deželnega glavarja, deželn. in državn. poslanca ter načelnika Slovenske Ljudske Stranke Dr. Ivan Sušter-šiča. Dr. Šušteršič je bil l>aje aretiran vsled tega, ker je bil v zvezi s sleparijami pri vojaških dobavah. Ta novica je posneta iz švicarskega lista "Tribune de Geneve".	f " Govori se tudi o aretaciji Dr. Jan. Ev. Kreka v Ljubljani in koroškega slovenskega državnega poslanca Grafenauerja vsled revolucionarne agitacije proti avstrijski vladi.
Avstrijski cesar nevarno bolan. Curih, Švica, 14. julija. — Iz Inomosta na Tirolskem se semkaj poroča, da je avstrijski cesar Franc Josip I. smrtno nevarno zibolel. Vsled tega so poklicali v
cesarski grad Schoeubrunn vse člane in sorodnike cesarske rodo-vine.K bolniški postelji cesarja so poklicali najboljše specialiste in zdravnike cele monarhije. Ker se je bati najhujšega, nočejo cesarju ničesar poročati o vojnih dogodkih in o nameravanem odstopu avstrijskega ministrskega kabineta.
Odstop avstrijskega ministra. London, Anglija, 17. julija. —
Milanski dopisnik tuk. lista "Telegraph" naznanja o preinembi v avstrijskem ministrstvu. Sedanji minister zunanjih zadev baron Buriau bode šel v pokoj; na njegovo mesto bo najbrž imenovan grof Julij Andrasij, vodja ogrske opozicije. Grof Andrass.v je bil pred leti že ogrski ministrski predsednik in je poznan kot eden izmed najbolj uplivnih ogrskih političnih voditeljev. Zaeno je grof Andrasij tudi zagovornik in velik prijatelj miru.	,,
Uspehi Angležev.
London, Anglija, 17. julija. — Iz današnjega *iradne<£a vojnega poročila je posneti, da so Angleži na zahodni fronti zopet premagali Nemce. Boj se je vršil v gozdov-ju blizu Trinesa, kjer so Nemci izgifbili svoje utrdbe nad 4 milje v daljavi. Vasi Bazentin-le-Grand, Bazentin-le-Petit in Longueval, katerih so bili prej gospodarji Nemci, so padle Angležem v roke. Zmago je pripisovati nepričakovanemu in pravočasnemu obstreljevanju naše artilerije. Na naši strani je bilježiti le malo izgub, pač je pa ta bitka dosti stala Nemce.
Z danes dobljenimi • pozicijami se je zadalo sovražniku tudi pri Pozieres hud udarec, ker se mu je pretrgalo glavno cesto med me-
Nemiki transatlantski podmorski čoln "Deuischland" in njega kapitan Koenig.
Baltimore, Md. 17. julija. Nemški trgovski podmorski čoln "Deutschland", ki je prvi v svetovni zgodovini križal Atlantik, se pripravlja sedaj za.povratek na Nemško. S sabo bo vzel 600 t<yi niklja in 400 ton kavčuka (gumija). Washingtonska vlada je odredila, da sme ta novodobni čoln ostali v ameriškem pristanišču kolikor časa hoče. V svrho varnosti pred kakim napadom v daljavi 3 milj od obrežja je uka* zal ,mornarični tajnik, da naj čuva "Deutschland" ena ameriška križarka. Govori se tudi, da bode potovala na tem čolnu v Nemčijo znama nemška operna pevka Mme. Kristine Langenhan.
Kapitan tega čolna Paul Koenig je bil dne 13. t. m. s svojim moštvom gost v Beli hiši v 'Was-higlonu kjer ^e obiskal in si ogle-jdal tudi urade mornaričnega od-Idelka.
Parobrodna družba North German Lloyd je dala kapitanu Koe-nigu $10.000 nagrade v gotovini za njegovo uspešno vožnjo.
Sedaj se splošno govori, da ta čoln ne bo nikdar dospel zopet nazaj v nemško pristanišče, ker ga 'bodo Angleži, ali Francozi na odprtem morju zajeli. Kapitan Koenig se je izrazil, da bi v tem slučaju raje preje pognal sani čoln v zrak, nego pa da bi se udal živ sovražniku v roke.
glasilo
NAZNANILO.
< lanom društva Vitezi sv. Martina št. 75. K. S. K. J. La Salle, 111., se »tem naznanja, da se je naš dosedanji predsednik sobr. Anton Meznarich radi velike za-poseljnosti odpovedal predsedni-štvu in je bil na njegovo mesto izvoljen predsednikom na zadnji redni mesečni seji bivši podpredsednik sobr. Josip Berglfcz, 1227 — 3rd Et., La Salle, lik; podpredsednikom je bil pa enoglasno izvoljen sobr. Frank Gergovich, 835 Crosatt St.
Ob enem naj blagovolijo člani in članice našega društva upoštevati, da se bodo od sedaj naprej vršile vse redne in izvanredne društvene seje v prostorih rojaka Anton Svetina, 1212 — First St.
Dalje prosim tudi vse člane in članice našega društva, kateri mi se dosedaj niso poslali svojih certifikatov, — da to v kratkem storijo. Upam, da je vsem znano, da moram poslati certifikate glavnemu uradu za izdajo novih.
Želeti je tudi,da 'bi nekateri člani bolj redno plačevali svoje a-sesmente, kajti bolnikov imamo vedno dosti, ki žele točno svojo bolniško podporo; ravno tako prosimo člane na potnih listih, da bi iste pravočasno obnovili, kakor to zahtevajo Jednotina in društvena pravila.
Mislim, da je že večina vsem znano, da je v treh tukajšnjih ve-licih tovarnah cementa že čez 2 /taeseca štrajk; vsled tega je prizadetih tudi veliko število naših rojakov Slovencev.
Večkrat se čita v listih, ko se kedo pritožuje, da je dobiti tu, ali tam tudi slovenske stavkokaze (skebe); tega ni dosedaj še mogel nihče očitati slovenskim delav cem tu v La Salle, kar je vse hvale vredno.. Je pač tu nekaj takih garjevcev, a ti so drugih narodnosti; Slovenci drže tukaj skup kot en mož in pokažejo večkrat "ske-bom'' svoje trde pesti. V tem gre tudi vsa čast našim vrlim slovenskim ženam; človek bi kar ne verjel, kako so to hrabre in pogumne, ker marsikateri "skeb" se je že prejel za uho in odnesel svoje podplate ko se mu je približala kaka pogumna Slovenka.
Vemo, da je težko trpeti in živeti v slučaju stavke, če človek vsak dan ne dela; upati je pa, da bo ta stavka kmalu in ugodno za delavce končana. Če bodete zmagali delavci, — kar je splošno želeti, — Hoste lahko na to ponosni Slovenci za svoje junaško delo, ako pa morda stavka ne bo končana v Vašo popolno zmago, Vam ne bo mogel nihče očitati, da ste pri tem morda Vi kaj zakrivili.
S pozdravom Za društvo Vit. sv. Martina št. 75 John Novak, tajnik.
Ijene, da so odgovarjale, "skebe'* da naj ne opravljajo takega tlela,
— je prišlo do male praske med	JJ . .
štrajkarji termed tufcajšno mest- ni, Francozi m	Poljaki i oljaki
. • , ; ____z*	100. 00 dola^iev
no policijo katera še je izkazala
za zaseitnico "skebov'* in kapitalistov. Ta mali prestopek štraj-karjev je toliko uplival na tu-kajšne sovražnike delavstva, da so poklicali milico. Zdaj se je tukaj uta borilo 307 miličar je v, ^kateri pa nimajo nobenega opravka z »tavkarji. Dne 14 t. meseca je prišel še sam governer Dunne in general od milice, da se proučita o stanju stavke. Ravno ta dan so zastopniki delavcev v vseh strokah (Trades Council) sklicali sejo od treh mesti mesta LaSalle, Peru in Oglesby, ter so odločno protestirali o poslanju milice v naše mesto. Izvoljena je bila de-putacija da gre k governerju, ter naj zahteva, da se odstrani milico od tukaj. Nadalje so sklenili da se imena meščanov, kateri so se podpisali za milico dado vsem stro kovnim delavcem da naj se ji ogibljejo povsod. Tukaj Vam po dajani ta imena. H. M. Orr, žu pan iz LaSalle, Archie Morrison župan i z Oglesby, N. W. Duncan George Wilson jr., H. F. Oerar< R. M. Neustadt, H. S. Hazen, F G. Trenary, J. B. McCaffrey, Jr Henry Cox, F. W. Matthiessen Jr., George A. Wilson, I. K. Nee ley, F. X. Kilduff Stavkarjem med katerim je precej članov K S. K. J. pa kličem; ustrajajte pri svojih zahtevah ker ste lahko n verjeni, da vse organizirano "de lavstvo je na vaši strani!
Društvo "Edinost" priredi dne 23. t. m. "'basket" piknik, na zna nem prostoru zadaj za St. Mary bolnišnico. Slovenci in Slovenke dobrodošli na ta piknik."
Poročevalec.
je, ali fa se- bo pričelo z združenimi močmi pobirati podporo za bedne med bednimi, ali za naše slovenske žrtve v sedanji svetovni vojni; tako delujejo po svojih dobrodelnih Ligah že v*i narodi na svetu, osobito Nemci, Italija-
Iz urada društva Pavla št. 89 K. S. K. J., Etna, Pa
S tem se uradno prosi in opominja vse člane našega društva,
Forest City, Pa
Cenjeni sobrat urednik: — Čeravno že malo pozno, bi Vam rad s temi vrsticami sporočil, ka ko smo letos tukaj obhajali praz ni k Proglašen j a neodvisnosti, a 4. julij.
Na ta dan je priredilo naše dru štvo "Marije Vnebozete" št. 77 K. S. K. J. piknik v korist bolniš ke blagajne v znanih John Fin covih prostorih. Na to veselico so bila povabljena vsa tukajšna slo venska društva in res- — vse hvale vredno, — da so se kljuj hladnemu in slabemu vremenu od zvala povabilu v obilnem števi lu.
Zato naše društvo na tem mestu izreka vsem najtoplejšo zahvalo posebno pa društvu sv. Jožefa št 12 K. S. K. J., društvu sv. Barba re, št. 1, društvu sv. Ane št. 120 K. S. K J. in pa pevskem društvu "Zvon", ki je ta dan pplnošte vilno nastopil in nam zapel več lepih pesmi'; torej kličemo še en krat: prisrčna hvala vsem skupaj sv. Petra in kateri so nas ta dan posetili in nam pomagali na tej veselicii
Dohodki te veselice so znašali $789.80, stroški pa $344.50; čisti dobiček znaša torej $445.30. Iz
da naj polnoštevilno prihajajo k
sejam in da naj bolj pazijo na	teh številk je torej razvidno, ko-
svoje dolžnosti napram društvu	liko se zamore storiti, ako naroc
s tem, da točno plačujejo svoje	skupno nastopi in ravno to so po-
mesečne asesmente. !
Prihodnja seja se bo vršila dne 6. avgusta v navadnih prostorih, torej ste naprošeni, da pridete vsi na to sejo.
Dalje cenjeni sobratje vam je znano, da se je pri naši Jednoti začelo s poslovanjem otroškega oddelka; vsled tega jaz iskreno želim,'da bi dali vsi oženjeni člani svoje sinove in hčere zavarovati v tem oddelku.
Končno vas še enkrat opominjam na točno izvrševanje društvenih dolžnosti: na reden obisk mesečnih sej in točno uplačeva-nje, kajti v nasprotnem slučaju bode naše društvo postopalo strogo po naših pravilih s takimi člani.
Sobratski pozdrav do vseh članov in članic K. S. K. J.
Mato Belavič, predsednik.
LaSalle, 111.
Cenjeni sobrat urednik! —
Vidi se mi potrebno, da sporočim kako se počutimo za časa vojnega stanja tu v naši naselbini. Znano je, da je tukaj že 8. teden stavka v 3 cemetnih tovarnah, katerih delavci zahtevajo pripoznanje unije, skrajšanje delavnega časa ter boljšo plačo, ker hi pa družbe rade poslovale z "skehi", kar se jim do danes še ni posrečilo ker štrajkarji so i-meli svoje straže povsod postav-
kazali tukajšnji rojaki, da fco na pravem mestu, kadar se gre v resnici za dolrro stvar; vsled tega j( upati, da bodo šla tukajšna slovenska društva še v prihodnje drug drugemu složno na roke in napredek nam je zagotovljen.
Končano naj še omenim, da se tuk. društvo sv. Barbare št. I prav marljivo pripravlja za veselico na "Labor Day", katera i ma biti ena izmed največjih in najlepših, kar jih pomnimo v Forest Citv.
S pozdravom do vseh rojakov in rojakinj širom Amerike. Za društvo "Marije Vnebozete" št. 77 K. S. K. J.
John Osolin, tajnik.
Iz Colorada.
Zasledujoč razne članke in poročila v zadnjem času po naših slovenskih listih posnemani in sodim, da ameriški Slovenci po 2 letni slepoti polagoma spregledujemo. Sele sedaj smo se jeli dra-miti tudi mi iz dolgotrajnega spanja in spoznavati naše svete dolžnosti napram našim zatiranim in bednim sobratom v stari domovini. Prav je tako, da ne bodo drugi ameriški narodi s prsti kazali na nas, da vedno kimamo in kimamo.
Plemenita je torej ideja raznih naših slovenskih ameriških listov in podpornih organizacij, da se
so nabrali že več 100.000 dolarjev v Ameriki, katere se bo po vojni poslalo venkaj bednim žrtvam. Ta narod (Poljaki) imajo svoj posebni mesečnik "Free Poland", v katerem bodrijo ljudstvo za pomoč in s kojim naznanujejo javnosti tugo in narodno gorje svojih nesrečnih sobratov na Poljskem. V tem mesečniku sem videl te dni zelo ganljive članke ter seznam darovalcev za ta pomožni sklad. Med imeni darovalcev je najti mnogo odličnih Američanov; med temi tudi kardinala Farleya iz New Yorka.
Poglejmo narodne Cehe kako požrtvovalno delajo ti; dalje naše sobrate Hrvate; ti imajo v svojem pomožnem skladu, nabranem od bratskih organizacij že nekaj nad $17.000 poleg $15.000, katere je N. II. Z. na zadnji konvenciji v to svrho določila.«
In mi Slovenci? — Mi smo se pa dosedaj le vedno prepirali ter storili malo več kot — — nič. Šele sedaj, ko čujemo klice po raznih slovenskih listih se dra-mimo in čujemo v duhu klic naše bedne slovenske domovine za pomoč, — kjer nam je tekla zibelka, kjer nas je slovenska mati učila govoriti, moliti in peti. — Sedaj nam kliče naša mati Slovenija'? kot udova plaka, zdihuje in steza roke proti nam za ponToč. Zdramimo se torej in skušajmo otirati solze slovenskih sirot!
Hribolazec.
Rock Springs, Wyo.
Spoštovani sobrat urednik!
Priobčite teh par vrstic iz naše zapadne in puste naselbine Rock Springs (Skalnati studenci). Ni sicer moj namen nadolgo in široko popisovati tukajšne razmere, pač pa hočem v kratkih vrsticah orisati naše življenje.
Med tem, ko imajo rojaki po drugih krajih naše širne nove domovine priliko opazovati in uživati vso krasoto, ki jim jo nudi v poletnem času božje stvarstvo, se moramo mi tukaj na zapadli v nerodovitnem Wyomingu zadovoljiti s pogledom v rujavkaste pomole golih skal, ki obdajajo celo našo naselbino. Solnee pripeka, la je groza; dežja zastonj pričakujemo, da bi ohladil razgreto skalovje in namočil zevajočo zemljo.
Kar se tiče delavskih razmer, so tako nekako bolj srednjemerne. Nekateri premogorovi obratujejo večinoma vsak dan, med tem ko se dela v drugih le po 2 do 4 dni v tednu. Zaslužek je p«** odvisen seveda največ od prostora, ka-koršnega kedo ima. V obče se zasluži tu toliko, da se zamore človek pošteno preživeti, — na kake posebne prihranke pa pri tej draginji še za misliti ni.
Praznik "Četrti julij" smo tuli pri nas praznovali letos, kakor se spodobi za tako znamenit dan. Pri kontestu za kraljico četrtega julija je 7. veliko večino zmagala naša rojakinja gdč. Marija Šubic, ičerka znanega gostilničarja Fr. Subic-a. Gdč. Šubicevi iskreno čestitamo na tej zmagi!
Kakor se čuje se "Oltarno društvo" sv. Ane prav marljivo pripravlja za veselico in dramatično predstavo, ki se bo vršila dne 29. julija zvečer v korist naše slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda. Na ta večer bo izžrebanih vse polno lepih dobitkov, za katere naše vrle žone in dekleta prav marljivo razprodajajo srečke. )ruštvu sv. Ane želimo mnogo uspeha pri tej prireditvi!
Končno pozdravljam vse Slo-vence(ke) sirom Amerike, osobito pa člane in članice naše K. S. v. Jednote.
_ V____i.
NAZNANILO IN VABILO.
V	nedeljo, dne 30. julija V L >01110 imeli v Jolietu veliko slavil ost; ta dan bo obhajalo srebrni jubilej svojega obstanka, ali 25. etnico naše društvo Vitezi sv.
Jurija št. 3, K. S. K. J.
V	proslavo tega, za naše društvo velikega dne, se delajo že
elike priprave.
Ob 10. uri dopoldne bo slovesna sv. maša v slovenski cerkvi. Po sv. maši bodo vsi udeleženci z godbo na čelu. odkorakali v Theiler's Park", kjer se bo vršila velika slavnostna veselica.
J9. JULIJA 191 fi.
m < 1	i
Tem potom vljudno vabimo vse, še živeče .gg. ustanovnike našega društva, gg. glavne odbornike K. S. K. J. ter vsa slavna bratska društva v Jolietu in okolici, da nas počaste s svojo udeležbo na proslavi srebrnega jubileja našega društva.
Ob enem vabimo pa tudi vse posamezne rojake in rojakinje, ter brate Hrvate in druge Slovane, da s -svojo prisotnostjo pripomorejo do tem lepšega uspeha naše slavnosti.
Z bratskim pozdravom, za društvo Vit. sv. Jurija, J. N. Pasdertz, predsednik.
Ameriške vesti.
v
Število stavk v Zedinjenih državah.
Washington, D. C. 17. julija. Glasom poročila državnega delavskega statističnega urada se je vršilo tekom zadnjih 6 mesecev v Zedinjenih državah več stavk in izprtij nego tekom celega minulega leta 1915. Od 1. dec. 1915 do 1. junija 191G je bilo širom Zedinjenih držav 1432 stavk, tekom celega leta 1915 pa 1405.
Letos meseca maja je bilo bil-ježiti največ stavk in sicer 39G; v teh stavkah so bili najbolj prizadeti gradbeni in kovinski delavci, tem so pa sledili rudarji, nakla-dalci blaga in krojači. Stavk strojnikov je bilo v tem času 44. Glede števila minulih fitavic se ponašati državi Penna in New York, v prvi vrsti, tema sledi država Ohio, N. J. in Mass.
Državni guverner posredovalec pri stavki.
La Salle, 117. 14. julija. Danes je dospel semkaj iz Springfielda guverner Kd. F. Dunne namenoma poravnati že 8 tednov trajajočo stavko delavcev 3 cementarn. Guverner Dunne se je posvetoval najprvo z mestnim županom II. M. Orrem, šerifom Davisom in generalnim adjutantoin Dickso-iiom, ki zapoveduje semkaj do-šlim petim stotnijam narodne garde. Kakor se čuje se 'bode guverner Dunne posvetoval jutri z lastniki cementnih tovarn; da bi se doseglo kak sporazum ned sta-vkarji in družbami.
Danes se vršilo tukaj zborovanje vseh delavskih unij našega mesta na kujem se je obljubilo fjnaneielno pomoč stavkarjem. Sklenilo se je dalje, da se uprizori splošno stavko linijskih delavcev v našem mestu, če bi se družbe branile ugoditi do cela zahtevam stavkarjev.
Žrtev domoljubja.
Des Moines, Iowa, 17. julija. Ravnateljski zbor tuk. Highland Park višje šole je v svoji zadnji
seji suspendiral iz službe profesor ja G. Walter Barra, ker se je letos dne 3; junija v družbi svojih dijakov udeležil takozvane "Preparedness" parade v našem mestu.
Linčanje v Zedinjenih državah pojenja.
Montgonery, Ala. 17.- julija. Glasom zapiskov Tuskegee zavoda se je število slučajev linčaj^j« v Zedinjenih državah zadnjega pol leta za nekaj skrčilo. Tekom prvih C mesecev 1916 je bilo le 25 sličnih slučajev, lansko leto v tem času pa 34. Žrtve linčanja so bile: 23 zamorcev in 2 belokož-ca; največ linčanj se je izvršilo v državi Georgia.
Carrizalske žrtve pokopane.
Washington, D. C. 15. julija. Včeraj se je vršil na slovesen način pogreb šestih žrtev, Carrizala, koje so padle v boju z Meksikanci, dne 21. junija t. 1. Te žrtve so bile zamorski vojaki konjeniki, ko-jih se ni zamoglo identificirati. Po greb se je vršil na Arlington po-pokopališču. Poleg teh vojakov so položili k večnemu počitku že dne 11. t. m. tudi stotnik C. T. Boyda, padlega v Carrizalu.
Junaške žrtve je spremljal na pokopališče švadron kavalerij; pogreba se je dalje udeležil vojni tajnik Baker, gen. major Scott ter več drugih višjih vojaškh dostojanstvenikov; molitve in o-1>red je pa pri tem opravil morna-rični kaplan George L. Bajard. 'Ko so položili rak ve v grob, se je mrtvim v počast oddalo običaj-
no salvo, kasneje je pa položila ni 'grobove "National Memorial" družba vež krasnih vencev.
Nekaj podatkov o priseljevanju.
Državni department za delo poroča, da je dospelo letos meseca aprila v Zed in jene države 36.990 priseljencev; lansko leto <je došlo semkaj v tem mesecu 31.755 priseljencev, aprila 1. 1914 pa 142.207.
Po narodnosti se delijo ti naseljenci sledeče: 4703 Italijanov, 4031 Grkov i dr. Bulgarov, Srbov in Črnogorcev je dospelo na Ellis IsWd meseca aprila letos samo 54, lansko leto 35, predlansko pa 2433.
Izmed vsega števila teh priseljencev je bilo 6195 navadnih delavcev in 4208 farmarskih delavcev. V državi N. Y. je ostalo aprila meseca letos 7660 priseljencev, v Mass. 3572, v Mich, jih je odpotovalo 2581, v Pelina 1926 v Cal. pa 1202. _
Tudi "San Marino" pomaga Italiji.
Velika država "San Marino", katere armada šteje 950 mož, je prihitela Italiji na pomoč. "Cor-riere della sera" z veseljem poroča, da se je armada San Marina pridružila vrstam italijanske armade, Cadocna je navdušeno pozdravil pomoč dragih bratov in dal jim je pet italijanskih častnikov. Za notranjo obrambo države San Marino je ostalo doma 50 mož in 2 častnika.
Kam pa v nedeljo dne 30. julija?
Nikamor drugam, kakor na
PIKNIK
DRUŠTVA SV. ŠTEFANA
štev. 1 K. S. K. J., Chicago, 111.
ki se vrši ta dan v
"ME\>EHS CROVE"
vogal 48. in 'A6. ceste
<
HAWTHORNE. ILL.
Kakor se čuje, bo na tem pikniku izvrstna godba, ples, kegljanje za dobitke in domača, prosta zabava.
Kdor bo žejen, se bo lahko okrepčal pri "bari" čeravno je nedelja. Točilo se bo izborilo pivo in vse druge vrste pijače.
OPOMBA: Člani tega društva se zbirajo točno ob pol 1 uri popoldne v slov. cerkveni dvorani, odkoder se podajo v posebno najetih karah na veselični prostor.
Boj za življenje.
V LEKARNAH
Boj za življenje, ostrejši vsak dan, je škodljiv, ako ne pogubonosen, mnogim ljudem, ki pozabijo nase, postanejo brebrižni in zanemarijo svoje telo in zdravje. Posledica takega življenja je, da je človek popolnoma izčrpan. Temu potem sledijo nerednosti prebavljanja, duševna potrtost in fizična onemoglost. Človek v takem položaju si mora takoj pomagati in pravilno je, da brez odloga uživa
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
To sredstvo spravi v pravi tir in gibanje prebavljalne organe, ki opešajo vsled prenapetega dela ali iz drugih razlogov, z rednim čiščenjem nečistoče iz droba; s tem
izboljša apetit, regulira prebavno*t, prepreči zabasanost, _ 1	odpravi zapeko in ,
pokrepca telo.
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Uživajte to vino, kadar občutite
izgubo apetita, slabost po jedi, napenjanje črev, smrad iz ust, nečist jezik, koliko in krče, zapeko, obledelost, nervoznost,
in telesno slabost.	^
To vino vam zagotovi pokrepčevalno spanje in moč, da lahko opravljate svoje delo vsak dan.
Stari ljudje bi morali imeti to zanesljivo sredstvo vedno v hiši za redno uživanje. Ženske, ki trpe pa glavobolu in na drugih neprilikah, bi morale poskusiti'Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
CENA $1.00
Proti revmatizmu, bolečinam v križu, neuralgiji, otečenim udom in otrplim zgibom se poslužite Trinerjevega linimenta. Mišice, oslabljene vsled dela, je treba drgniti s Trinerjevim linimentom. Cena 25c in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c.
CC
1383-38 s. ASttANl avenue
chicago, illinois =
0123534853235323532353533253485348532353534823482353232353532348485353532323485348532348235353532348
000200010100020100020202020100010200003000010102010102010102000002020101020101000002010200010102020001020202010189
GLASILO K B. K. JKPNOTR- 19. JITLT.TA iQifi "
FRIDERIK BARAGA,
prvi slovenski apostolski misijonar in škof med Indijanci? Ameriki.'
Spisal Dr. LEON VONČINA, profesor bogoslovja t Ljubljani.
(Nadaljevanje.)
Prijetna, zares čez vse mila in blaga je podoba, v kateri se nam Friderik nehote tako živo in tako določno stavi pred oči. Kdo bi ne štel v resnici srečnega m presrč-nega 221etnega mladeniča, v koje-ga srci gori plamen tiste blage in čiste ljubezni, katera kot krasna hči nebeška je vir pravega nebeškega miru in nepopisnega rajskega veselja! Napolnjen in oborožen s tako ljubeznijo, ki jo mo re gojiti le živa sveta vera, ogibal se je naš Friderik lahko zank in mrež, v katere se kaj kmalu zaplete sama sebi prepuščena mladež na vseučiliščih; ob vsem tem pa nikakor ni glave povešal, ne zanemarjal mnogovrstnih vcd-nostij, med katerimi so seveda prvo mesto imele tiste, katere so se ujemale ž njegovim poglavitnim poklicem in so segale v pra-voslovje. Poleg tega pa se je učil tudi leposlovja ali estetike in angleškega jezika, gotovo ne takrat že s tem namenom, da bi ke-daj s pomočjo angleščine slovni-ško razlagal jezik Ottawa-Indi-jancev. Ravno tako tudi ni že takrat o času počitnic enkrat iz Dunaja v Pešto, drugikrat čez Moravsko, Češko na Bavarsko peš popotoval iz tega namena, da bi se o pravem času že privadil težavam, katere so mu potem prizadevale gore in planjave ameri-kanskih Indijancev; le božji previdnosti, ki mu je odločila poseben in nenavaden poklic, katere ga se pa še nikakor ni zavedal, je bilo znano, v kak prid imajo službi vse take posebne vaje, ki smo jih v poprejšnjih vrsticah sem ter tja že omenili.
razodeuje božje volje; odpove se torej ptuji dunajski in ostane v domači škofiji. Tako je prišel Baraga v ljubljansko semenišče meseca listopada 1. 1821. v 25. letu svoje dobe.
Kolikor bolj živo se je Baraga zavedal imenitnosti in važnosti duhovskega stanu, kolikor bolj določno se je odpovedal svetu in vsem prijetnostim, ki so se mu ponujale v svetovnem življenji, toliko bolj vestno in natanko se je poprijemal pomočkov, ki jih semenišče ponuja vsem, katerikoli se pripravljajo za duhovski stan. Hišnega reda natanko se držati, postave semeniške na vse strani zvesto spolnovati brez ozira na to, ali ga spremljajo oči predstojnikove ,ali ne, bilo je njemu živa potreba in sveta dolžnost. S kako neutrudno pridnostjo in s kakim lepim uspehom pa se je pečal z bogoslovskimi vednostmi, pričuje dosti to, da je v enem letu opravil to, kar je navadno za dve leti od-menjeno; zatorej so ga že konec druzega leta priporočili in odlo-
je o neizmerni vrednosti neumrljive človeške duše. To živo prepričanje je vnemalo v njegovem srcu ogenj tiste močne ljubezni, katera ga je, kakor nekdaj apostola Pavla, vedno gnala, "vse vsem biti, da bi vse Kristusu pridobil"; v tem živem prepričanji so bile vse njegove misli in skrbi obrnjene vedno le na to, da bi rešil pogubljenja in pripeljal pa tudi o-hranil Kristusu duše, 'ki jih je on odkupil s svojo lastno krvjo. In kolikor bolje mu je od začetka že šlo vse prav od rok, kolikor obilnejši je bil že začetni sad njegovega pastirskega truda, toliko vi-
Ali Boga Stvarnika re« ni treba?
Olikanim slovenskim krogom Spisal:
t ANTON BONAVENTURA
škof.
V Ljubljani: 1905.
(Nadaljevanje.)
a) Biogenetični zakon.
Toda, kaj pa biogenetični kon? Saj nam ta zakon izpričuje, da se je človek iz živalstva pola-še je švigal plamen goreče njego- goma razvijal in nazadnje razvil
za-
čili za mašnikovo posvečenjc, ka- i" hlapec, ki ga je Gospod pokli
ve pastirske ljubezni; ni 8i dal z lepa pokoja in počitka, tako da ga je sestra že prve mesece njegovega pastirovanja morala opominjati in prositi, naj vendar nekoliko odjenja in pazi, da si zdravja ne spodkoplje; on pa jej odpiše med drugim takole: "Dela se gotovo ne ogibljem, v njem najdem svojo najmlajšo tolažbo. Bog pa tudi krepča moje revno meso tako, da ono mojega duha nič kaj ne nadleguje. Delati hočem in moram tako dolgo, dokler me Gospod pri dobrem zdravju ohrani Zdaj je najhujša sila za delo. Polje Gospodovo se ne da pregledati, lepa setev je že visoko dorastla;
Baraga bogoslovec v ljubljanskem
semenišču in za masnika posvečen.
&e nam je v spominu podobica dobrega pastirja, ki jo je bil Friderik kot zadnje delo svojih rok in svojih risarskih vaj 1. 1821. poslal sestri Amaliji in s katero je bil popolnoma slovo dal preljub-ljenemu svojemu risanju. S to podobico je bil pa tudi že slovo dal tistemu svetovnemu stanu, v katerega so ga vse nam že znane okolnosti klicale in na katerega se je dosihdob pripravljali z vso resnobno skrbjo in pridnostjo. Misel, v duhovski stan prestopiti in se popolnoma darovati Bogu v službo in ljudem v pospeh pravega dušnega in večnega blagra, bila se ga je lotila že 1. 1819., torej tretje leto njegovega učenja na dunalj-skem vseučilišči. Kako in odkod mu je bila ta misel, to nam ne pove ne Friderik sam, ne kako drugo vnanje spričevalo; toliko bolj pa se sme verjeti, da ga je s to mislijo bil navdal tisti, kojeniu je ves čas svojega mladostnega življenja služil š tako čisto in gorečo ljubeznijo, in ki ga je, kakor nekdaj Savla, izvolil v to, da "nese Njegovo ime pred nevernike" in razširja Njegovo kraljestvo na zemlji. Ta poklic Friderikov v duhovski stan je bil v resnici pravi božji poklic; za to trditev imamo dosti zanesljivo znamenje v tem, da se Friderik, čeprav ga je branje cerkvene zgodovine ne-umrlega Stolberga bilo vsega vnelo za cerkev Kristusovo, vendar dalj časa ni upal te misli poprijeti in na njo popolnoma se zanesti. Ko se je pa bila ta misel tako globoko vkorenila v njegovem srcu, da se je več ni mogel iznebiti, odločil se je tudi konec tretjega šolskega leta na vseučilišči popolnoma za službo božjo v duhovskem stanu; da se pa nikakor ne bi prenaglil, zato je pri vsem tem nadaljeval učenje pra-voslovja, dokler ga ni dovršil 1. 1821. In zdaj, ko ne samo on, ampak ko tudi nobeden drugi ni mogel dvomiti o čistosti in resničnosti njegovega poklica, prosi in dobi takoj vsprejem v semenišče dunajske nadškofije, še preden je Dunaj zapustil in se vrnil v svojo domovino .
Domov popotovaje se oglasi pri tedanjem ljubljanskem škofu Avguštinu Gruberju in mu pove, kaj je zastran svojega poklica v duhovski stan že storil in dosegel; ali škof blagega spomina mu z očetovsko resnobo in ljubeznijo na srce poklada dolžnost, ki ga veže do domače škofije, s takim uspehom, da si Friderik ni mogel drugače misliti, kaikor da so besede domačega višjega pastirja
tero so mu tudi podelili dne 21. kimovca 1. 1823.
Ako je dan mašnikovega posve-cenja sploh dan najsvetejših in najslajših čutil, ki jih v svojem življenji občutiti more in jih res občuti sleherni, katerikoli prav poklican skozi prava vrata stopi v svetišče Najvišjega: v kolikem morji neizmernega rajskega veselja se je pač mogla topiti blaga in čista duša našega Baraga, ko je čutil popolnoma utolaženo tisto goreče hrepenenje, katero je zdavnaj že požgalo in zadušilo vse drugo hrepenenje, vse druge želje v njegovem srcu! Kako živo in globoko so mu pač segale v srce pomenljive besede: "Gospod je delež mojega dežela in moje kupe; ti si, ki mi boš dal nazaj moj delež." (Ps. 15.) Saj je on tudi sam, da se je mogel Gospodu darovati in Gospoda v najboljši in edini del sprejeti, zapustil svojo očetovsko dedšcino svoji sestri Amaliji in se tako odpovedal vsemu, v čemur človek sploh in navadno išče svoje posebne sreče in zado-voljnosti!
Kako močno sr> se pač v takih presrečnih trenutkih ukorenili živi in trdni sklepi, zanaprej le Bogu živeti, le v božjo čast in v pravi večni prid bližnjega obračati tisto sveto oblast, ki mu je bila podeljena po molitvi in poklada-nji rok višjega pastirja, naslednika apostolov!
Poln takih želj in čutil stopi koj drugi dan o 5. uri zjutraj k oltarju presv. llešnjega Telesa v stolni cerkvi in daruje prvič ne-omadeževano Jagnje Bogu nebeškemu Očetu, in ostane po tem še eno leto v semenišču nadaljujoč učenje bogoslovja. Konec tega šolskega leta, med katerim je s posobno gorečnostjo večkrat — in sicer prvič v trnovski cerkvi — oznanjal božjo besedo, bil je tudi konec njegovega učenja in pripravljanja, pa tudi začetek tistega dejanskega pastirskega življenja, po katerem je ediuo hrejenel. Prestopil je v to življenje, po katerem piše: "Stal sem brez dela na trgu tega sveta: kar pride On, ki mu je ime Ljubezen, in pokliče revnega posvetnjaka, ter reče: Pojdi tudi ti tja, in dal ti bom, kar je prav. Glej, Gospod! tukaj sem; daj mi torej, kar mi gre; da i mi moč in krepost, ki jo je imel sv. apostol Pavel."
cal, naj mar tja v en dan gleda, kako roparske ptice kradejo in požiralo prelepo zrnje! — Ne, meni to ni dano, in ko bi me tudi i-melo stati življenje."
lil zares to mu ni bilo dano. Ni mu bilo dano, skrbeti za — bodi si kakoršne koli — blazinice v prid svojega lastnega počitka, ni mu bilo dano, tja v en dan, le bolj po vrhu in za silo opravljati svoje pastirske dolžnosti; ampak bil je pravi pastir z dušo in 8 telesom, bodi si kot oznanjevalec večnih resnic v cerkvi in med otroci, bodi si kot sodnik in zdravnik v spo-vednici, ali kot voditelj pobožnih
do sedanje stopinje. Iz dejstva jiamreč, da so- si zametki raznih živali toliko bolj slični, kolikor manj so razviti, je Haeckel sklepal, da vse živalL izhajajo iz enostavne praoblike in da ta razvoj celega rodu v razvoju zametka ponavljajo. "Zgodovina zametka je skrajšana zgodovina rodu," trdi Haeckel in hoče reči, da v kratkem razvoju zametka vsa bitja ponavljajo ves razvoj, po katerem so se v teku milijonov let od nagnižjih oblik do današnje stopinje razvila. Tako Haeckel in njegovi pristaši.
Toda Friedenthall) je našel nov dokaz za gornjo trditev, našel je namreč krvno sorodnost človeka z opicami "primati." V popularno-znanstvenih krogih so njegova poročila precejšnjo pozornost vzbudila. Kri človeška namreč in ona višjih opic ima sli-čne kemične lastnosti, ki so pa še slabo dokazane. Toda ali je znanstveno dopuščeno, da se radi kemičnih sličnosti krvi sklepa na
pristaš opične teorije, to kar naravnost pove {v Zeitschrift fiir Morphologie und Anthropologic)
in sicer bi oblika kosti na čelu kazala na pasjo opico ..." "Kost od stegna je pa v an-
thropološkem zavodu v Monako-vem Dr. Bumueller točno raziskoval in je prišel do zaključka, daje tudi t^. ko« od opice-^. . Dubois je prvr svoji prijavr*tlodal tako nedoločen obris najdenega isti rodovinski začetek? Ali je vrha lobanje, da se ni mogla zo-
mar kemična sličnost in rodovin-ska sorodnost isto? Sklep bi bil le onda veljaven, ko bi se poprej dokazalo, da kemična sličnost iz-
pet meriti in kost od stegna se je v resnici dozdevala, da 'je človeška. Virchow je dal napraviti prav tdčen obris tega najdenega vrha
vira edino iz neposrednega krv- lobanje in je kaj ^ahko dokazal
nega sorodstva. To pa ne velja, veliko razliko medAto in med ono
ker onda bi bil tudi rak soroden podgano, vsaj se ista kemična sličnost nahaja v krvi obeh.
1) Wasmann ibid. str. 286.
Ali ta zakon obstoji? Reči moramo, da ne, ker se v razvoju nahaja mnogo več izjem, kakor pa tega pravila. Večina stopinj v razvoju posameznih živali se namreč nikakor ne vjema s hipotetičnimi stopinjami v razvoju iz prvotnih oblik. Zoper to dejstvo si je Haeckel pomagal trdeč, da je tukaj priroda tek razvoja popačila. Toda ne priroda, ampak on sam je skušal prirodni razvoj popačiti in ljudi prevariti s tem, da je z istim klišejem ponatisnil slike treh različnih zametkov, ki so seveda onda bili podobni.1)
Sam Haman, učenec Haeckelov, trdi: "Iz spremembe jajca v do-
1) Glej Wasmann ibid. str. 291 sqq. Rodovinska
človeško najdeno v Neandertalu. Potem pride Dubois v izredno sejo berlinskega antropološkega društva; ko je čul vse razne prigovore proti njegovim trditvam, je moral opični značaj najdenih
sorodnost torej j predmetov sam priznati. "V poz-med človekom in višjimi opicami nejši publikaciji je podal poprav-se je kaj slabo dokazala in ven- ljeni obris dotične lobanje, ki je dar stoječ na teh dokazih kliče popolno opična in je tudi mera Friedenthal: "Ne samo, da, od o- popravljena. On prizna, da so mo-pic izhajamo, marveč smo sami. rali veliki možgani biti mnogo prave opice!"	manjši, kakor jih je poprej ce-
Iz tega vidimo, da hipoteza o nil." (Beck). O tem se pa nič ne naravnostnem sorodstvu človeka čita v listih privržencev opične z višjimi opicami še ni prav nič teorije."
dokazana; skoraj gotovo tudi ni- -
koli ne bo, ker je v popolnem nasprotju z drugo hipotezo o žival ! skem rodu človeka. Ta druga hipoteza bližnjo sorodnost Človeka z višjimi opicami kar naravnost taji. Po njej sta človek in višja opica le skrajna člana dveh neodvisnih, samostalnih razvojnih
1) Abstammungslehre 144 sqq. "Sploh je pa razvidno, kako negotovo je računanje velikosti možgan, ako se ima samo vrh lobanje pred seboj. Virchow jasno trdi: "po mojem mnenju je nemogoče pokazati, kakošen je bil
. .	spodnji del lobanje, ki spada k
vrst, kateri izhajata iz enega pr-;temu ali onemu vrhu njencmu»...
votnega debla, o početku tereijer ne dobe ali pa še pred njo. Tako trdi Klaatsc-h iz Heidelberga in več drugih antropologov.
O kosti iz stegna je pa Bumueller po natančnem raziskovanju prišel do tega sklepa: "Na vsaki
Ne bodemo "govorili o telesnih kosti °Pice bomo dobili znake- ki razlikah in sličnost i h pri človeku jso tudl na človeški; od tod pa v
duš po poti ljubezni božje, bodi . , ...	,
• i . * i - i •	- -i i i vrsene oblike se nikakor ne da
si kot tolaznik in pomočnik bolnih | , ,	,	...
BARAGA DUHOVNI P0M0- ' ČNIK.
a) V Šmartnem pri Kranji.
; Kraj, v katerem je Baraga začel svoje pastirsko delovanje, je bila fara Šmartno pri Kranju, kamor je bil poslan za duhovnega po močnika jeseni 1824. V Šmartnu torej, v tem delu črede Gospodove, je imel prvo priliko, dejanski pokazati kake misli in čutila kakei
in ubogih ljudi sploh.
Kakor je sam vedno prav do živega čutil blagor in srečo pravega spoznanja resific sv. krščansko-katoliške vere, tako je znal tudi te resnice oznanjati s tisto gorečo vnemo, s tisto prepričevalno močjo, kateri so se nazadnje morala u-dati tudi tvrdovratna srca. In ko je z močjo božje besede pretresel in presunil Srca nesrečnih zanemarjenih grešnikov, ni ga bilo zanj večjega veselja, kakor z vso ljubeznijo in previdnostjo jih obdelovati, zdraviti in celiti dušne rane, ko so mu se zaravnati z ubogimi grešniki, kako srečno jih jet znal voditi po tisti zlati poti, na kateri se tako lepo strinja strah pred večno pravico z zaupanjem v neskončno usmil jen je božje, to povzamemo najbolje iz dveh pičeni, katere je pisal svoji sestri se iz Dunaja 181 J). 1. V prvem z dne 5. maja piše med drugim tako le: "Silne in strašne bi utegnile biti pregrehe med ljudmi, najhujša in najbolj strašna je pa vendar le pregreha nezaupnosti v neskončno usmiljenje našega večnega O-četa ! O, ko bi mi bilo mogoče, slehernemu grešniku, kateri se sicer s potrtim srcem želi vrniti k svojemu razžaljenemu Očetu, pa si pod težo svojega neizmernega za-dolženja ne more misliti, kako bi mil mogel večno pravični Bog pri-zanesti — o ko bi mi bilo mogoče, takemu grešniku seči v srce z angelskimi besedami: Prijatelj! Več na pravica božja je ob enem tudi ljubezen večnega usmiljenja, kar pa s svojo plitvo pametjo ne moremo razumeti. S svojo pregreho si ti sicer razžalil večno pravico tako zelo, da ves človeški rod ne more popraviti tega razžaljen-ja. Zato je pa tudi že večni Sin Bo-
sklepati na prednike dotične živali; tako sklepanje je kar nemogoče. Razvoj zametka pokazuje, da se nobena oblika ne ponavlja, ampak, da je razvitek n. pr. živali z hrbtenjačo od začetka ves drugačen od onega pri živali z članki. "2)
Poglejmo razvoj pri človeku. Da je na nekih stopinjah razvit. -ka nekako podoben stopinjam, ki so v nekaterih živalskih vrstah stalne, ni čudno, ampak lahko razumljivo. Saj se zametek razvija od enostavnosti k več i sestavno-sti, od oblik bolj splošnih do bolj določenih; saj se začne z enosta-ničnim stanom in mora iti skozi razne večstanične, dokler ne pride do svojega vrhunca, kateremu je tekom razvoja zmeraj bolj in bolj podoben. To mora biti, če bi tudi ne bilo onega hipotetičnega razvoja raznih živalskih vrst od ene ali od nekoliko prvotnih. In Haeckel trdi, da je razvoj človeškega zametka očito ponavljanje njegove rodovinske zgodovine! To je prazna domišljija in sanjarija !3)
posameznih slučajih ne smemo sklepati, da je to podobna oblika, | ampak le to moramo in moremo
in opici. Ako se pogleda razvoj | možgan, zato potrebna vzravnana hoja človekova, ter tei hoji primerni sestav rok in nog, mogli biitrditi' da Pri določitvi vrste ali samo v tem oziru k ve če mu pritr-1 Plemena ->e odločilen splošni tip
oni od opice, je dovolj dokazano."
Cujmo še, kaj o tem Pitche-canthropusu piše Wasman: 1.
Ne more biti govora o tem, da je Pithecanthropus ereetus zvezni
diti Morieu Alsbergu,l) ki razis-kavanja omenjenih antropologov sklene s stavkom:
"da je človek z opico naravnost soroden, o tem se še misliti ne more; o tem sorodstvu se mo-
re govoriti le v toliko, da sta o- član med višjimi opicami in člove.
ba združena edino v korenini istega rodovnika, kar konečuo za vse sesavce velja."
kom; ker sta namreč človek in opica, ako se morfologično pri-Ispodabljata, skrajna Člana dveh
Toda pritrdimo Wasmannu,2) razvojnih jako daleč razdvojenih ki pravi, da tudi ta stavek ne ve- vrst, je že samo po sebi izključen lja, ker se mu protivi vsa paleon-1 vsakoršen z^zni član in starodi-
luvijalne ali mladotercijerne dobe Razen tega ima naš Pithecanthropus sicer nekoliko lastnosti, ki bi
tologija.
c) Paleontologija.
Naj ima besedo paleontologija.
Ako se je človek tekom stotisoč-Sa postavile med opice in člove-letij polagoma razvijal iz kake ka, toda druge ravno nasprotne prvotne oblike, morala bi nam | posebnosti ga stavijo med nižjimi paleontologija na tem rodovniku višjimi opicami našega časa.
vrstoma pokazati prav mnogo članov med prvotno obliko in človekom, kakor je sedaj. Saj nam paleontologija pri rodovniku opic pokazuje razna opična plemena
Na te posebnosti je opozoril sam profesor Schwalbe, kateremu je gotovo na tem ležeče bilo, da Pithecanthropusa visoko oceni in kar se da človeku zbliža. Zato tu-
1)	Wasmann ibid. str. 288; Gander, ibid. str. 89.
2)	Hainan, Entwicklungslehre str. 38; pri Ganderju str. 86.
3)	Bolj obširno glej Wasmann ibid. str. 188 sqq.
b) Sorodnost z opico.
Vkljub temu se trdi in oznanja sorodnost z opico; tu imamo dve hipotezi: ena trdi neposredno sorodnost človeka s podobnimi mu
(30 plemen polopic, 18 plemen di Klaatsch, Schwalbe in drugi pristnih opic) zakopana v raznihjnikakor ne pritrjujejo zdravniku plasteh od tercijerne dobe do da- Dubois, kateri je vsekako hotel nes; toda hipotečni rodovnik člo-ji" še hoče v Pithecanthropusu vekov nam ne pokazuje niti ene- dokazati davno zaželenega in od ga fosilnega plemena, niti ene fo- Haeckela prorečenega opičnega silne vrste: človek prednikov ma.
Toda v "Mestnem domu" je drugače trdilo.3) Opisovali se predniki človekovi, ki naj bili nekakov prehod iz opic človeku. Rekli smo ravnokar, hipotezo o direktnem sorodstvu človeka z opicami sami kot nedokazano in nemogočo opuščajo; že s tega stališča
se so bi
ga Očeta za te, o grešnik dal same rotercijerni ali prcdtcrcijerni
opicami, s primati; druga pa to nam morajo one sorodnost naravnost izključuje in jako sumljive biti. Vendar si jih trdi samo dafcjno sorodnost člove- oglejmo, ka in opice v skupni hipotetični obliki, ki se menda nahaja v sta-
ga sebe v spravno daritev, Opravil te je z večno pravico in ti omogočil, da se moreš v ljubezni združiti z večno pravico in ti omogočil, da se moreš v ljubezni združiti z večno Ljubeznijo. Glej! Bog ne
dobi.
Znanost torej še omahuje; no, kako pa dokazuje svoje hipoteze?
Za prvo hipotezo se navajata posebno dva dokaza. Prvi govori o tako zvani "piacenti" v zamet-
tirja nič druzega od tebe, kakor ku in trdi sorodnost človeka z o
tvojo dobro voljo!" V drugem pismu pa dne 4. junija piše tako-
želje da so ga navdajale že od ta- ,e: ; • • Ne mnrp,n razumeti, ka-
krat ko je bil risal podobico dobre ga pastirja, katero je kot zadnjo iz svojih rok poslal scstri Amaliji. In res! kako lepo, kako natanko se je ujemalo pastirsko delovanje našega duhovnega pomočnika v Šamartnu s podobo dobrega pastirja ! Edina misel, ki jo je vedno imel pred očmi in ga je vodila in navduševala pri vseh njegovih pastirskih opravilih, pravi in pogla-l
ko li človek, ki mu je Bog vendar pamet dal, da misli, in srce, da čuti, more tako tja v en dan živeti, pred Bogom svojim Gospodom gre siti in večno Ljubezen žaliti." (Dalje prihodnjič.)
picauii "primati," ker imata enostavno "diseoplacento," med tem ko imajo nižje opice "bisdiscoi-dalno placento." Toda te podobnosti prav nič ne dokažejo; vsaj se ne ve, da li so učinek sorodno sti
ni- človeka. Smatrajo ga in sicer po pravici kot postransko vejo opičnega debla, ki se vsled nekih pojavov približuje človeku. Pithecanthropus torej nikakor ni v ro-j. dovniku človeškem, ampak je v Ja rodovniku sedanje opice. Zato se pa ne more več uporabljati kot
prirodoslovci j dokaz, da se je človek razvil iz živalstva." Tako Wasmann. Kaj ne, kako drzovito igra z resnico,
prehodne oblike kdor v teh okolnostih trdi, da je Pithecanthropus očividen dokaz za živalski izvor človeka! O kako se ljudstvo vara!
1)	Die Abstammung des Men-schen pri Wasmannu loc. cit. 295.
2)	loc. cit. str. 295.
3)	Slov. Narod št. 13 leta 1905.
Soditi po poročilu "Narodovem," se 'je najbolj naglaševal 4' Pithecanthropus,'' ereetus,'' "vzravno hodeči opični človek," o katerem se je trdilo, da je ona
1). Loc. cit, str. 297 sqq.
Nekatere druge izkopine naj samo omenim. Mnogo se je govorilo o človeku "Neandertalskem." Na Nemškem namreč, je iz neke dupline v "Neandertalu" voda priplavila vrh lobanje, o kateri se je sicer trdilo, da ima tip preho-
zaželena prehodnaj bblika, med o- dne oblike od opice k človeku, pico in človekom. Vprašajmo o toda o kateri se je dokazalo, da
tem prirodoslovce
Gander o tem " s-u" takole piše:l)
| se ta oblika popolnoma sklada z
Pitheeantrnpu-;iobanj° *judi» ki Se seda-> tam ži_ j ve, in kakor je Schaffhausen izmeril, bi možgani merili 1222 cm3,
... ali so se pa razvile radi slič- našel na Javi fosilni vrh lobanje, nih življenskih potreb tekom raz- kost iz stegna in dva kočnjaka. t__ _______T,nh»nia se ie dozdevala biti od
"Leta 1891 je zdravnik Dubois- i i - j • s-u ljtia .^ ^ ,	torej vec kakor pri sedag živečih
manj razvitih vrstah ljudi. Isto
voja. In zares najnižji sesavci "placente" nimajo, najvišji jo pa
Lobanja se je opice, kost iz stegna
imajo. V novejšem času so našli veka.
"placento" tudi pri nekaterih ci so trdili, da sc je sedaj našel
Težko je za zadovoljneža, da bi bil tudi progresiven.
*	I členonožcih in še celo pri indij-
Boljše je imeti enega zelo pre- j skem škorpijonu. Ali bi smeli tr-viti živelj njegovega pastirovan-1 vidnega sovražnika, kakor dva I diti, da je sesavcem in človeku ja je bilo živo in trdno prepričan-1neodkritosrčna prijatelja.	'praded indijski škorpijon?
pa od člo-Dubois in drugi raziskoval-j
dolgo iskani srednji član med o-pico in človekom. Da je lobanja od opice, se je kmalu za gotovo dokazalo; celo anatom Schwalbe,
velja o krapinskih okostjih in o predzgodovinski lobanji od Spy.
1).
Paleontologija torej dokazuje, da človek prednikov nima, ampak da se brez prednikov v dilu-vijalni dobi hipoma pokaže. (Konec prihodnjič.)
... v	......	S	^ . ■ .
■ rsr

Izhaja vsako sredo.
Laetam* Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih _državah ameriških.
Uredništvo in upravništvo: 196 f West 22nd Place, Chicago, IIL Telefon: Canal 2487.
Naročnin«:
Za Člane, na leto.............$0.60
Za nečlane...............$1.00
Za inosemstvo..............$1.60
OFFICIAL ORGAN ef the
GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
_ ef the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carnielian Slo-
venion Catholic Union of the _. United States of America. _
OFFICE *
1M1 West 22nd Placa, Chicago, 111.
Phone: Canal 2487.
Subscription rate:
Fe* Members, per year........$0.&J
Far Nonmembers -...........$1.00
For Foreign Countries........$1.60
81
Inozemci v Zedinjenih državah.
Da se zamore postaviti zadnji čas že tolikokrat omenjeni ameri-kanizem v pravo luč, je izdala te dni Narodna zemljepisna družba (National Geographic Society) zelo zanimivo poročilo o prebivalstvu tujih narodnosti, ali inozem-cev, bivajočih v Zedinjenih državah. Poročilu te družbe smemo z mirnim sroein verjeti, ker je isto povsem avtentično ter zanesljivo. ~ Dejstvo je, dasiravno ne tako splošno znano, da živi v Zedinjenih državah n^kaj nad 30 milijonov inozemcev, torej ena tretjina vsega prebivalstva našega kontigenta.
V	več državah prekaša število inozemskih stanovnikov upošteto štariše in njih otroke in družine mešanih zakonov, — celo število domačega ali ameriškega prebi -valstva. Tako je bilo n. pr. 1. 1910 v državi Massachusetts dvakrat toliko inozemcev, ko tu rojenih A. meričanov. Glasom zadnjega ljudskega štetja je živelo v tej državi (Mass.) 1,103,000 pristnih Američanov napram 2,221,000 inozem-cem, oziroma rojenih izven Zedinjenih držav.
Tudi'v državi Rhode Island živi več inozemcev, nego domačinov. L. 1910 je živelo v R. I. 169.-939 tu rojenih Au^ričanov in 372.671 inozemcev.
V	državi Connecticut je znašalo število pravih Amerikancev 395.-000; inozemcev pa 703.000.
Zanimivo je poročilo te družbe o domovinski pristojnosti države New York. Ondi so našteli 1. 1910 3,230.000 Američanov in 5,715.000 inozemcev.
V	državi New Jersey je bilo isto leto 42.Tr.000 več inozemcev nego domačinov in sicer je znašalo število prvooznačenih 1,435.000, domačinov pa 1,010.000.
Tudi naša država Illinois se ne more ponašati, da je pristno ameriška. V tej držai je bilo za 325.-000 več inozemcev kakor pa tu rojenih stanovnikov. Inozemcev je bilo tu 2,925.000, Američanov pa. 2,600.000.
Naša sosedna država Michigan je štela 1,224.000 domačinov in 1,560.000 inozemcev.
V	Minnesoti je bilo trikrat toliko inozemcev kakor Američanov in sicer 1,483.000 napram 575.000 Američanom.
Enake rezultate dobimo tudi po drugih zapadnih državah. V Mon-tani na primer je živelo 1. 1910 199.000 tujerodcev in 162.000 pristnih Američanov; v državi Wyo. se rakuna i nože race v ravno tolikem proporcionalnem številu; v IWashingtonu je živelo omenjeno leto 390.000 več inozemcev, kakor pa domačinov; le v Californiji je znašalo število obeh enako.
Statistika nam dalje kaže, da je živelo ob zadnjem ljudsketm, štetju v Zedinjenih državah 48.9 odstotkov tu rojenih moških od 21. leta dalje; k temu se prišteje še 9.1 odst. zamorcev, torej dobimo 41.3 odstot. moških v označeni starosti rojenih v inozemstvi!.
dosedaj. prijavljenih že okoli 2000. Mesto New York je vsled te epidemije tako v strahu, da je odredila zdravstvena oblast najbolj obširne in stroge določbe za omejitev otroške mrtvoudnosti. Občinski svet je dovolil $80.000 v
Dne 13. julija je na tem zborovanju predsedoval David Lloyd George, novi angleški vojni minister in je navzočim govoril sledeče :
"Odkar se je vršila naša zadnja konferenca, se je obrnilo v
to svrho, ker se boji, da bi se ta sedanji vojni nam zaveznikom
veliko na boljše. Le upoštevajmo in ,poglejmo zmagonosno prodiranje hrabre ruske armade, ki je
nevarna bolezen ne razširila tudi po celi državi New York.
V New Yorku je sedaj strogo prepovedano otrokom izpod 16. leta obiskovati kino gledišča, in druga zabavišča; vse nedeljske in druge šole so oblastveno zaprte; dalje se ne smejo otroci igrati v skupinah na cesti ali v parkih.
Že leta 1907 in 1908 se je pojavila v New Yorku ta bolezen, vendar tedaj ni zahtevala toliko žrtev. Tedaj je umrlo povprečno do 6 odstotkov od obolelih otrok, sedaj pa znašajo smrtni slučaji nad 25 odst. Dasiravno je dandanes zdravniška veda na vrhuncu napredka, — je ta bolezen tudi najbolj veščini zdravnikom nerazumljiva in nekaka skrivnost. Pravega seruma in zdravil za otroško mrtvoudnost se do danes še ni izumilo. Najbolj hudo pri tem je pa dejstvo, da se ta bolezen razširja na druge ali da je nalezljiva in se loteva otrok v starosti od 9 mese-c.ev do 16. leta; najbolj so pa podvrženi te.i bolezni otroci od 9. mesecev do 5. leta. Način kako taka bolezen nastane in kako se kali iste prenašanje je zdravnikom še nepoznan, kakor smo že zgoraj o-menili.
Glavni nauki materam za to bolezen so sledeči: Bolezeii otrp-nenja se navadno prikaže vsled prehlada, s tem da slina teče otroku iz nosa in ust. Mnogokrat ima otrok mrzlico in nerednosti tudi v želodcu. Otrok se pritožuje, da niu je slabo, boli ga glava in opri-jemlje se ga zaspanost. Otrpne-nost udov se prikaže najprvo na eni strani rok ali nog, dalje v hrbtenici ii) na glavi. Otrok, kojega se je prijela enkrat ta bolezen ne postane nikdar več popolnoma zdrav in je pohabljen za vedno. Kaj morate storiti v takem slučaju? Kakor hitro vidite pri otroku take znake, pokličite zdravnika in pazite 11a redno prebavo pri otroku. Otrok mora biti popolnoma osamljen. Počitek se mora dati udom, ki so prizadeti od bolezni. Kakor hitro otrpnenje zgine, se mora masirati prizadete ude in dati otroku veliko telovadbe. Nalezljiva bolezen traja 28 dni; tekom te dobe se morate natančno ravnati po navodilih zdravnika, da ne raznesete bolezni med druge otroke. Le mati in zdravnik smeta imeti pristop k takemu otroku, in posebno obleko se mora vneti pri zdravljenju takih otrok, da se bolezen ne raznese. A ko se ne bodete ravnali po teh naukih, raznesete bolezen drugim otrokom in poleg tega bodejo vaši otroci pohabljeni za vse življenje.
Poleg prehlada pripisujejo zdravniki vzrok te bolezni tudi piku muh iz hlevov in okuženemu zraku pomešanem s cestnim prahom. Veščaki so delali poizkuse z opicami, da bi se prepričali ali je res pik muh povzročitelj kali Dognalo se je, da so ta način od mrčes pi-res bolane, vendar se ni prišlo pri tem do pravega rezultata ali zaključka.
Statistika nam kaže, da je bila ta bolezen v prejšnjih letih na svetu še nepoznana. Od 1. 1880. do 1884. je bilo na celem svetu prijavljenih in znanih samo 23 takih slučajev, to število se je pa od leta 1905 do 1909 pomnožilo na 8000 slučajev; od vsega tega števila je bilo 5000 slučajev te bolezni v Zedinjenih državah.
Slovenske n\atere! Bodite torej zelo previdne pri vsaki obolelosti vaših otrok. Prečitajte pazno ta članek in ravnajte se po tu označenih navodilih.
«1 krožili v bližini Lublina nemški vojaški aeroplani na svojih manevrih. Kmalu zatem je* bil general Brusilov prestavljen v Varšavo, najbolj važno rusko strategično mesto. Ker se mu ondi ni dopadlo, je prosil vojno ministrstvo, da naj ga prestavijo v Vinico, tudi važno mesto na severoiztočni strani Galicije; to premeščenje se mu je naravno ugodilo.
te bolezni, postale 11a čene opice
zadala toliko porazov našim so-; General Brusilov je že tedaj ra-vražnikom; le poglejte dosedaj cunal na morebitni slučaj vojne neprekosno obrano francoske trdnjave Verdun, katero čuvajo in branijo naši hrabri Francozi. Tudi italijanske čete napredujejo vedno bolj in boljv južnih Alpah in odbijajo napade sovražnika. Iz vseh zadnjih poročil o zmagah zavezniške armade nanT mora srce navdajati le veselje in zadovoljnost. Na iztoku in zapadu smo potisnili sovražnika nazaj; prekoračili smo z eno besedo glavno brv do popolne zmage?
I11 čemu smo zadnji čas tako napredovali? Odgovor je lahek. Zato, ker smo našo armado preskrbovali-z zadostno municijo; to preskrbovanje se bo pa v dogled-neni času še bolj izboljšalo. Naša vlada (angleška), je zadnji čas najela vse delavce kovinske obrti, da se bo stare poškodovane bojne ladje popravilp, da se bo zgradilo še več novih; pri tem je sedaj 11a Angleškem zaposlenih do 1 milijon delavcev; gradba številnih vladnih tvornic 11a Angleškem se bliža tudi h koncu; tem povodom se je izvežbalo na stotisoče žena in že bolj priletnih delavcev, ki bodo zaposleni pri izdelovanju municije. Na Angleškem se sleherni mesec dovrši več sto novih topov in havbic vsled česar se število naših težkih topov veča. Skoro dvakrat toliko municije pridelamo sedaj v enem tddnu, kolikor se je iste pozabilo v naši veliki-ofenzivi meseca septembra lanskega leta. Po naših velikih tvornicah municije se dela sedaj šele s polovično paro delo se bo pa v kratkem pospelo 11a svoje pravo mesto.
Da se bode izdelovanje cije 11a Angleškem še bolj čalo, se imajo prihodnji odpraviti za nedoločen čas vsi prazniki in nedelje, katere praznujejo razni bančni zavodi; u-
11111111-povc-mesec
z Nemčijo, vsled tega si je želel biti poveljnik, v malem selu Vinici, odkoder bi najprejc in najlo-žje udaril na sovražnika. I11 njegove misli so se končno uresničile. — Prišlo je kmalu zatem do vojne, kakoršne še ne pomni svetovna zgodovina. Že tekom nekaj dni po napovedi vojne je general Brusilov v spremstvu gen. Iluskr-ja prekoračil s. številno armado rusko mejo. Na severni strani se je pa poimkal preko meje ruski general Samsonov in gen. Rennen-kampf, kjer ta naletela oba na hud odpor in poraz; to priliko je pa gen. Bruilov pozabil, da je pričel prodirati dalje proti jugu v Karpate in je imel sprva pri tem dosti uspehov.
General Brusilov je eden izmed onih redkih generalov zavezniških čet, ki se je mudil leto in dan na sovražnem ozemlju in ni bil baje? še nikdar premagan? Ko se je morala vendar na zadnje njegova armada umakniti iz Varšave in bližnje okolice vsled pomanjkanja municije, je ostal gen. Brusilov do zadnjega trenotka pri svojih četah. Ze tedaj je bil trdno prepričan, da so one izgube. Rusov le začasne in da l)odo dobili Rusi še enkrat vse izgubljeno ozemlje nazaj to pa takrat, ko se bo rusko armado preskrbelo z zadostno municijo in dovolj izvežbaniin vojaštvom.
Ze star pregovor pravi da je sreča opotočna; istotako ie pa tudi opotočna slava kakega znanega generala. Kdo ve, če se ne bodo morda naši hrabri Avstrijci postavili zopet v bran sovražnim Rusom, kakor se je to že v Karpatih zgodilo; potem pa ne bo pomagala Rusom tudi ne cela divizija tako opevanih in slavnih gen. Brusilo-vov. Čakajmo torej do zaključka vojne; — potem šeje bomo govo-
službe^e teh bank se bo en dan i rili o zmagah in slavi ruskih voj-
izdelova- skovodij.
v tednu uporabljalo pri nju municije. To se bo vršilo vsled šele pred kratkem izdane proklaniacije angleškega kralja.
Tudi Rusi so dosegli zadnji čas pri izdelovanju municije nepričakovano lepe uspehe; to je sovražnika najbolj razočaralo in mu zadalo hude udarce. Govornik David Lloyd George
Rusija in nje odporna sila.
O Rusiji in nje odporni sili je priobčila "K. Z."' informativen članek, ki pravi m. dr.: Rusija je vsled svojega položaja v vzhodno-je končal svoje besede trdno pre- evropski nižini izključno polje -
pričan, da bodo zavezniki sigurno zmagali, ako bode njih stališče glede dobave municije takšno kakor je sedaj. Rekel je pri tem tudi, da je sedanja ofenziva zaveznikov šele pravi pričetek. —
Res so lepe besede angleškega vojnega ministra, še lepše pa ideje o končni zmagi. Če se bodo iste
delska dežela. Ce tudi se je ruska industrij^ v desetletju po revolu ciji znatno povzdignila in so ruska velemesta silno porastla, vendar jedro prebivalstva, ki šteje danes skoro 170 miljonov, tvorijo še vedno kmetje. Tisti miljoni 11a vasi so vir skoro neizčrpne ljudske moči, iz katere se nadomeščajo vcli-
uresničile, boder pokazala bližnja kanske izgube v tej svetovni voj-
prihodnost.
General Brusilov.
.ie
ru-
V sedanji evropski borbi zadnji čas naenkrat zaslovel ski general Brusilov vsled njegovih velikih zmag v Bukovini, Galeji in Volihiniji. Ruski car si jejp^tTjali neinir
izbral z? ponovno ofenzivo po svoji sodbi najbolj veščega generala, svest si njegove taktike, znanosti in izkušenosti. To si je general Brusilov pridobil zadnja leta 11a poseben način.
111. S kmetom stoji in pada tudi vsak poizkus, da bi se razmere orjaške države izpreinenile nasilnim potom. Dokler je milijonska masa lenobno in topo životarila, dotlej je prestol carja stal neomajno. &e le tedaj, ko so kmetje, prisiljeni po nevzdržljivih razmerah in podžgaui po agitatorjih in letakih ni — kakor v letu
1905. — je vrenje v deželi, ki traja že desetletja, zadobilo nevaren obseg in značaj. Danes pa je popolnoma drugače. Ruski kmet z veseljem prenaša nadloge vojne. Kako naj si pojasnimo to? To je Da se je zamogel v svojem po-j sad mogočne ruske agrarne refor-
nim državnim mislim. Če tudi ni razumel misli panslavizma, vendar je pazljivo poslušal, ko so mu pri-povedali, da se bo z vojno proti Nemčiji in Avstriji, v katero so jo hujskali narodnp časopisje in pravoslavni svečeniki, pdstala popularna. Ta razvoj, nevaren ne le za nemško narodnost v Rusiji, ampak tudi za položaj nemške države, bi mogel postati usoden, ako bi Rusija neoslabljena izšla iz te vojne. Nadaljevanja agrarne reforme bi kmalu zopet popravilo njene finance in ji omogočilo nadaljevanje nje stare politike oboroževanja. To veliko delo, ki bi se mu morali iskreno diviti, ako bi bilo izšlo iz gospodarskih in kulturnih razlogov in da ni služilo vojni — je vojna zaustavila. Zato sta bila minister poljedelstva Kri-vošein in vodja kmetom prijateljske skrajne desnice Markov proti vojni, vsaj v sedanjem času. Iz istega razloga so agrarni reakcijo-nisti, ki jim je organ "Zemščina" za to, da se čim prej sklene mir. Boje se, da bi z nadaljevanjem vojne moglo priti do popolnega propada agrarne reforme, v kateri vidijo uspešno sredstvo proti notranjemu sovražniku. Zato moramo nadaljevati vojno proti Rusiji tako dolgo, dokler ne bo zlomljena njena moč. Ako bo mir dal Rusiji možnost, da nje veliko delo> ki je v malo letih tako okrepilo državo — oslabljeno po vojni z Japonsko in po notranjih nemirih —* zavzame zopet isti obseg, stali bi mi kmalu pred podvojeno, potro-jeno nevarnostjo uničenja po ruskih kmetih, vedno lačnih zemlje.
zrakoplovci opetovano ne napadli, kakor se je to zgodilo letos dne 14. februarja. Tedaj sta se .prikazala ponoči dva avstrijska aeroplana in prizadela mestu precej »kode.
Tudi v Milanu je strogo prepovedano prižigati meščanstvu luči po svojih stanovanjih tako, da bi iste lahko sovražnik opazil. Okna vseh stanovanj so čez noč prepre-žena s črnini platnom; po stanovanju se sme prižigati le sveče, ali petrolejke, plin in elektrika sta prepovedana. Istotako tudi ne žarijo po noči po glavnih cestah lin trgih velike električne svetilke. Le na gotovih krajih brle plino-ve svetilke obdane in zavite v črno platno, da odsevajo le niz-dol; šipe svetilk so tudi višnjevo pobarvane. Vsaka maj-hna lučka na avtomobilih in vozovih mora biti višnjeva. Tu in tam se opazi čez noč nad Milanom mogočne pramene žarometrov, s katerimi se ob gotovi uri preiskuje ozračje,če I se je prikazal morda kak sovražni |aeroplan nad mestom; k sreči se od 14. februarja letos ni več pojavil nad Milanom noben sovražni letalec. Na Milan se posebno čuva in pazi, da bi ga sovražnik iz zraka ne napadel, ker se nahajajo blizu tega mesta največje zaloge smodnika in tvornice municije.
Sklad "Glasila K. S. K. Jednote" ozir.K.S.K.J.
za ranjence in sirote padlih žrtev v stari domovini.
VI. Izkaz.
Drugi kolektor, ali nabiralec društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. večjega chi-1Jednote v Chicagu, 111., rojak Jakob Janeš, je nabral za ta sklad tekom minulih 2 tednov svoto $41.35 in sicer so darovali sledeči :
Rev. £nt. Sojar......
Anton Gregorich star. . .
Jakob Janeš .........
Frank Grill ... ........
Jakob Turšič.........
Martin Miller . .....
Nik Siinec ml.........
Frank Banich . . . ........ 1.00
Martin Kreniesec.........1.00
......... 1.00
.......1.00
A. Linhart............... 1.00
........ 1.00
.$5.00
.	3.00
.	2.00
.	2.00
.	2.00
.	1.50
.	1.00
Važna konferenca zaveznikov.
Nova otroška bolezen.
V mpstu New York se je pojavila pred nekaj tedni zelo nevarna otroška .bolezen, katero nazi-vajo zdravniki "Poliomyelitis", ali po naše: otroška mrtvoudnost ki je zahtevala že nad 300 mladih žrtev; slučajev te bolezni je pa
Minuli teden se je vršila v Londonu, glavnem mestu Anglije zelo važna konferenca zaveznikov, katere so se vdeležili: angleški vojni minister David Lloyd George, francoski municijski minister Albert Thomas, ruski pomožni vojni minister general Belijaoff, član italijanskega vojnega ministrstva general A. Dallolio in novi minister angl. munic. E. S. Montague.
Namen tega zborovanja je bil, rešitev važni-h točk glede obrambne sile zaveznikov, osobito se je pa razmotrivalo o municijskem vprašanju.
klicu popolnoma izvežbati se je skoro vsako leto udeleževal velikih manevrov, enkrat v Franciji, enkrat na Nemškem in tudi v Avstriji. V takih slučajih se je družil s častniki generalnega štaba, kjer mu je bilo mogoče opazova-
lne, ki jo je zasnoval vdušitelj revolucije, ministrski predsednik Peter Arkadjevič Stolpin, umorjen v mesecu septembru 1911 v Kijevu, in ki jo je sedanji minister Krivošein — ena najznarnenitejih orgailizatorskih sil — energično ti razvoj velikih vojnih manevrov.] izvedel. V prvi vrsti so bili politič-
Največ pozornosti je pa dajal gen Brusilov pri carskih manevrih na Ruskem. Njemu je bil poznan teren velikih ruskih planot, cest in drugih važnih krajev, po katerih bi se v slučaju vojne uspešno vodilo milijonsko rusko armado do meje in preko meje. Menda je tudi dobro vedel nakane sovražnika, zato se je za svoj vojniški poklic tako dobro pripravil.
Svojim tovarišem je čestokrat zatrjeval, da pride v doglednem času enkrat do hudega spopada z Nemčijo Zaradi Poljske in Galicije. Leta 1911. je bil korni poveljnik v Lu'blinii. Že tedaj so mu rojile čudne misli v glavi, ko so vča-
ni razlogi, ki so rusko vlado sklonili v to, da je tako energično izvedla to delo. Trebalo je revoluciji izpodmakniti tla, ker je se-ljak, ki živi na lastni grudi, nepri-stopen hujskarijam prevratnikov. Ta modri račun se je obnesel. Posestniki so začeli bolje gospodariti in dohodek ruskega gospodarstva je začel rasti. Potrebe in zahteve kmeta so postajale večje, njegova kupovalna moč se je povzdignila, ruska industrija je izcvela. Tako je agrarna reforma Rusijo o-krepila in obenem povečala njeno vojno pripravljenost. S potolaže-njem svojega gladu po zemlji je postal kmet pristopen nacijonal-
Preplašeni Italijani.
Dopisnik nekega caškega lista, živeč v Milanu, na Laškem piše z due 3. junija t. 1.
sledeče:
"Do nekaj mesecev nazaj se je širil vojni strah samo na obmejnih točkah naše države; ta strah se je loteval našega prebivalstva, živečega v mestih ob Jadranskem morju. Ta. mesta so sedaj popolnoma izpremenila svoje staro lice in življenje. Večina prebivalstva (možkih) se nahaja 11a fronti, drugi meščani so pa zbežali bolj v notranjščino dežele, ker so se I Anton Mesec . . bali sovražnikovih napadov bodi- Anton Simonieh si z morja ali iz zraka.
Vedno bolj napeti vojni polo- Anton Fabian
žaj je pa zanesel strah pred so- Tony Bobeta............. 1.00
vražnikom tudi v več sto km. od|J(^n Wolkar..............75
.50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .30 .30 o*
bojne fronte oddaljena mesta; to I Mark Stare . . . ... preplašenost in strah jej opazili v Josip Gregorich . . . teh krajih osobito v nočnem času. Čez dan, ko je mogoče opazovati in odbijati sovražne letalce je življenje v večjih italijanskih mestih I Joseph Cerjanec bolj enakomerno kot pred .vojno; j John Terselich . le po noči se loti prebivalstva Math Kreniesec
Frank Schonta
Gregor Miketich......y
N. Pazdirtz (lining ave.).
strah in nemir, da bi mesta sovražni zrakoplovci ne napadli, kakor se je to že večkrat zgodilo.
Nedavno sem se mudil po opravkih v Benetkah, najbolj; slikovitem mestu Severne Italije. | Življenje v Benetkah po dnevu je kot pred vojno. Tu se ustavljajo po en dan na fronto idoči častniki, ali pa če se vračajo domov na kratke obiske. V kavarnah in ho- '/Dot ferstcin
Frank Mer) a k Annie Čeplak . . Steve Nartnick . John Dragoš . . . William Laurich Ana Brecelnik . John Ferkull . . . Jakob Jorga . . . John Zupančič . John Sirtiec . . .
Agnes Ribnikgr Mary Mravlja . Anton Brodarič John Adlešič . . Anton Pazdertz Katy Pazdertz .
telih je čez dan v Benetkah vse živo; vse drugačno je pa življenje v tem mestu v nočnem času. Po noči so podobne dandanes Benetke pokopališču, kjer je vse 11J10 in mirno. Niti ene lučice <ne vidiš na gondolah v beneških lagunah, | tT^^uhadolmk niti enega odsvita svetilke iz kake palače, ali hiše, vse je temno kot V kozjem rogu; le tupatam blišči ha kakem voglu cestna svetilka pri vrhu zagrnjena s črnim suk-nom, da meče odsvit le na tla. Šipe teh svetilk so vse višnjevo pobaflrvane.
Le kadar se tekom meseca prikaže na nebu polna luna, takrat nastane zopet živahno življenje na trgu sv. Marka. Ljudstvo po-
seda po kavarnah in cestnih tla Lonjs p Hn............^
kih ter se krepca z raznimi Ma^Martin Bogolin............25
Nik Simec star............25
.-o
.25 .25 .25 .25 .25
Josip Kreniesec Alois Kovačič . . Kari Boneha ... Lorenc Korenchan John Benedik . . ,
P. Vaška......
Frank Jereb..............25
Joe Arch.................25
Frank Pičman............25
M. Bertonz......7.........25
R, Williams ..............25
A. Johnson .............25
Jakob Muha .............25
91
dili v vročih poletnih večerih; godba svira na trgu sv. Marka pozno v noč; ljudstvo se pa živahno pogovarja o najbolj važnih vojni^ dogodkih. Drugače so pa Benečani zaviti v nočnem času v gosto temo. Kdor iuia opravek po noči, si izbere kakega prijatelja za spremljevalca, kojemu so dobro poznane vse ceste in mostovi beneškega mesta. Tako je videti ob temnih večerih korakati le pare skupaj, ki se držijo pod pazduho vsled previdnosti, da bi ne zašli na kako nevarno mesto.
Enako je tudi življenje v dru-| gem znanem mestu in na Laškem, v Milanu. Tudi tukaj so prebivalci mesta zelo previdni ponoči, ker se bojijo ,da bi jih avstrijski
Josip Cvetkovich.........25
Geo. Adlešič ..............25
Skupaj.........$ 41.35
. izkaz v št. 27 "Glasila K. S/K. Jednote"..... 342.55
Skupaj hvala
.. .$383.90 daroval-
Iskrena nvaia vsem ceni!
Uredništvo in upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote".
Običaj pri Židih je, da stoji nevesta pri poroki na desni strani ženina; pri vseh drugih narodih mora pa stati v tem slučaju nevesta na levi strani ženina.
IP!
glasilo
K. 8. t JHPNQTH^ 19, JULIJA 1916.
v\\\\v\\\v\\\^ VXXXXXXXXX\XXXXXXXVVVVXXV*
i ur a \r 'i ŠZSU&L ž i i . 1
I K. S. K.
Jednota i
Ustanovljena v Jolietu, 111. dne 2. aprila 1894: Inkorporirana v -Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 1. junija 1916 skupna izplačana podpora
$1,162.041.77.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, III.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111.
II.	Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave.» Clveland, O. Olavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, Tli. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, III. Duhovni vodja: Rev. Jak. Čeme, 820 New Jersey Ay., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič* box 537, Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111.
-NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. " Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hib bin g, Minn. Prank Petkovsek, 720 Market St., Stfaukegan, Hi. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 3329 Tenn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112, W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR:	*
Joseph Russ, 6712 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38—10th St., North Chicago, 111. Frank Plcmel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111.
zvečer, kako so skoraj do ranega jutra, do treh zjutraj, čistile tla, klopi, pletlc vence, delale evctliec, krasile stene in oltar, moral je biti ginjen. Kaj takega se ne vidi velikokrat. Da, lahko rečemo, d« se kaj takega še ni videlo pri nobenem .drugem narodu in morda tudi pri nobeni drugi naselbini pri enaki slavnosti, da bi rojaki s tolikim veseljem, s toliko požrtvovalnostjo in s tolikim navduše njem pripravljali za slavnost, ka kor so to storili nawyorski Slo, vcnci. Zato stavimo po pravic newyorške Slovence med najbolj zavedne in požrtvovalne, slovenske katoličane cele Amerike. Rojaki, čast vam! Ta dan nas jc pa tudi zopet vSe združil okrog te cerkvice. Videl si namteč tukaj tudi take, katerih le malokdaj vi diš pri cerkvenih slovesnostih. Dal Bog,' da bi ta cerkvica bila kraj, kjer bi se združili vsi new-yorški Slovenci, ter si v slogi in ljubezni podali bratsko roko in srce v skupno delo za-skupne koristi! Svoje veselje so rifewyorski rojaki pokazali tudi s tem, da so žrtvovali $428.00 posebne kolekte pri maši za cerkev. Nova slovenska cerkev sv. Cirila in Metoda v New Yorku je prenarejena iz stare stavbe, katero je občina ku pila za $19,500.00. Poslopje bode takozvano "combination building", to je, da bode spodaj dvorana, sredi cerkev, v tretjem in četrtem nadstropju pa župnišče. vse skupaj v eni stavbi. Popravila, prezidanjc, oprava cerkve.
Vhod v novo ml o ve nt ko cerkev sv. Cirila in Metoda o New Yorhu. Paradna vrsta pred blagoslovitvijo cerkve.
Telefon: Canal 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj so poSiljajo dvorane in župn išča^bodestnlo ne« na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St.. Joliet, 111. dopise* društvene vesti, razna naznanila, oplase in nnmenino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd Ph. Chimsro, 1)1.
bratski slogi in edinosti ter si drug drugemu pomagali in se podpirali. Obenem naj pa ta cerkvica budi med nami tudi pravega narodnega duha, da bodemo tudi tukaj ostali zvesti sinovi svoje velike "majke Slave", za kar sta nas navdušila velika naša a-postola sv. Ciril in Metod, pa-trona naše slovenske naselbine v New Yorku. — Pričujoči.
SLAVNOSTNI LETOŠNJI 4. JULIJ ZA GREATER NEWYORfc-KE SLOVENCE.
(Iz doposlatie nam "Spomenice" blagoslovitve slovenske žup-ne cerkve sv. ( i rila in Metoda v
__, * New Yorkm dne 4. julija 1916 in
kako $15.000.00. .$5.000.00 od 19 ,<A M 7, ^ ? ^^
jsvote se jc že plačalo, drugo sej I)an"svohm^' Združenih držav,
ho odplačevalo počasi. Te svotc je>tudi preveseli dan neodvisnosti
so res velikanske. Toda, kaj se Slovencev v Velikem New Yor-
zato so mislili, da ima New Yor-ška naselbina nekako pravico pro siti po celi Ameriki. Zato so sklenili izdati posebne dobrodelne znamke, kakor jih ima n. pr. Rdeči križ in druge dobrodelne organizacije. Te znamke je naredil g. J. Gosar, slovenski slikar. Te znamke so potem razposlali po celi Ameriki, v vse slovenske naselbine, zlasti pa po katoliških društvih.
Uspeh te agitacije je bil precej povoljen, dasi so pričakovali boljšega. Nekako dvesto dolarjev so nabrali. Nekaj so dali seveda
j deljah shajale in po domače po-! kramljale. Dne 15. avgusta 1908 1 je bila ustanovljena dekliška Marijina družba. Nad sto deklet se
je udeležilo prvega shoda, ki so bile zvečine že vse družbenice doma na Slovenskem.
Počasi, se je začela izražati želja po dopoldanski službi božji. Tudi tej želji župnik ni nasprotoval. Tako smo župnika prosili, da bi za Slovence dovolil eno mašo dopoldne vsako nedeljo, kar je rade Volje privolil. Stavil je sicer pogoj, da naj bi vsaj toliko Slovencev bilo v cerkvi, da bi bila potem njegova dolžnost za nje poskrbeti. Zahtevanega števila 100 niti do polovice niso dosegli. Ven dar na nedeljo dne 7. decembra 1908, na nedeljo farnega patrona sv. Nikolaja so bila vsa slovenska društva povabljena, da se u-deleže farne velike maše in praznovanja sv. Nikolaja, kjer bo tudi prva slovenska pridiga dopoldne. Najprej je pozdravil g. župnik Slovence in jim odprl cerkev za v prihod nje, potem je i-mcl nagovor slovenski duhovnik. Tako so imeli Slovenci službo božjo, slovenskega duhovnika in sicer jako po ceni, brez obveznosti, brez vsakega posebnega bremena. Število rojakov pri službi božji se je množilo. Prihajali so tudi iz Brooklyna. V začetku leta 1909 je odpotoval Rev. P. Kazimir v domovino z namenom, da pridobi novih slovenskih misijonarjev. Nadomestoval ga je med tem časom slučajno se v Ameriki nahaja-
Nova slovenska fara vj*ko.cerkv- d™st™ sv- Njk®,ai"-j
! hoče. New York
New Yorku.
društvo sv. Frančiška K. S. K. J., Jr«8® največje svetovno
društvo sv. Jožefa K. S. K. »J., ki
--! pa, žal, še nima svoje zastave", 'n
Lep dan za slovensko naselbino društvo sv. Petra J. S. K. J. Za
je New Yprk, mesto.
ku.
Po hudih bojih in velikem trudu domoljubnih Amerikancev je
Cerkev pa stoji na najlepši ulici
na južni vzhodni strani, kjer je |,j}0 razglašenje amerikanske ne-stavbišče najdražje. Pomislimo že | odvisnosti dne 4. julija 1776.
tudi New Yorčani sami, tako da so vendar postavili vsaj podla-j joči Rev. J. Trunk. Po povratku iz go. Seveda je pa bilo to veliko domovine je pripeljal Rev. P. Ka-premalo 111 zato so nekateri začeli /imir S(.boj Rov p Salezija Vodo-ze obupa vati, da bi se New Yorca- Uek in Rov. Anzelma M urn, seda-nom kdaj »polnila ta njih srčna	župnika v So. Betlehem,
zeUa-	i Pa. Rev. Salezij Vodošek, kate-
/e tedaj so se pokazali nekateri rega že krije domača zemlja nad naših rojakov v svoji veliki požr- j. leta je hil le mai0 (^asa duhovni
samo kupno ceno stavbe. Za 19,-500.00 bi kje drugje v Ameriki lahko sezidali krasno in veliko cerkev, župnišče in šolo. * Ta naša stavba je samo 25 čevljev široka in 108 dolga, pa toliko stane. Ker so naši bratje Hrvatje pred tremi leti tudi posvetili svojo novo cerkev na 50. ulici slovanskima a-postoloma sv. Cirilu in Metodu in ker sme biti v enem in istem okra-
v New Yorku je bil 4. julij letos. I društvi so se pa naše dražestne go-To je bil v resnici dan, kate-!sPic<? Pev'ke društva "Doraovi-rega ne bomo nikdar pozabili j™1" Peljale v avtomobilih, krasno vsi, ki smo ga videli. Ta dan;okra^nih z narodnimi in araeri-se je spoluila nam newyor- kanskinfi trobojnieanii. Sprevod škim Slovencem dolga leta gojena jS€ je pomikal po 2. ulici na 2. srčna želja: dobili smo svojo last-' Ave., po 2. Ave. 11a 8. ulico ali St. no slovensko cerkve. O, kako so'Mark's Place k cerkvi, kjer je že že naša srca obupava!;! velikokrat,! velika množica ljudstva čakala na češ, saj ne bo nič! Kako naj upa- Javnost, tako da je bila široka
1110 to doseči tu v svetovnem me-j ul'ea natlačeno polna ljudstva.
stu, kjer je svet tako drag! Jn Točno.od 10. uri se je* pripeljal ju samo ena cerkev na isto ime vendar smo dosegli! Naša nova i Rt. Rev.. Msgr. Lavelle, generalni slovenska cerkev v drugem naj- vikarij newyorske nadškofije, ki večjem svetovnem mestu, New je ob asistenci slovenskih in tujih Yorku, je že blagoslovljena in'iz- duhovnikov blagoslovil novo eer-roeena svojemu vzvišenemu name- kev. Ko je bila cerkev blagoslovim. Slavnost se je začela že zgo- Ijena, vstopili so naprej otroci, de-daj zjutraj ob osmi uri, ko smo se <"-ki in belo oblečene deklice, Mari-zadnjič zbrali k poslovit veni slu- ji na družba, društvo sv. Ane ju žbi božji v cerkvi sv. Nikolaja druga društva. Tako je bila cerk-kjer smo imeli zadnjih osem let vica kmalu do zadnjega kotička slovensko božjo službo. Društvo napolnjena, tako da veliko ljudi ni sv. Frančiška K. S. K. J. je pri- našlo več prostora. Prvo sv. mašo korakalo i/, svoje društvene dvo- v novi cerkvi je daroval župnik rane z godbo 11a čelu. Druga slu cerkve sv. Nikolaja Rev. J. Nagcl-venska društva so se zbrala v pri- cisen. Slavnostni govor je imel tličju cerkve in so skupno priko- Rev. A. Blaznik, župnik iz Haver-rakala v cerkev. Zadnjo slovensko straw, N. Y., ki je v službo božjo v tej cerkvi jo imel besedah slikal pomen začetnik cerkvene občine Rev. dntva za newyorsko naselbino
Po dolgem trudu in bojih smo Slovenci v New Yorku postali neodvisni 111 samostojni. Dobili smo svoje središče, kjer se bomo zbirali prosti in svobodni na lastnih tleh. Imamo svojo lično župnijsko 110, razpošiljanje teh znamk in ee-
tvovnosti in v svojem navdušenju za to dobro stvar. Med drugimi naj imenujem zlasti dva: g. Antona Burgar in g. Alojzija Če-šarek. Ta dva moža sta se zavzela z vso gorečnostjo in z Vsem nav-
pastir newvorskih Slovencev. O-bolel je in se podal nazaj v domovino, kjer je po dolgotrajni mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Na njegovo mesto je bil določen Rev. P. Anzelm M urn. ki se
dušenjem dela za uresničenje te|je navdušno lotil takrat zelo ne misli. Prevzela sta agitacijsko de
hvaležne uloge, urediti vso zade-
> . . ..	- _ _	vo. Ostalo je pa vse pri starem,
cerkev in blagoslovljeno 4. julija l0 delo polaganja temeljna vsej Slovenci so'imeli svojo službo bo-
1916.	stvari. Koliko sta ta dva rojaka žj0 od 9ih vsako nedeljo v cerk-
Velevazen zgodovinski ni pre-j storila za uresničenje te misli in vi sv Nikolaja, na samostojno veseli dan je 4. julij za vse Sjo- za današnje, slavje, zlasti pa ko- cerkev pa takrat niti raisliti ni_ vence v New l orku, o katerem jliko sta morala prenesti gmotnih Smo upali
za morejo reči s hvaležnim srcem: žrtev, zabavljic in težav od tega Rev p. Kazimir je bil poslan od državno inkorporirana zato smo "To je dan, katerega je Gospod | prvega shoda do danes, to pa ve- naškofa v Rockland Lake, k>r je morali našo inkorporirati le na i-1 naredil, veselimo se in radujmo! sta le sama in j>a Bog v nebesih, | deloval med tamkajšnimi Slovaki, me "St. Cy rill us Roman Catholicise v — njem!"	ki jima bode enkrat zvest plač-1 Oušno pastirstvo za newvorske
Slovenian Church", da si pa ven-j Cc pomislimo nazaj v pretekla uik.	.	Slovence je pa oskrboval Rev P
dar cerkev ostane posvečena o ! leta, ko so se pričeli naseljevati bema slovanskima apostoloma. A prvi Slovenci v Veliki New York, ko še opomnimo, da nam je nebo kako je bilo takrat ! Kako osam-dalo za te slovesnosti krasen dan ljene in pozabljene so se čutili, da si boljšega nismo mogli žele- Eden prvih slovenskih duhov ti, mislimo, da smo sporočili vse,
> Poleg teh dveh mož ne smemo Anzelm Murn do avgusta 1913, pozabiti tudi navdušene 111 zveste ko so ga pos!ali predstojniki na
delavke, ki je tudi silno veliko
novo župnijo v So. Betlehem, Pa.,
kar je treba, da zvedo slovenski rojaki po Ameriki o našem
.storila in veliko trpela za to mi- ^ -e s0(lai dej„jc na s]ovenski sel, ki je bila več let skoraj edina j župniji sv. Jožefa.
Med tem časom so nadomesto-
nikov, ki se je začel zanimati za J njena agitatorica, ko je že vse o svoje rojake je bil Rev. A. L. Bla-1 bupavalo; to je gospica Marija znik, ki je bil v mašnika posvečen j Gostič, dolgoletna predsednica lepem dnevu. Nowyorski rojaki, leta 1906.
mi pa sedaj vidimo, kaj moremo J Torej pred desetimi leti, ob pri- j Yorku. Tudi ta rojakinja ima ve- 1,7,.^:]^.' ^ ''^Mihael'Viobib
vali sh)venske frančiškane v duš-
,, ... , XT B, nem pastirstvu za Slovence v slovenske Marijine dru/.be v New XT	, ■ , , .. .	,
, m	:......- j New ) orku sledeči prec gg. du-
je
vstrajnostjo. Za vsako dobro de-j se zbrali prvič Slovenci
doseči z zdruzenitm mocnn 111 z liki nove mase. Rev. Blaznika, so hkc zasluge za danasno slavje. , .	, . .. , .
,„ : „; .	, . . . . , „ dva meseca od junija do septem-
Vsi ti trne drugi .rojaki, kate- , , . . n, ,
, J-, ,	bra nadomestoval P. Anzelma, ka-
teri je nadomestoval v Rockland Lake odsotnega Rev. P. Kazimir-
Ko se je leta 1912 ustanovil slo-
vensko-hrvatski komisarijat, je krasen sad ^ P- Kazimir imenovan komisarjem slov. frančiškanov v A-
Kazimir Zakrajšek O. F. M. sv. maši je nagovoril navzoene	-	« , - . —	,
"Osem let ie, odkar sem vas na i Slovence Rt. Rev. Msgr. Lavelle in ,eP^a cilja, danes nfe obžalujejo, iz spanja in skrbel, da ro lahko o- za to kaj trpeli ali žrtvovali naj praznik sv. Nikolaja prvič pripel jim v imenu kardinala nadškofa! temveč se vesele in radujejo, da pravili svoje krščanske dolžnosti. | se pa danes radujejo m naj gleda; Ijal sem tu v to cerkev, kjer so! čestital na tako krasnem uspehu nas nemški župljani pozdravili in njih požrtvovalnosti. "Za sv. Penam odprli svojo cerkev vsako hp-I trom in Pavlom", je rekel, "je
njih trpljenje, njih delovanje in Prva slovenska služba božja bi; j0 s ponosom na ta njiih žrtve niso bile zastonj. Vsi i se imela vršiti v češki cerkvi sv. svojega delovanja in trpljenja. Ni pa, ki so nasprotovali, so pa go-'Janeza, kjer je Rev. A. Blaznik
tovo utihnili, ker so videli, da se da brez njih tudi kaj doseči. Ta
kapela nov al. Toda neugodne razmere so preprečile ta prvi načrt.
spominjali vseh onih naših mož, ki so kaj pripomogli v dosego tega našega tolikanj zaželjenega cilja. Zlasti je bila cela naselbina hvaležna možu rojaku, ki je postavil podlago novi slovenski cer-
deljo ob 9. uri za našo slovensko j malo misijonarjev toliko storilo in službo božjo. Kakor bi bilo danes toliko trpelo za svoj narod, kakor se še spominjam", je rekel govor-J sta to storila in trpela sv. Ciril in nik po sv. maši, "kako smo se ta- Metod. Tudi ta sta za vaš narod krat zbrali tukaj z veseljem, da I vstanovila dan neodvisnosti od smo dosegli lastno službo božjo, pekla in vaših sovražnikov, ko sta Danes $1110 pa tukaj zbrani, da vas vam dala sv. vero. Danes je pa popeljem ven iz te cerkve — ko drugi tak 4. julij za vas, ko ste gremo v lastno slovensko cerkev, postali cerkveno svobodni in si po-katero smo si postaviti. Veseli, stavili- svojo lastno cerkvico". —
pravim smo bili tedaj, še veliko Priporočal je Slovencem, da bi o-jkvi s svojim velikodušnim da veselejši smo s»* pa zbrali tukaj stali zvesti svojemu narodu rom. g. Franku Sakserju, hvale-jsv0Je cerkve, kjer s< danes, ko gremo ven, kajti gremo i svoji veri: Pri vseh slovesnostih možema, ki sta bila delavca Slovenci daljši cas. ^ — domov!" Nato se je v nem- v cerkvi, kakor v cerkvi sv. Niko-škem jeziku zahvalil nemškemu1 laja. tako tudi v naši cerkvi sv. župniku in nemškim žuljanom za Cirila in Metoda je naše dično prijazno gostoljubnost, katero so pevsko društvo "Domovina" o-iiain skazovali skozi teh osem let J skrbelo vse petje; in sicer je pelo Nato se je v prisrčnih besedah j v cerkvi* sv. Nikolaja slovenske po lovil od Slovencev nemški žup- pesmi, v cerkvi sv. Cirila in Me-nik Rev. Nageleisen, ter želel Slo-i toda pa latinsko Foersterjevo ma vencem v novi cerkvi obilo uspe- šo S. Cecilia. Vse pesmi je proiz
dan smo se pa vsi newyorski Slo-1 Poleg tega je bil še Rev. Blaznik venci tudi z veliko hvaležnostjo • prestavljen kot -župnik v krasni
Haverstraw, N. Y.
Da bi pa vendar ne opustil popolnoma svojih rojakov, je naprosil župnika irske cerkve Sv. Brigite, Ave. B., in St. Marks PI., v parku, da jim je odstopil enkrat na mesec popoldne pritličje so se zbirali
za to misel, gg. Burgarju in Ce šarku, hvaležna navdušeni delavki Miss Mary Gostič, predsednici dekliškega društva. Spominjali smo se vseh onih slovenskih duhovnikov, ki so največ pripomogli k uresničenju naših želja, namreč Rev. K. Zakrajšku O. F. M.. ki je z velikimi žrtvami in velikim
Takrat že se pa je vzbudila mwd New Yorskimi Slovenci srčna že lja po lastni slovenski cerkvi v New Yorku.
Sklicali so v ta namen poseben oV-ni shod vse slovenske in brook lynske naselbine, ki se je vršil po poldanski službi božji v pritličju cerkve sv.. Brigite.
Razen malo izjem, se je cela na
ha. zlasti pa nove gorečnosti in | vajalo društvo fako precizno in j trudom prvi začel, pripravljati za
nove požrtvovalnosti ter zvestobe tako umetniško; da smo jih vsi ohJ današnji dan, Rev. Anzelmu Mur- selbina takrat izrekla odločno za
v sv. veri. Po slovesnem blago- j čudovali in jim je vse čestitalo. — ^ ™ vr —A------
slo-/n z Najsvetejšim so odkoraka-; Radost in navdušenje med new-la društva iz nemške cerkve ter vorškimi Slovenci ta dan je bilo se pred cerkvijo razvrstila v kras- nepopisno. Marsikomu so zaigrale
110 parado. Najprej so jezdili na 1 solze veselja, ko je stopil prvič v na?....... ....... ... YOCI11	do no-
čilih konjih naši mladeniči J. novo cerkvico. "Toraj sem le do-jgim ohranila hvaležen spomin v ukrepali kako bi se prišlo I Kompare, J. Merčun in A. Zakraj- e^kal ta tolikanj zaželjeni. dan!" | svojih srcih. Bog bode pa plač- trebmh denarnih sredstev še k, v krasnih in impozatnih uni je inarskido vskliknil. Da, kdor je nik. Tako se je toraj končal ta' Ker je pa New York net
celi čas skoraj neprestano proiz- kev zunaj in znotraj z zastavami,% no življenje, da bi ta naša
vajala izborno znane koračnice, da ji čestitamo na tako izbornem sv i ran ju. Nato so šla društva: mo-
pospravljali v cerkvi in okrog vica res postala za nas newyors- tujejo domov, bi bila newyorska cerkve, kdor je videl navdušenje naših slovenskih žena in deklet
ke Slovence domače ognjišče, kjer se bodemo vsi zopet objeli v
slovenska cerkvica nekako cerkvica vseh ameriških Slovencev in
bilo zastonj! Slovenski narod meriki s sedežem v Brooklynu, N. Vam je za vse hvaležen. Bog bo- \ v	Družine,
de pa Vaš plačnik.	prav.cenim prošnjam So. Bctle-
Kakor vsako drugo dobro de- h™sklh Slovencev se ni mogel
1 1 • * - *	rin vec ustavljati, tako je poslal tja
lo, ki se začne, tako je tudi to de-	J	■ '
lo našlo več nasprotnikov, in	P- Awlma;	tem <as0»n
cer že takoj ob začetku in jih je *o začasno upravljali župnijske
imelo tudi cel čas do danes, ki so	P^' v	Yorku
skušali preprečiti to misel.	_
Prepričani smo, da so danes tu-	^j Petncak Nekaj
di ti veseli, da se njih delovanje	«eval m prid.goval Rev. Ambrož
.^Jii rnij, Sirca 111 za njim vec mesecev Kev. ni posrečilo, da so se našli roja-	• . „	. - 1 . . •
ki ki se niso ustrašili njihove^ <)	»«l«vic sloveč hrvatsk,
...itipnlnptru dela. temveč kljub. pisatelj m ro.l»ljul., ki se je „nm
čil vtonko slovenscine, da je slovensko pridigoval. Tako se je premostilo pomanjkanje slovenskih dušnih pastirjev za rojake v New
Rev. Anton Berk. Rev. Val. Mihelič, Rev. Ire
asa je ma-
razdiralnega dela, temveč kiji njim šli dalje in — dosegli današnji dan ! —
Po Rev. A. L. Blaznikovem odhodu je prišel v New York Rev. P. K. Zakrajšek. Po naključju y prišel v dotiko z preblagim -g. Rev. Nageleisnom, župnikom sv. Nikolaja. Sprejel je začasno z do-oljenjem predstojnikov in nad-
Yorku.
Rev. P. Kazimir Zakrajšek, takratni župnik slovaške fare v Brooklvnu se je odpovedal odgovornosti polni službi provincial-škofa kaplanijo za Nemce v cer-jnega komisarja in prosil predstoj-kvi sv Nikolaja. Ko so izvedeli	reda. da na, pošljejo na to
Slovenci da je na drugi cesti slo-> mesto Rev. P. Benigna Snoj, k. je Movenci, ciaje	b	kustbdijalni svetnik ^
Venski duhovnik, prihajali so vea-	f ,	n
no bolj in bolj. Najprej samo k Svete De.ele v .feru,a emu. Pro-spoved . Poten, so prosili za vsako »nja ,e b.la nslisana m tako je pn-
,	1	nnnnlnd-l sel v Ameriko kot frančiškanski
nedeljo malo poboznost popolad	Hen.gen
ne. G. župnik Rev. Nageleisen je Komisar \ er> nev. 1. nem^en
% največjim veseljem to dovolil. -Snoj, ki je ta'koj prevzel dušno Meseca maja 1908 je bila prva past^tvefka Slovence v New Yor-popoldanska poboznost. Vsako ne- ku in si^r 2o aprila 1915. ^ . deljo je bilo rojakov več in več. Njegovo delovanje je Bog oee-Zlasti slovenska dekleta so iz raz« vidno blagoslovil. V kratkem ča-nih služb začele, nedeljo za nede- su njegovega bivanja med new-ljo se shajati pri tej službi božji, yorskimi Slovenci si je pridobil Preskrbelo se je zanje v šolskem srca vseh in tako je bilo omogo-poslopju sobo, kjer so se ob ne-!čeno, da se je danes dne 4. julija


Mr > i! • • • ■ M- JULIJA 1*16.
slovesno blagoslovila prva in edina sloven, cerkev v največje^ in naslavnejsem mestu na svetu — v "Velikem New Yorku".
Da se je pa vse to zgodilo, pa seveda ni samo njegova zasluga, pae vseh dobroiuislečih rojakov. Posnamemo dopis v "Ave Maria" mesca marca t. 1. ki se glasi::
New York.—Hvala Bogu! Vendar enkrat. Po dolgih osmih letih truda in pripravljanja in žrtev in navdušenja dosegli so new-yorski Slovenci to, po čemur so tako želeli. — Lastno slovensko župnijo in lastno slovensko cerkev. To, kar smo dosedaj mislili, da je nemogoče, postalo je mogoče in --vesela resnica!
"14. junuarja je bil oni veseli dan. ko jc 'kardinal nad.škof new-yorski vpričo obeh Monsignorjev generalnih vikarjev sprejel v posebni audenci Very Rev. Benigna Siu>j O. F. M., slovenskega župnika, ter potem, ko ga je zaslišal in se posvetoval z obema gen. vikarjema, dovolil vstanovitev nove župnije in nakup v to potrebnega posestva.
V New Yorku imeti lastno cerkev to pomeni zlasti za tako malo naselbino, kakor je Greater new-yorska, zelo, zelo veliko. Tu ne zadostuje tisočaki, temveč treba šteti v desetisočakih. Že posestvo samo koliko stane! V New Yorku treba s zlatom pokriti vsak košček sveta, ko se hoče kupiti, tako drago je vse. Kaj čuda, da je mar-sikako srce upadlo v upanju,da bi se sploh kedaj dalo doseči lastno slovensko cerkev. "Ej, saj ne bo nič!" je marsikdo zmajal z glavo, ko se je govorilo o lastni cerkvi.
Ta nezaupnost se je brala tudi na obrazih vseh rojakov, ki so se zbrali prvo nedeljo v januarju k občnemu zboru slovenske občine, kjer se je imelo rešiti to vprašanje. Vse je obsedelo mirno, ko je g. župnik razložil svoje misli in svoje predloge. "Nas je premalo" si čul, da je sosed sosedu zašepetal v uho in oba sta prikimala, da je to res. Toda v tej sili nam je pa nebo poslalo dobrotnika, ki je priskočil na pomoč in naenkrat navdušil vse zborovalce, da so vsi vskliknili: "O tako pa tako. Na ta način pa je mogoče!" In ta rojak je bil naš gospod Frank Sakser. Ko je zvedel, zakaj se gre, je v ki jut) slabemu vremenu prišel na shod in mu tudi predsedoval. Ko je blagi mož videl, kako malo je poguma med rojaki za to krasno stvar, vstal je in navdušeno bodril k pogumu. Da bi na podkrepil svoje besede in pokazal lep zgled, položil je krepek fundament celi stvari in rekel: "Pet tisoč je treba, da damo na posestvo, katero mislimo kupiti. Ostalo gre na " mortgage". To ni tako veliko. Zlasti pa ni veliko, ako Vam povem, da vam ni treba spraviti skupaj vseh $5.000.00 kajti $2.000.00 že imate. Kdo je dal teh dva tisoč, to pa vam jiič mari!"
Solze so zaigrale v očeh mnogih, ko so slišali, kako velikodušno je priskočil na pomoč g. Sakser in burno ploskanje in "živio!" klici so zaorili po dvorani in — slovenska cerkev v New Yorku je bila omogočena in uresničena. Omogočil jo je g. Sakser z $2.000.00 prispevkov, katere je prvi daroval Slava mu!
Kakor bi elektrizoval ljudi,tako je to vplivalo na navzoče. G. župnik je bil prvi, ki se je za njim oglasil in prispeval s celoletno svojo plačo, katero žrtvuje cer-1 kvi, to je $800.00. Tako sta samo ta dva darovala več kot polovico kupnine. Takoj se pa priglasili še drugi in v četrt ure je bilo podpisanih $5.180.00.
Pri posvetovanju pred kardinalom - nadškofom je g. župnik pokazal podpisovalno polo in Njega Eminenca se ni mogel načuditi navdušenju, ki se je pokazalo tako krasno v toliko požrtvovalnosti. Zato se ni prav nič poinisljal dati započetemu delu svojega blagoslova in dovoljenja.
Teden pozneje se je takoj nova župnija državno inkorporovala in v Charterju so podpisani Njega Eminenca kot predsednik, Msgr. J. Fr. Mooney P. A., V. G. kot podpredsednik. Very Rev. Beni-gnus Snoj O. F. M., kot tajnik in blagajnik in Mr. Anton Burgar in Mr. Valent Vavpotič kot zastopnika župljanov, kakor to zahtevajo državne postave.
Ravno mesec po dovoljenju, to je 14. februarja se je pa sklenila kupna pogodba za posestvo.Kupi-la se jc hiša štev. 62. na St. Marks Place ali osmi ulici, poleg prve A-ve., za $19.500.00 od katerih se je
$5.000.00 takoj plačalo, $14.500.— I venci!
pa ostane kod mortgage na posestvu. Načrte za preureditev hiše v cericev dela arhitekt Schwartz iz Pater8ona in- nekako 15. marca se bode začelo z delom. Hiša je petnadstropna in se bode basement porabil za društvene dvorana, prvo in drugo nadstropje bost« pa župnisče.
Blagoslovljen}« vogelnega kam na slovenske cerkve sv. Cirila in
Metoda v New Yorku, 62. St. Marks Place se je slovesno z vršil o dne 3. maja na Decoration Day, kakor je že kratko sporočila Ave Marija v zadnji Številki. Da bo ta pomenljivi dan ostal v trajnem spominu v čast in ponos onih Slovencev, ki so s svojo požrtvovalnostjo omogočili, da smo v tako kratkem času dobili svojo lastno župnijsko cerkev v New Yorku, priobčimo v tej številki poročilo o tako lepo vspeli prvi svečanosti naše nove cerkve v spodbudo in radost dragim bralcem našega lista.
Vse od začetka ustanovitve slovenske cerkve V New Yorku do blagoslovljenja vogelnega kamna je prinašala Ave Maria to leto natančno kroniko, ki bo v zgled še poznim rodovom. Dne 30. maja pa se je v veliko veselje obilnim navzočim točno po obredniku zvr-šila blagoslovitev vogelnega kamena.
Pred hišo, ki je bila ozaljšana z mnogimi slovenskimi, papeževimi in ameriškimi zastavami je bil postavljen ravnotako okrasen oder za slovensko godbo in duhovščino.
Blagoslovitev je bila določena za 10 uro zjutraj, pa že veliko preje se je nabralo na ulici pred hišo ne samo lepo število Slovencev in Slovenk iz Vel. New Yorka, ampak tudi drugih narodnosti, ki jih je privabila na odru svirajo ča slovenska godba. Domačini so si pri tej priliki ogledali hišo tudi znotraj, ki bo kmalu prenovljena v cerkev in župnišče. Kmalu po 10. uri se je pripeljal Rt. Rev. Monsignor Jožef F. Mooney V. G. v spremstvu Rev. E. J. Tracey, kauclerja ter Rev. Ambroža Sirca, O. F. M. Godba je zaigrala in domači župnik skupno z Rev. Mi-chaelom Golob, Rev. Anzelmom Murn, O. F. M. in Rev. G. Kreidel je pri vhodu popravil došle goste ter jih spremil v basement, kjer so se napravili v cerkvena oblačila.
Takoj je pričelo Magoslovlje-nje in sicer pri postavljenem križu na mestu velikega oltarja. Na to je šla duhovščina k vogelnemu kamnu, v katerega se je vzidala spomenica, pisana v latinskem jeziku na pergament, imena vseh u-stavnikov cerkve,več časopisov in ameriški denar.
Ko je Rt. Rev. Monsignor dovršil blagoslovitev vogelnega kamna in blagoslovil vse poslopje je stopil na oder slavnostni govornik Rev. Michal Golob, slovenski župnik v Bridgeport!!. Prepričevalno in navdušeno je govoril o lepoti svete vere in o koristi, katero zajema iz nje vsak, ki živi po njej. Govornika so pazljivo poslušali ne samo Slovenci, ampak tudi Slovaki in Poljaki, da celo Judje. Po govoru so šli navzoči Slovenci prvikrat k darovanju na lastnih tleh in so darovali za novo cerkev $194.65. Z veseljem v srcu so se nato razšli med sviranjem godbe od prve slovesnosti naše prihodnje cerkve.
Nekako 4. julija bode delo gotovo in upamo, da bode mogoče na ta dan cerkev že slovesno blagosloviti in jo izročiti svojemu iz-višenemu namenu."
Ti pa, mila naša nova cerkvica, naše novo domače ognjišče, krog katerega se bodo v prihodnje zbirali newyorski Slovenci, bodi nam prisrčno pozdravljena! .
Dolga leta je hrepenelo po tebi vsako verno slovensko srce v New Yorku in te je želelo!
Večkrat so ta srca že upadala, da te morda nikdar ne učakajo!
In vendar smo te učakali.
O, bodi nam pozdravljena!
Bodi pozdravljen, ti spomenik slovenske vernosti in slovenske požrtvalnoitti!
Zbiraj, cerkvica, slovenske rojake, zbiraj jih krog naših oltarjev, navdušuj jih, da bodo ostali zvesti cilj tej sveti v^eri, za katero so naši očetje stoletja prelivali v stari domovini svojo srčno kri, krepčaj jih s kruhorti slovenske božje besede in podpiraj jih z milostmi sv. zakramentov, da bodo vstrajali in ohranili sebi in svojim potomcem dve slovenski najdražji svetinji: svojo vero in svoje ime. Živeli newyorski zavedni Slo-

na prvi velikT piknik katerega priredi Cerkveni Odbor v prid nove slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v nedeljo, dne 30. julija 1916 v vrtu pri "Revnem Lazarju" Turnpike Road, Richmond Hill, L. I. Pričetek ob 11 uri dopoldne. Izžrebanje krasnega dobitka v vrednosti $15.00. Pri uhodu na vesaiičnem prostoru, se za ustopnipo hvaležno sprejemajo prostovoljni doneski. — Da "bode preskrbljeno za okusen prigrizek,se je importiralo veliko množino pravih kranjskih klobas. Igra iz prijaznosti Slovenska Godba. Za spremembo se bo oglasila tudi, harmonika. Ker je Čisti dobiček pamenjen za slovensko cerkev, zato vljudno vabimo vse slovensko občinstvo, da se zanesljivo udeleži krasne zaiba-ve in tako tudi gmotno podpira našo farno cerkev, ki je ponos vsakega zavednega Slovenca v New Yorku. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
• ft	I .	*_J 1» " t!	• ■
Kako je bilo Britansko prvič osvojeno.
Bilo je nekega septemberskega .popoldne 1. 55 pr. Kr., ko se je rimski vojskovodja Julij Cezar približal kentski obali v južni Britaniji z brodovjem SO ladij. Tekom zadnjih dveh let je bil osvojil skoraj eelA Galijo, prekoračil pri Neuwiedu Ren in odplul proti Britaniji, da oplasi prebivalce in jih radi njihove vsestranske podpore, ki so jo nudili svojim plemenskim tovarišem v Galiji v vojni proti rimskim legijam, pokliče na odgovor. Julij Cezar je bil prvi Rimljan, ki je z vojsko prekoračil Ren in Ocean.
/
Britanski prebivalci so zasedli obal s konjenico in pehoto ter
dobro discipliniranih čet je gnal Britance precl sabo kakor vihar.
To je bil začetek rimske invazije na Britansko pod Julijem Cezarjem. Kasneje je ta vojskovodja še enkrat vpadel na ta otok. A predno so rimske legije vpadle na Škotsko, je preteklo skoro poldrug sto let.
Medtem ko je bila do 1. 80. po Kr. že skoraj cela Anglija spremenjena v rimsko pokrajino, niso imeli Rimljani severno od Sol way Firtha še nič pzcmlja. Tega leta je Julij Agricola peljal čez mejo rimsko armado in previdno prodiral naprej. Domači rodovi so se sicer hrabro branili; ker so pa bili needini med seboj, jih je posamezno napadel in drugega za drugim premagal. Rimljani so postopali z neusmiljeno strogostjo; branitelje posameznih osvojenih točk in krajev so do zadnjega pobili, odgnali živino in uničili pridelke. Na tem krutem vojnem pohodu je Agricola prodrl do Forth of Clyde (blizo današnjega Gree-nocka). Oba morska rokava segata tako globoko v deželo, da ju loči le 4 milj široko ozemlje. Na tej zemeljski ožini je Agricola zgradil vrsto utrdb, ki so stale v enakomerni oddaljenosti druga od druge, da z njimi zavaruje osvojeno ozemlje pred bojevitimi severnimi plemeni. Ker se je bal napada teh plemen, jih je sklenil prehiteti in poiskati v njih lastnih mejah. Odrinil je torej iz svoje trdnjavske črte, prekrižal For tli pri # Gueensferry in skozi fife prodiral proti severu. Vsepovsod so se dvignila plemena v hrambo domovine in se ob Ardo-škem močvirju v Pcrtshire na vznožju grampianskega pogorja pogumno postavila v bran (84. 1. po Kr.). Glasom Tacita jc kale-donska armada štela 30.000, rimska pa 26.000 mož., Kalcdonci so se borili z obupnim pogumom, toda neprimerno boljša disciplina in orožje rimske armade sta le-tej Kaledonci
so
bojnimi vozmi; bili so pripravlje ni, da svojo otočno domovino bra-j zagotovila zmago, nijo do skrajnosti. Ker so bili doživeli krvav poraz in šc-le noč rimski vojaki opravljeni s težki- je končala krvavo klanje. Nad mi železnimi oklepi, so se bali, da 10.000 mrtvih je pokrivalo bojno bi ne bili preje pobiti, predno bi i polje. Agricola je peljal svojo se mogli ustanoviti na obali; zato zmagovito armado nazaj proti so se obotavljali in niso hoteli z jugu in še-lc po njenem odhodu ladij v morje. Cezar je zato od-j so si upali domačini na bojišče, da redil, da so začeli Britance naj-] pokopljejo svoje mrtve. Agricola prej obsipati s kamenjem, ki so je bil tudi, ki jc prvi odredil, da ga metali oblegovalni stroji z la- so plule ladje krog in krog Bri-dij. Ta napad je sovražnika pri- tanije ter jc na tem otoku utrdil silil, da se je pomaknil nazaj. To-lrilllsko gospodarstvo.
da vojaki so se še vedno obotav-! ^	-
Ijali, da bi zapustili ladje. Tedaj Čim manj imaš zaupanja v same
je zastavonoša 10. legije, ki je ve-1 ga sebe, tem več zaupanja boš go-
ljala za najhrabrejšo in je tvo- jil v druge.
rila Cezarjevo telesno stražo, sto-	*
pil z zastavo na rob ladje z bese- Malo je takih mož, ki so se po-
danii: "Za mano, kdor noče biti ročili vsled tega, da bi v zakonu
priča, kako sovražnik upleni našo izpreobrnili kako žensko.
zastavo!" kot prvi skočil v vodo.	*
To je učinkovalo; vseh 12.000 vo- Nekateri ljudje storijo za eno
jakov poskače v vodo in sc obrne slabo podarjeno sinod ko več, ka-
proti obali. Britanci so jih spre- kor za en dolar.
jeli v vodi in razvil se je hud boj;	*
ker je obilo rdečila valove. Po- Včasi je dobro za človeka, da i-
lagoma so si Rimljani priborili ma kakega zelo agilnega sovraz-
pot na suho, se ondi hitro uredili nika, ker postane človek vsled te-
in z nova napadli; strašni naval ga bolj pozoren in previden.
Denar naložen pri nas
je varno shranjen.
Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo.
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Slovence in sc torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolictu ali pa v katerem drugem kraju Združ. držav.
Dva člana K. S. K. Jednote sta naša dolgoletna uslužbenca: g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najnižjem kurzu. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pr.d ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje.
Poslopje, v katerem so naši uradi jc lastnina te banke. Naša banka jc depozitni urad za mesto Joliet^ za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.
Zapomnite si
Pozor gge tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično Izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unljsko tiskarno v Ameriki, na
NAR91N9 TISKARNO, 2141-50 Blue Island Ave., Chicago, III.
Ta Yam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnest glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice 7.a člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
17 Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenlh tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote".

zaboj najboljše pive
"OLD LAGER"
katero izdelaj«
Citizen« B
v Joliet
I
irewing Co., |
iet, III.	|
Nortti Collins Street.
L	Both PWes: 272.	Jj
rojaki, da Amorikanec ne more biti Kranjec, če se prav sedemkrat na glavo postavi; to je gola resnica. Vsak vesten in soliden trgovec se drži tudi resnice b tem, da ponuja in prodaja svojim odjemalcem to, kar v resnici importira. Tega gesla se drži sirom Amerike znana in edina samostojna Blovenska importna tvrdka A. Horwat, ker piše na svoje steklenice "Kranjski importlran brinjevec, Slivovec ali Tropinovec, katerega v resnici importira. Sedaj se te pijač« ne more d.biti iz starega kraja, jaz je imam pa še ebil. na rokah .d preje. Vlada Zedinjenih drtav vsacega strog* kaznuje, ki bi skuial prodajati navadno blago importirane.
In vendar je najti pri na« mnogo takih ljudi, ki ponujajo občinstvu razne likerje. t*r piiejo na ptcklcnice: Kranjski Brinjevec. eamo da mečejo odjemalcem pesek v oči in da nafte ljudi utopijo h takimi besedami. Jaz prodajam tudi tak brinjevec, ki ni importiran p. $6.60 zaboj, na galune pa po $1.76 Double Stamp 100« katere vrste ga hočete.
ANTON HORWAT, importer in trgovec s žganjem na debele. Telefon: Canal 2874.	1S27 W. 22nd SL, Chicago. IIL
iVWWW V\V\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W WWWWWWM kW\)
wmmmm
slovenska gostilna In restavracija
Martin. Nemanich

Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina«
Telefon; Canal 80
1900 W. 22nd St.	Chicago, 10. £
MVWXWWWWW \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V \\VV\\\VI
Za zastave, regalije in vse
društvene potrebščine.
Prva in nafstareiša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, III.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
JlllllttttltlltltlllllllllllllllflllllllllllirrilllllllllllllllllllfliiiiiifiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiigiii
DOBRODOŠLI I
r mi cenjeni rojaki Slovenci iz Chicaga in okolice v mojo
1	GOSTILNO
■■ •*
= kjer se toči vedno sveže izborno "Hoerberjevo" pivo, razno- = = vrstno žganje in naravno, doma sprešano vino.
Gostom so opoldne na razpolago okusna jedila iz domače H 5 kuhinje, tako tudi mrzel prigrizek. Svoji k svojimi
I	John Zvezich
| 2294 Blue Island Ave.	CHICAGO, ILL. 1
Telefon: Canal 2363. ttmitmmuumifiiifiiffiffimii/miifMiiii/iiiifiiiifiiiiffiifiifffifiiiffmriiiiiiiiiiiiiiiiiT
jpX
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
/
prodaja
1780-82 E. 28th St., Lorain, Otilo
CONKORD RDEČE VINO	DELAWARE BELO VTNO
$25 00 barrel	' $35.00 barrel
Pri manjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order.
g H. K. .IKPNOTH 10. JT;HJA |flu;
ROŽMARIN.
Rožmarin, le veni, veni Kaj bi rasel mi ljubo ?
Lice sahne tudi meni,
V	srci meni je hudo.
Nikdar nisem te pulila, Kar je Samo šel v vojsko, Vendar le sem te gojila
V	nadi, da se vrnil bo.
A tri leta so minula, Kar medli po njem srce, Nič o njem še nisem eula, Mrtev je gotovo že.
Torej, rožmarin, le veni, Kaj bi rasel mi ljubo? Lice sahne tudi meni,
V	srcu meni je hudo" —
Rasti, rasti, cvetka mila, Vrh poženi nov i nov; Še bo deva te pulila: Samo je prišel domov."
Deva radostno zavrisne, Milo se razveseli, Sama na srce pritisne,. Kito lepo naredi.
J. K.
Ponočni boj pri Dobr-dobu.
(Napisal udeleženec).
Po skalnatih stezicah in mrač nih klancih, po temi, da ne .vidiš svoje lastne roke, spremo korakoma gor v St. Martin, vasico na južnem pobočju gore Sv. Mihaela, ki je ključ naših postojank na Do-brdobski planoti, ki se zanjo vrše vroči boji. Krog in krog popolna tišina; le naši bobneči koraki in udarci okovanih čevljev odmevajo vanjo. Oe se ozreš, spoznaš po mnogfti rdečkasti žarečih pičicah tlečih cigaretah, maršno črto stot-nije. Tu in tam se skozi črno noč med gozdnim drevjem zasvetijo sivkasta poslopja, ki jih jedva o-paziš v senci vrtov, ki jih obdajajo. Tipajoč se pomikamo po globokem klancu med visokim obzidjem navkreber, kar nas nenadoma obdajo številne senčne podobe, ena naših bojnih straž. Njen poveljnik nam pokaže smer, v ka teri nam je korakati, da pridemo na koto . . . Kako se naj v tej zmedi cesta, poti, ki so jih ravnokar izkrčili po gozdovih, in mnogih steza spoznamo, to je bila seveda naša stvar. Predvsem pa tleče cigarete proč, kajti preblizu smo sovražnika. Naprej se pojde skrajno pozorno in pazljivo tiho in v vrstah, puške za streljanje pri pravijene v rokah, zakaj vsak hip moremo naleteti na sovražne pa-trole ali večje italijanske oddelke, ki prodirajo.
Zavarovanje marša s stranskimi patrolami na takem neprehodnem svetu ni mogoče, in tako bi se moglo pripetiti, da bi prileteli kaki italijanski bojni straži kar v naročje. Na vzhodu se kaže rdečkast svit. Luna kmalu izide; zdaj pa je krog nas še tema kakor v rogu. Včasih mi na čelu postoji-mo ter vpremo oči v lokavo noč, ki si v njej leži na tisoče ljudi nasproti, pripravljenih, da drug drugega naskočijo. Po polurni hoji po položni cesti, ki se v širokih vijugali vspenja navzgor, pridemo na gorski hrbet, kjer srečamo patro-lo bojnih orožnikov-domačinov, ki poznajo te kraje. Šepetajo nam povedo, da smo tik ob vznožju kote..., najvišjega vrha. .. in da so sovražne črte samo še štiristo korakov pred nami. Krenemo jo po strmi, skalnati stezi, ki se tu odcepi od poti na levo ter plezamo skozi gozd z visokodebelnim gos-fcim drevjem, ki ne propusti niti žarka mesečine, ki se je zdaj že pojavila, navštric s sovražnimi črtami naprej. Tiho se podrsnemo dol v široko kotanjo; tu se morajo teži gorski čevlji takorekoč pre-žagati skozi bujno, rosnato rastlinje in gosto visoko travo. 'Se po strmem travnatem pobočjn moramo gor do nizkega zidu; od tod se vzdiguje položen, večinoma odprt obronek gor do najvišje kope kote .. . Ob zidu se ustavimo in kmalu smo vsi globoko zaspali, razven straž, ki so preplezale zid in čepe kakih petdeset metrov pred nami za grmovjem..
Polnoči je minilo, luna se je skri-za kupe oblakov, napojene dežne vlage, njen mrzli polsvit riše nedoločne odseve in pošastne sence po krajini kar nas zbudi neko šuš-tenje in šepetanje številnih ljudi, ki se plazijo bližje in bližje. To so ojačenja, ki se pripravljajo k naskoku. Pa tudi Italijani so že postali nemirni; zdi se, da nekaj slutijo. Jarki pramen svitometa začne rezati deževne oblake, se nagne na nas ter nas obda z valom živa svetlobe, pohiti dalje, se zopet
vrne k nam ter pretiplje vso okolico. Za trenutek se prikažejo sne-
žnobeli obrisi hiš in vitek zvonik, potem po tudi vse zopet izgine v temi. Izginil pa je tudi mir. Zdaj tu, zdaj tam zapresketajo streli, švignejo rakete proti nebu in ner-voznost Italijanov se prične izražati v živahnem postreljavanju. ki tu utihnile, da se zopet drugod vzbudi. Baš pred nami zažari kakor po dnevu, in ko je dožarela, pade na tla, da se skušajo oči, ki jih je preživa luč bolela, zopet privaditi somraku mesečine. Kar na obronku pred nami zaropota kamen, ki se je zatakljal nizdol, in obenem je.počil strel Krogla tleskne ob zid m kakor strahova, ka'kar sivi podobi v sanjah, se naenkrat dvigneta pred nami iz visoke trave dva naša opazovalca ter sporočita, da se tik ob našem zidu potika močna itlijanska pat-rola. Kmalu zaiskri pred nami vse polno strelov z ostrini zvokom, kakor če počiš z bičem, in čez naše glave je začelo brneti in brenčati, žvižgati in peti in na stotine krogel je tletfkalo v zid. Ob negotovi mesečini izza oblakov morem pregledati le bližnjo deseto-rico svojih ljudi, ki leže in čepe, j pripravljeni k streljanju, za zidom ter, ker so itak že opaženi, ravnodušno pušijo cigarete. Polagoma začne sovražni ogenj, ki nanj ne odgovarjamo, pojemati, še en strel zazveni, in konec. Na levi pri zvoniku, in na desni pri Crničili pa streljanje čedalje bolj narašča in med pokanje pušk se vmešava praskanje strojnik pušk, da pretresa živce. Tam so naše kolone že prešle k naskoku. Skozi vrzel z zidu sem zlezel na drugo stran naprej, kar se pojavijo pred menoj štirje vojaki, kakor da bi vzra-stli iz tal. Oetovodja mi sporoči, da je s šestorico mož preiskal ospredje, prišel pri tem med Italijane ter se po kratkem boju, v katerem so imela bodala in kopita glavno vlogo, umakpil; toda vrnil se je samo s štirimi možmi, dva sta se izgubila. Sunek, da bi se jih skušalo dobiti ven, bi bil zaman, združen z izgubami. Zato počenemo zopet za zid s srdom v srcu in stisnjenimi zobmi, kazalce ob petelinih ter opazujemo s poostrenimi očmi prostor pred seboj. In res priplazijo
rili močni psi, drugo sužnji in se le v tretji so se nahajali Magm-zijci sami. Herod o t pripoveduje, da je Kserkses na svojem vojnem pohodu na Grško peljal s seboj indijske pse; po poročilih Valrrijr. Maksima je tudi Cir redil veliki množico vojnih psov. Galci so do bivali svoje vojne pse z Angleške ga. Ko je Marius premagal Cm bre, so na strani cimberških žen psi najhrabrejše branili taborišče. Rimljani so sC najbrže naučili od svojih barbarskih sovražnikov rabiti pse v vojski; iz nekega reliefa ki se nahaja v neapeljskem muze
ju, se da sklepati, da so pse obla-1'»a pa rabi pse tudi za sanitetno
- _	- .1	clll'/Kn Uo!	---1 I__•____ •
pri vajah v miru vodi vodnikf CENJ. ČLANI IN pse zvezane na vrvici; prideljeni TER ČITATELJI! Kupuj* pH so prednjim stražam, ki opravlja-L^,, . . j • i. . .. V. jo varnostno službo v n;ipr(,gfe I tvrdkah m podpirajte trgovce, to
dnem terenu. Pes opozori stražo, °ffla^*jejo v našem listu!
ako se bKža kaj nevarnega, pre'	------
den straža to sama opazi; iz obna-i Izučena slovenska babica sanja psa, oziroma njegovega gla-jse priporoča slovenskim ženam v su pa "pozna, ako je res v nevar- La Salle, 111., in okolici; pomagam nosti. yažno obvešča predstraža potom psov poljskim stražam. Čete, ki preiskujejo, ako se v terenu nahaja sovražnik, razpošiljajo pse ki teren preiščejo; za tak posel so po»elmo sposobni lovski psi in njim sorodne. pasme. Poleg tega
ČLANIGSI DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 50. K. S. IL J., ALLEGHENY, PA. 1
tudi slabokrvnim ■xnam.
KATARINA Tki 7.P, 24 — 5th St. Telefon il. 462

čili celo v oklepe. Redkeje so v starem veku porabljali pse kot sle. Poroča se pa, da je prišel Pelopi-das pred oblegane Tebe preoblečen z 12 tovariši in z močno tropo psov. Svoj prihod je Tebancem naznanil na ta način, da je pomešal med pasjo hrano napisane listke. Ko so prišli potem psi v mesto, so jih raztelesili in v črevesju našli poročilo, nakar so Pelopido in njegove spremljevalce pustili v mesto.
. V srednjem veku so se psi tudi borili na strani svojih gospodarjev, obenem so pa stražili in branili taborišče. Iz te dobe so p»-sebno znani škotski psi. Ko je Henrik VIII. napovedal vojsko Francu I., jc poslal svojemu zavezniku cesarju Karlu V. poleg angleških pomočil i h čet tudi 400 vojnih psov. Večkrat se je prigodilo, da se je vršil pred pravo bitko boj med psi sovražnih armad; Pri Va-lcnci jc Karel V. španske pse, ki so zmagali, postavil svojim vojakom za zgled. Proti koncu 17. stoletja so se v Dalmaciji in na Hrvaškem rabili pri pri obrambi domovine. Turki so pogosto vpadali v deželo; psi so bili pridcljeni skrajnim predstra/am ter so z la-
službo. Psi iščejo med bojem in po boj u, posebno ponoči, ko se bojišče razsvetli z metalci.svitlobe, ran jenee v gozdnatem, kritem in malo preglednem ozemlju; često 110-8ijo tudi okrepcila s seboj. Za izobrazbo takih psov so se porabile različne metode: Ko najde pes ranjenca, se vleže poleg njega ter laja toliko časa, dokler ne pridejo sanitejci, ali pa aportira kak kos njegove obleke ali ka"k drug predmet ter s tem opozori, da se nahaja kak ranjenec na bojišču.
V armadah raznih držav so napravili vsakovrstne poizku8e in vaje s psi, a vsi so pokazali zelo ugodne razultate. Tako se je vršila v Toursu poizkusna vaja med brzovestnimi psi, kolesarji in jezdeci v zelo težavnem ozemlju: psi «o daleko nadkriljevali kolesarje in jezdece.
Lansko leto se je vršila v Zvor-niku vaja s 150 vojnimi psi iz Bosne in Hercegovine. Psi so prenašali povelja 2 do 3 ure hoda daleč dislociranim oddelkom v gorovju in so od teh zopet prinašali poročila. — Posebno zanimiva pa je bila vaja. ki se je vršila na neki razstavi psov. Podčastniška patrulja je bila poslana nasproti sovra/.ni-
Ima svojo redno mesečno sejo vsako
drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 67 in Butler St., Pittsburgh, Pa.
Uradniki za leto 1916:
Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempush, 4628
Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Nikolaj ProkSelj, 672 Butler St., Etna, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Syber, 825 Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Člani so sprejemajo v druStvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in Hrvati, kteri še ninte pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgo-
Stavbi asko in posojilno društvo
SLOVENSKI DOM'
Chicago, m. Domače podjetje. Ustanovljeno in! inkorporirano po zakonih
države Illinois. Sprejema hranilne nloge in pogojuje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se
ka, boja pa se niso udeleževali. V jra od svoje kompanije. Psi so pre-1 plačujejo po 25c na teden in vred sedanjem stoletju so prevzeli porabo vojnih psov Francozi od Ka-bilov v Algirju in Tunisu, vendar pa nahajamo vojne pse tudi v zadnji orijentalski vojni v Evropi in Aziji pri Rusih, kakor tudi pri Avstrijcih, ki so jih uporabljali v Krivošiju za odkrivanje za-
janjem naznanili prihod sovražni-iku v daljavi poldrugega kilomet-
TEL.: CANAL 6027.
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA
IVI L EKARN A
F. GRILL'S DAIRY
iS IS W. 22nd St.. Chicago. III.
Pozor gospodinje! Ako rabit« prt gospodinjstvu sveže mleko, dobre sladko, ali ldslo smetano, (Cream) ali okifeno, doma narejeno maslo,
(Butter) oglasite v moji mlekarni.
Jaz prodanem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pre skušano in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Depart- , ment) predno gre iz mlekarne; torej raj imenovane uradnike društva. V garantiram ali jamčim, da je naravno, slučaju bolezni se mora vsak član tega Mleko take vrste je posebno priporo- društva oglasiti pri II. tajniku Josip čati otrokom re|encem.	Kajin, 5104 Butler St., Pittsburgh,
Mleko razvaiam po hišah točno vsa* Pa ' **ti dan ko zboli in ravno tako dan o pravem času.	z0Pet do oadrm
Za obilna naročila se toplo priporo-
čam:
CHILL.
iloTMnlu-hrrtliki mlaka
našali poročila med patruljo in n0st vsake delnice naraste v teku
kompanijo navzlic hudi vročini te g iet jn 4 mesecev na $100.00 (sto) kom dveh minut, en pes je prete- dolarjev..
kel to razdaljo celo v eni minuti. Rojaki 1 Posluiite se tega izbor-Nato se je patrulja umaknila na-|neRa načina pri hranjevanju! zaj pred prihajajočim sovražni-j Rojaki i zven Chicagal — Pilite kom, kompanija pa je tvorila o-;za pojasnila! gen j. Pri tej priliki Bo uporabili j T/Ml4o n,.
Dr. Martin J. Ivec
Slovenski zdravnik
Wiytelts tsf »s Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St. Corner Clay St.,
JOL1ET, ILL. Urad zraven slov. cerkva.
Uradne are: 10—18; S—4; T—8. Chicago telefon: 4205. Dom 2192 L.
iij. rri tej pr pse, da so prinašali strelcem sveže
sed. Iz istega namena so se psov
posluževali Ilolandci v Atjehn, da j streljivo. Vsak pes je nosil 250 o se priženo, kakor kače se j S() jzvo]iaij v goščavi skrite sovra- strih ali :*80 slepih patron ter je :ijo skozi 'kršje in grmičje,1 *ue ol]jeike, Spanci na Kubi in šel ob celi strelski črti, tako da
• 1.	-t........t	.	' .	.......	1	-i •	1
v vsaki kotanji se ugnezdijo, *le-: Francozi v Tonkongu. Tudi v Svi
žejo za vsako drevo, za vsak grm. Za sekundo se njih sence pred nami vzdignejo potem pa zopet izginejo v tleh.
Tedaj zažari nad krajino jarek svit. Kakor bela roka pošasti poti-
ci ima posadka v fortu Foiido del Bosko, ki pripada h Gotharski u-trdbi, pse, ki delajo stražam družbo.
Pes se odlikuje s svojo nadarjenostjo, čujevnostjo, zvestobo do
pije italijanski svitomet nad	človeka in ostrostjo gotovih ču-
mi črtami, ki se pa v njih ne po- tov. vsI(H] teli lastnosti ga danes
kaže niti konec nosu. Potem tip-lje dalje po ozki livadi med nami in sovražnikom, skoči v oblake ter
uporabljajo skoro vse evropske države za različne vojaške namene, kakor za varnostno službo, za
razsvetli gozdnati svet pred nami stražo in deloma tudi za sanitetno kakor po dnevu. Po nerodnosti za- službo Posebno Uporfeben' je pes dene odsek njegovega svetlobne-j za varnostno služl)0; i'zb0rno pod-ga stožca Italijane ki leže za ka- J)ira razposiane patrulje, oziroma menjem, ali se po trebuhih plazijo straie> vzdržuje stik med straža-proti nam; z daljnogledom je natančno spoznati pripognjene glave, da, celo obraze. A naša ura še ni bila. Svitomet ugasne in v temi pustimo priti Lahe bližje, prav blizu. Nepremično ležimo na preži, že se sliši takljanje kamenja, tedaj se začuje žvižg, in z zvenečim krikom: Avanti! Evviva Savoia ! po^kačejo Italijani kvišku ter pri-drve v velikih skokih proti nam. Takrat pa se začuje tudi na naši strani povelje: 4'Ogenj 1" — čaro-dejna beseda, ki sproži tisočero pušk. In kakor električne iskre zažarevajo streli in skačejo od cevi do cevi, kqkor švrkanje z bičem poka Italijanom krog ušes ter jih vrže cele kupe na tla: njihov naskok je odbit še predno se je prav začel.
"Scampa, Scampa!" — Bežite, bežite!" Do nas doseže karajoči, a obenem spodbujajoči glas nekega italijanskega častnika, ki se zaman trudi, da bi bežeče vojake zadržal ; naperimo brzi ogenj tjekaj, odkoder prihaja glas, in kmalu tudi tam vse utihne.
je mogel vsak vojak izpopolniti svojo municijo. Kompanija je vrgla sovražnika nazaj, nakar so bili psi razposlani, da so|iskali ranjence. Psi so to nalog") rešili na
Louis Duller*.predsednik.
Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St Frank Banich, blagajnik.
MARIJA SLUCA
1828 W. 22nd SI. Ckleage, ill.
TaUpfco«« CumI 47JS
izkušena in s drib*v aim dovoljenje«* potrjena BABICA
M uljudn« prlporote tto-venskim tn hrviuskic.
Pes v vojski.
Iz zgodovine domačih živali posnemamo, da je pes ena med prvimi, ki spremlja človeka. Misel, porabiti psa, najzvestejšega človeškega spremljevalca, z& vojne namene, nikakor ni nova, kajti že v starem veku m pri najrazličnejših narodih se je boril pes za in na strani svojega gospodarja. Indijski kralj Alyattes je proti Armencem uporabljal velikanske pse, katerih naravno divjost je dresura še povečala. Aelian piše, da so sr Magnezijci proti Efežanom borili v treh vrstah: prvo vrsto so tvo-
razne načine; eden je lajal toliko časa pri ranjencu, dokler niso pri ! šli sanitejci, drugi je tekel k svo-j jemu vodniku ter ga z lajAnjein 0-1 pozoril, da je našel ranjenca, tretji pa je prinesel celo kos ranjen-čeve obleke in s tem opozoril svojega vodnika. Uspehi vseh psov so pri tej voji daleko prekosili vse pričakovanje, poBebno ker so bili psi pridrljeni popolnoma tuji četi, in se je vaja vršila na težav-mi in poljskimi stražami, kakor J nem ozemlju, ki je bilo vse pre-, tudi med drugimi oddelki pred - križano s poti. ; straž, končno se ga da v manjši Pred vsem je velike važnosti, da meri porabiti za iskanje pogreša- se za različna opravila izberejo
primerne pasme in se pse dovolj izvežba. Dober vojni pes mora ime ti dobro dresuro, ki se prične že, ko je pes star 6 do 8 mesecev in traja navadno 6 do 8 mesecev; samoumevrio se morajo psi tudi nadalje po tej glavni dfesuri vaditi.
Tudi v sedanji vojni so se psi dobro obnesli.
nih.
Za vojno uporabo pa ni prikladen vsak pes in tudi vsaka pasma ne. Vojaški pes mora biti srednje velik, zelo nadarjen, skrbno odgo-jen, delati mora kolikor mogoče tiho in zanesljivo ter ubogati na pozornosti, biti mora nepodkupljiv, zanesljiv^ čuječ in vztrajen. Za vojne namene so najpriklad-nejši psi ptičarji, kodri, ovčarski pse, med tem ko se na Francoskem rabijo tudi kodri, braki in terierji. Za dresuro teh psov sta si pridobila posebnih zasluh na Francoskem poročnik Justin, v Avstriji pa živalski slikar Ivan Bongartz; oba »ta izdelala posel^ ne instrukcije. Splošno se uporabljata dva aiačina dreRiranja: pes je zaprt, vzgoja je ostra in rabijo se nasilna sredstva, da se žival popolnoma podvrže volji svojega vzgojitelja; drugi milejši način pa polaga Vrednost na občevanje živali s človekom in na izobraz bo razumnosti. Odločuje popolno ma pa le individualnost psa, katera teli dveh metod dresura je na mestu.
Oprema psov po nemških predpisih se razlikuje od avstrijske" Nemški vojni psi imajo močan o-vratnik s tablico, na kateri je na pisano ime čete, kamor pes pripa da, obroči so pod dvema vrvicama in eno verižico za vodnika ter torbico iz platna za poročila. Po Bon-gartzovih* predpisih pa dobi pes poleg naštetih predmetov še en® •transko torbico za porcijo hran' (Hundeknchen) in za zravnauc
nepremočljivo odejo.
JOSIP PERKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. WOOD STR.	CHICAGO, ILLINOIS.
Ttlmfon Canal 298
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset.
"Dobra postreiba in dobra pijača", to jo moj« geslo.
WVWWVWWAWWWMWAmmmMAWWWMMA
nikdar i
niso bile avstrijske krone tako po ceni kakor sedaj. Poslužite se torej teugodne prilike in se spominjajte svojcev v stari domovini s kakim denarnim zneskom. Posiljatve so jamčene.
Sedaj Vam pošljem K100 samo za $13.95
Tudi izdelujem vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene države in staro domovino.
Se Vam priporočam spoštovanjem
JOSIP ŽALAH,
1004 N. Chicago St., Joliet, m.
VWWtfWWWWW^WWWW^WWWWWMftWWWW
Na znanje pošiljateljem denarja v staro domovino!
Vded negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avatrijo in Nemčijo ter narobe, »prejemamo denarne pošUjatve do preklica |p _od noeoiem, da »e v»led vojne izplačajo mogoče z zamudo. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, AMPAK NASTATI ZAMOREJO LE ZAMUDE. Mi jamčimo za v«ako denarno pošiljatev toliko časa, da »e izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zane-sljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne, in radi popolne sigurnosti pri pošiljanju denarja.
K: 100.00 $14.00	K: 1000.00 $139.00
tvrdka
FRANK SAKSER
82 Cortland« St., New York, N. Y.
QLA8IL0 K. 8» E. JEDNOTH—■ 19. JULIJA 1916.
ADRIJO
Povest iz uskoško-benečanakili bojev. — Spisala
(Nadaljevanje.)
"Oj zlati moj — ne zanašaj se na svoje gospodstvo. Posedarec je bil prvi knez in vlastelin v Senju. Visel je. Visel je vojvoda Marge-tič..."
" Ne bi visel nikoli, da je bil Jurisa s svojo četo doma."
"Zato je moral Juriša v Kani-žo. In tudi Jurišu se je že pletla vrv. Ali ti naštejem, koliko Senja-nov in drugih Uskokov je povesil Benečan po svojih jarbolih! Oj.f. Oj... \ rv zadrguje vratove usko-ških plemieev ,vojvod. Čuvaj se, gospod . . . Čuva naj se Juriša. Da mu ne ostane stara mati brez podpore, da ne bo jokala mlada sestrica ..."
Ko je prispel junak na vrh stopnic, je prihajal še zategnjen, žalosten glas berača do njega, šumel je veter: "Čuvaj se, Juriša Senja-nin!"
Neugodno euvstvo ga prešine. Berač je govoril o vislicah. Krasna, slavna smrt v boju za krščanstvo, za osveto. Pesem poje takemu junaku. Večna mu je čast. A smrt na vislicah Je sramotna za ves rod, sramota zanj, ki ni nihče drugi nego uskoški vojvoda — Juriša Šenjanin.
Res .se je tudi njemu že pletla vrv. Sedem let je od tega. Pa ni — ne bo pozabil. Mati, mlajši bratje, nežna sestra, kaj so prestali tiste grozne dni . . .
Tisti grozni dnevi so potrli mater, spravili brata v samostan. Tako je on zadnji moški potomec stare rodovioe. Ž njim zamre vrsta junakov. Zato ga grajajo Se-njani, ran prigovarjajo ... Pa on ima sestro kot golobico — noče da se loči od nje.	•
Juriša se ozre na morje. Osoršči-čina glava je potemncla. Burja vstaja. Ah, to buči in šumi po Senju ! In sestrica golobica stoji kot po navadi na stolpu svetega Save, gleda s strahom v kipeče morje. Ona čaka brata! — Po gorah sem hotel ? Kaj bi hodil sin morja po kamnu ? Kuj bo zapiral Benečan Senjanu morje? Mimo njHiovih galej in topov pojadram v luko. . . bo minulo življenje. A ti, predob-Buči, morje, stresaj galeje klete- ra — varuj me srhmotne smrti, ga zavistnika . . . Šumi, burja, tre- Naj padem od puške, od Rablje." še i tuje brodove v naše skale! ! Marijina slika gleda prijazno,
kima: Pojdi v miru! Uskok vsta II.	ne, gre v,kapelo na levi. Stopi na
Hladno in tiho je v trsaški cerkvi, nadgrobno ploščo Krušiča, kliš Slike na stenffh kažejo v živih bar- kega junaka. Pobožen in hraber bali bol, ki tlači krščanski narod j** sezidal Krušič kapelo, si oskr
bel rakev v njej. Na plošči stoji Juriša
in mater —> bedni uskoški rod tebi, Marija!
Priporočam ti morje! Adrijo, nekdaj hrvaško last, sedaj beneško sužnjo. Ti si zvezda morja! Zablešči s svojimi žarki, da oslepi ves poganski rod, ko obeša knšče^ ne plemiče ..."
V vroči molitvi udari Uskok s čelom na. prag svetišča. Smrtna bridkost mu pokrije srce. Pred dušo vstane mračna slika: Glej, vislice — r a bel j se krohoče — kro-hoče se Benečan: Slavni vojvoda in knez ■ Visei boš — prosta bo pot po morju — naše bo morje. Naše, benečansko! .". . Uskoške vrste, ki stoje na straži, smo potisnili od morja. Pobili, pobesili očeta, izgnali otroke in žene, da pogine tako v$š razbojniški zarod, da pozabi, oddal jen od morja, svobode, junaštva svojih dedov.
Naša je Adrija, Uskok — tvoje vislice — smrt. Naš ded je plačeval vašemu kralju danj od morja. Minuli su časi Kreširaira, Tomisla-va. Hrvat je naš suženj — Adrija benečanska. . .
"Ne, nikdar! Dokler diše Juriša, ne bo benečanska!" hoče vzklikniti junak, potegniti sabljo, razsekati režeče se obraze. Pa okovi so na njegovih rokah — ra-belj mu natika vrv na vrat. Po prostoru pred senjskim kastelom se dviga jok in obupno vpitje . Nemški vojaki pode s sabljami in puškami uskoške družine iz Se-nja. Od moiya ... A njemu, silnemu vojvodu, podpori sirot, stiska vrv vrat . . .
Težko diše Juriša — srce mu hoče vtoniti v morju bridkosti. Z veliko muko dvigne glavo. Prikazen izgine. On je v prazni cerkvi. Raz oltar ga gleda, mu kima Marijina slika: "Ne boj.se, junak, stražnik svetišč".
Bil je privid . . . Spomin . . . Vendar preŠinja mraz orjaško telo. Samo sramote se boji junak . . . Zopet moli vroče:
"Sveta Devica! Nikdar ne pripelje svat neveste v mojo hišo. V eetovanju, pobijanju pogana
vit bojevnik. Vi s sabljo in pu-f ško, mi s peresom in molitvijo.'" "Tako mi Boga! Ivo, nisem te hotel žaliti, na mojo plemiško vero!"
"Vem, brat, kaj te teži že v let, kaj je dvignilo neko
Smešniee.
Pri zdravniku.
Zdravnik pacijentu:. "Vi imate zelo slabe živce. Tako bolezen senco i* imel zadnje dni tudi Vaš sosed
To in ono. Frank Pelkovšek
J
Na Nizozemskem je dandanes okoli/600.000 bicikljev v rabi.
Mastne madeže spraviš lahko iz
med nama: Ti misliž, da sem se|9™wn, ker 8° vedno pri srcu' kuhinjske mize z nekaj kapljicami
____ '	.	.	m__l	.	iavil i miaiMo/il,! u i___1 ____.	...---!______1--
odločil v samostan iz sfrahu-ta<;težili Pr«visoki računi mesarja krat »	t	j Ne vznemirjajte si torej preveč
Sivniiv ' '
Uskokov — naj se jim posreči... od narejenih oblek?"
T7~ _ • Y — 1. — a.A/1	V\ » lr	A €%	šm trn H	4 4 P\fl	__ *___A
mi
konjih, ki preganjajo bežeče že-ob mejah: goreče vasi, Turki na ne in otroke — može, ki umirajo, ime trsaške Kraljice na ustih, jetnike, katerim odpira Marija vrata iz ječe.
Cerkev je prazna. Nemirni časi, nevarne poti zadržujejo romarje, ki hite sicer na praznik in delavnik radi na sveti kraj.
Pred čudotvorno sliko Marije v
orjaški
vojvoda, gleda napis, govori:
"Vstani, Krušič, kliški junak! Izdajicc, krščeni pogani, ki so zakrivili, da smo izgubili Klis, ki gledajo z veseljem, kako gine krščanski rod — beneške izdajice iztezajo umazano roko po Primorju Vstani, Peter, kliški junak!" "Mrtvim bodi pokpj v tihi ja-
velikem oltarju kleči Juriša, us- mi," izpregovori blag glas za Us koški vojvoda. Puška sloni ob ste-1 kokom; rahlo položi mlad redov-
ni, kapa leži na tleh. Uskok sklepa roki, klanja globoko glavo, moli polglasno: »
"Sveta Devica in Mati božja! Naša Mati! Obrni svoje oci na bedo svojih otrok, na bedo Uskokov. Glej, zvesto izpolnujemo izročilo dedovo. — Maščevanje Turku in oproščen je svete rodne zemlje je prisegel ded. To prisego, drago dedščino, je zapustil sinu, vnuku. Zvestcr jo držimo Uskoki. Straži-rao meje, da ne prodre Turek črez-nje ,in črez mejo udarjamo, da plenimo turške vasi, rešujemo jetnike in vodimo nove brate iz stare domovine v novo. V novo, na dom * K je ga ima Uskok ? Kar nam je dal Bog, nam jemlje vrag!
Čuj, sveta Devica! Ne rjavi nam sablja, ne varčujemo s svojo krvjo. Za tvojo slavo. Devica in Mati! Na slavo Tvojega Sina! Radi križa, na katerem je umrl. Zato čuj, sveta Devica] Ne daj, da poginemo od krščenega pogana. Čuvaj tips Benečanov — Turkov se — tako mi puške in sablje! — o-čuvamo sami. Daj, da poginejo tisti, ki se družijo z nekršČenim vra-
nik desnico na ramo vojvodovo Uskokov obraz se r&zjasni, omili.
"Ti, Ivo!" Srčno objame redovnika in vzklikne: "Oh, *Ivo, daj, sleci to haljo — pojdi z menoj v boj za uskoško življenje in svobodo. Nimam sina — junaštvo našega rodu gine ..."
Redovnik zardi. Nekaj kot solza zablešči v očesu, ki je morda kot južno nebo v poletnem času. Kqj ne zveni v teh besedah očitanje, da živi on mirno za zidom, da leži — ko se bije, preliva kri stotine junakov! . . .
Redovnik vzdihne, se ozre vdano v oltar. "Pojdi," prosi brata in ga vede na prostor pred cerkvijo. Pod njima, v nižini, se veže morije z oblaki, ki pokrivajo nebo, otoke.
"Glej Adrijo," pravi redovnik. "Kaj vidiš danes na njej? Le redko jadro. In kar vidiš, nosi beneško zastavo. V Reqini se stiskajo vetrnjače, feluki (Obrežne ladje.) brigantine, (Brzojadrni-ce.) barke plovejo pod varni trsaški breg. Morje smo zaprli z ve-^^	.	rigami. Vsak čas napade lahko
gom. Hinavci, ki zidajo cerkve in Benečan Reko in Trsat. Vedno
oltarje — a preganjajo stražo krščanstva ,bedni uskoški rod. Ne daj, da nas potisne vrag od morja, ne daj, da vlada pogan po obrežju, ki je bilo vredno nositi skozi tri leta hišico tvoje družine, tvojo hišico, Marija!
Sveta Devica! Meč in vislic mi prete ... Ni me prignal strah na gore* — o, ne boji se Uskok galej . . . Prignala me je skrb za bedne moje ljudi, za mojo sestrico, mater. Bratu patru priporočim sestro
silovitejša je želja benečanskega barantača po vojvodovih zemljah, po hrvaškem Primorju. Zato je treba vedne pažnje na njegovo gibanje. Ne samo z orožjem, tudi z umom. Redovniško delo je tiho — ne vidi, ne ceni ga vsak. Pa povej, kdo je obvaroval že večkrat krščanstvo pogube, kdo čuje nad bednimi Primorci,, kdo .bodri vas v boju —. ali ne skromni frančiškan? Več premore včasih skromni redovnik kot gfotao-
Kaj čaka redovnika, če se pregre ši zoper postave? Nestrpen si — pa pgslušaj, da jfistane vse jasno med nama! Ne misli, ti neustrašeni junak, da ne vre po meni o-četova kri. Tudi jaz sem sanjal o bojih. — Sanjal, kako bo opeval slepec pri goslih moje ime. Pa v uri, ko je zdvajala najina mati — ko je pretila tebi, plemiču, sramotna smrt — sem se zaobljubil Materi trsaški, da oblečem mesto z zlatom izšite plemiške obleke rjavo redovniško haljo."
"Ivo, moj dragi brat, oprosti," jeclja bojeviti vojvoda in polju-bujfc brata. Solza zaleskeče v o-česu moža, ki se ne boji sovražnika, smrti, ki se boji samo sramote. "Povej mi, dragi brat," izpre-govori z drhtečim glasom, "ti ni bilo nikoli žal za junaško slavo?"
O, žal!" stisne mladi redovnik roko na srce in gleda na morje. "Kadar slišim, kako si se proslavil ti, kadar se odpravljajo va-jaki na mejo, mi zaigra srce . . . Nemiren postanem kot vranic, ki je vajen bojnega meteža, ko sliši bojno trobljo ..."
Mladi pater se zamisli . . . Po-gladi si čelo in nadaljuje: "Pustiva sedaj to . . . Kako sem vesel, da si tukaj! Vedel sem, da si na četovanju. Zakaj naš samostan občuje pridno s senjskim. Skrbelo me je, da si šel, predrzen kot si, v levovo žrelo. Mati in sestra prosita Boga, da se ne vrneš, dokler so beneške galeje pred Se-njem. Več ti pove pater gvardi-
živcev.'
- —Mr Brown je okreval, sedaj se je pa mene prijela ner-voznost glede njegovih f neplačanih računov odkar imam jaz mesnico.
"Molči o tem, Ivo," mahne Juriša z roko in vedro lice se mu zopet stemni. Kaj ga spominja brat vislic .
"Puslušaj vendar, brat, saj doleti tudi redovnika lahko nasilna smrt. Ali niso Benečani odvle4|
kli svečenika izpred oltarja, ker	Galanten dolžnik.
je služil našemu narodu sveto o-*^ Krojaški mojster svojemu pri pravilo v našem jeziku, m ga u-bili sromotno? In naj se obnese Benečanom, ki vedno tožijo sinove svetega Frančiška kot varihe' puntarjev in roparjev — namreč
citroninega soka.
•Na Ruskem pride povprečno 27 akrov obdelane zemlje na eno družino.
Leta 1913 se je pridelalo na Francoskem 36,127.372 kvartov |vina; leta 1914 pa 49,398.000.
I -v V republiki Chile v Južni Ame-
720 Market Street
WAUKEGAN, ILLINOIS.
Zastopnik raznih parobroiinih družb. Pošilja denarje v staro domovino in o-
pravlja notarske posle.
He toplo.proporcea bloveneem t Waukegan iu okolici.
Pošljite sedaj vaš
denar v stari kraj
—_____---1
brzojavnim potom
in denar bode izplačan
jatelju: "Povem Vam, da tako riki 8e »abajajo največji skladi galantnega moža ni dalpč nunlmli solitra. Tam kopljejo solitr že 2 Samo:
v 4 ali 5 dne
£
galantnega moža ni daleč naokoli kakor je baron N."
— "Jaz sem mislil, da Vam ta baron zelo počasi plačuje račune
$3
— "Da, prav imate; on računov sploh rad ne plačuje. Kadarkoli ga pa pridem tirjpat, ukaže tvojemu kočijažu, da me naj brezplaeito odpelje domov v najlepši kočiji.
Politikarja.
A.: "Kaj je razlika med republikanci in demokrati?"
B.: Republikanci imajo slona za svojo politično žival, demokrati pa osla.
Sovražnica časnikov.
Nek trgovski potnik je dospel ravno v največjem deževju v gorsko letovišče N. Dospevši v hotel N. N. nagovori natakarico sledeče:
"Tu imate pa tako vreme, kakor ob vesoljnem potopu."
—	"Kaj?" ga začudeno vpraša natakarica.
"Saj ste morda že Čitali o vesoljnem potopu, ali tedaj, ko je vsled hudega vodovja Noetova barka obtičala vrh gore Ararat?"
—	"Ne gospod! Jaz nisem imela časnika v roki že ves teden; sploh pa jaz knjigam in Časnikom malo verujem.
kopljejo
čevlja globoko pod zemljo; plasti solitra so pa po 20 čevljev visoke.
i Brazilske "kakao" palme rastejo od 600—700 let; datčljnove brzojavno pošiljatev.
palme dovčakajo od 200—300 let. Na Oljski gori v Jeruzalemu je najti še^dandanes stare oljke, ki so rodile sad še leta 1099.
znaša brzojavna pošiljatev za naslov štirih besed. Priložite torej $3 navadni ceni za
jan. Ti ostfuieš sedaj tukaj
"Kaj si pb pamet?" se vznemi-
Corpus delicti.
V neki farmerski naselbini je bil edini gostilničar, Happy Hul-ligan poklican pred domačega sodnika, ker je prodal nekemu nedoletnemu fantu steklenico "gina."
Sodnik, nad vse izkušen in moder mož je dal postaviti v dokaz resnice ono steklenico z "ginom" na mizo v dvorani porotnikov: Najprvo je romala ta steklenica
ri Juriša. "Jaz da bi ostal tukaj, ko bodo lovili Uskoke? Tam mo-ra.m biti in varovati svoje . . Nisem prišel, da bi ležal tukaj, j od ust do ust Porotnikov, na kar Ko smo se vračali s plenom s se Pr^el° živahno debatiranje Turškega — bil je vroč dan, bra-j™^	,jeli i.oni „ gostilničar
te — zagledam proklete galeje
pred Senjem. Skrili smo se med čeri, izvlekli lesove iz vode med grpiovje. Plen smo spravili v jamo pri Pešči. Nato sem poslal svojo četo po gorah domov. Jaz sem plul okrog otokov, se skrival med čermi. Srce mi je postalo sil no težko, kar sem zagledal galeje. Vleklo me je sem. Hotel sem se priporočiti Bogorodnici pozdraviti tebe, ti priporočiti mater in sestro — za vsak slučaj — in iti po gorah v Senj. Pa morje je viharno, poigralo se bo z velikimi galejami in neslo mojo ladjico skozi nje."
Pater Ivo zmaje z glavo: "Počakaj, da čuješ, kaj ti pove pater gvardijan."
Glasno šklepečejo sandale po hodniku. Iz celic prihite redovniki razne starosti, močne postave, mirnih obrazov. Vse pozdravlja radostno Juriša — Uskoka.
"Zdrav, vojvoda Orlovič! Bog te živi, Juriša Senjanin!" — Mrzlo je na samostanskem vrtu. Vendar gore lica in oči redovnikov, ki hodijo v glasnem pogovoru z Jurišo po vrtu. Razburilo jih je vprašanje, radi katerega boli glava že toliko let modr£ državnike v Pragi in v Gradcu — uskoško vprašanje.
Dolga veriga gorja, ki se vleče, odkar je prestopil prvi bosanski Uskok hrvaško mejo. Dolga veriga gorja. Hrvaški generali so odkazali pribeglecem zemljišča v opustošeni-h krajci. A kadar je obdelal Uskok opustošeno zemljišče, se oglasi prejšnji gospodar zemljišča, zahteva desetino ali izselitev novih gostov. Desetino krvi plačuje Uskok rad — druge ne. On hoče živeti svobodno, biti podložen samo cesarju, ne kakemu plemiču, vlastelinu.
(Dalje prihodnjič.) •
Ne posojuj denarja onemu, ki ima slab spomin.
kriv prestopka ali ne?
Predsednik porotnikov je ko-nečno naznanil izid sodniku sledeče: "Nismo-se zamogli o krivdi zediniti, ker ni bilo v tej steklenici zadosti dokazilnega materi-jala ali "corpus delicti." Zmanjkalo ga je že pri sedmem porotniku, ko ga je pokušal."
V restavrantu.
Novi gost v nekem restavrantu se je pritožil pri natakarju, ker mu je prinesel juho na mrzlem krožniku: "Ali nimate pri vas navade, da donašate jedila na malo ogretih krožnikih?"
"Da, to delamo samo od oktobra do maja, ne pa v poletnem ča-sil.
Na azorskem otočju, v Sumatri in Alžeriji rase neke posebne vrste grmovje, ki obrodi sad, v obli-gi jagod za izdelovanje sveč. Te I sveče gorijo tako rado, kakor lo-jeve sveče.
V kanadski držati Ontario bo-j do letos dne 16. septembra vse gostilne zaprli vsled nove prohibi-cijske postave. Ta postava ostauc| v veljavi do meseca sept. 1919; tedaj se bo vršila glede podaljšanja
prohibicije zopet »plošifa volitev.
________*__
Kaj je bolj važno?
Važnejše je izprazniti drob, nego napolniti želodec ne le ob kaki slabosti, marveč tudi v zdravem stanju. Č« ste večkrat ali mino zapečeni, uživajte Trinerjevo a-meriško zdravilno grenko vino. Odpre vam drob in ga ohrani odprtega in čistega ter ne pripusti, da se kaka pusta tvarina nakopiči v telesu. To odlično zdravilo sestavljeno iz izbranih zeli in čistega rdečega vina, izpod bud i vašo slast in prebavo, vam olajša zapeko in podeli trdno moč. Okrepi vam prebavila in jih usposobi za prejemanje in prebavljanje dovolj tečne hrane. V boleznih želodca, jeter in droba vas Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino zadovolji. Cena $1.00. V lekarnah. Joseph Triner, izdelujoči kemik, 1333—1339 S. Ashland ave., Chicago, 111.
Pri revmatizmu ali nevralgiji namažite s^ Triner's Liniment oni bolestne dele Svojega telesa in. opazujte hitro olajško. Cena 25 in 50c v lekarnah ; po pošti 35 in 60 centov.	(Advertisement.)
Brzojavne cene so sledeče: za 100 K. $17 — K. 200 $31 —
K. 300 $45—K. 500 $73; i. t. d.
s tem so vsi stroški plačani in denar je hitro doma.
Za Vaš denar vam jamčimo.
INTERNATIONAL EXCHANGE BANK
1334 W. IStb STREET Chicago, Illinois
Vwtm Skmnoem in Hrvatom pri-pwo6m mojo geetilno
"Hotel Flajnik",
8839 Pwnn Avenue/ v kateri todim vedno rve#o PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČ* Priporočam m cenjenemu eMfe-atvu v najobilnejfti obisk. — V« manei in nasaaaei vodno dobrodošli I NA SVIDENJE! OSO. FLAJNIK, LASTNIK, SS29 Penna Ave. . .FftMvc, Pl
JVotJa
priložnost!
Disit dni zastonj n pnkiinji ti
pisalni stroj in potem ga lahko vrneta če koeete.
f'»s j« pri.da skormj vsakdo
potrebuje pisalni stroj. Zato smo mi iKtfotovili stroj, kt«re?a lahko vsakdo kupi in to je:
R
EMINGTO JUJVIOH
N
...Junior" je priporočati, kakor vsak drugi ..Reminfton" pisalni
stroj srlede kakovosti, izdelka in prikladnusti. Za izboren izdelek te-vui. Ktroja jamčimo. Razlika je le ta od drugih, da je ta stroj manjši in lajni, in tako narejen, da Ra vsakdo lahko rabi, brez posebnega poduka ali vaje.
Prodaja se po $50. Moderno in trdno narejen stroj za to primemo
ccno. Lahko tea kupite na lahka mesečna odplačila, in sicer $5 takoj in $6 mesečno.
To je nafta ponudba, mi smo prepričani,* da je ..Remington Junior" pravi pisalni stroj, kterega Vi potrebujete. Mi smo pripravljeni istega poslati prosto za 10 dni na poskuftnjo. na vsak naslov prve in druge zone paketne pošte od vsake Remington prodajalne ali zaloge. Kadar istega prejmete, dajte ga natančno pregledati ali je vse v redu in tako. kakor smo mi poročali, ter a.i je to pisalni stroj kterega ste »i Vi želeli že dalj časa, in potem nan.
Pošiljate ta kupon še danes.
Remington Typewriter Company,
(Incorporated) 327 Broadway, New York
Send me a Remington Junior Typewriter, price $50. on free examination. It is understood that I may return the machine, if I 'hoose, within ten days. If I decide to purchase it, I agree to pay for it in 10 monthly payments of $5 each.
■
II
a
■
i ■

OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV REDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZAVOD
PRVA-DRUGA NARODNA BANKA
V PITTSBURGU.
USTANOVLJENA L. 1852.
Lastno poslopje.
SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN PLAČUJEMO OBRESTI. — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI. INOZEMSKI ODDELEK BANKE.
Zdaj pošiljamo v staro domovino pod garancijo
100 KRON ZA $13.50
POZOR: Denar pošiljamo v kraj brez posredovanja drugih bank. Denarne počiljatve za slovenske kraje izplačuje v našem imenu ljubljanska podružnica C. KR. PRIV. KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN OBRT NA DUNAJU.
THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK
CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST
PITTSBURG, PA.
PiSite po tiskovine za poSiljanje denarja v stari kraj. Kuverte in papir Vam pošljemo takoj brezplačno na VaS naslov.