167. številka. Ljubljana, v ponedeljek 24. julija. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan sveder, i zimSi nedelje in praznike, ter velja po p o š t i prejcman za a v strij s k o-og erake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gM. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 80 ki\. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr. aa mesec, po 30 k r. za četrt leta — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvolč frankirpti. — Rokopisi te ne vračajo. — Uredništvo m u p ra vn ist vo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši BGledaliaka stolbir. D pravnifetvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, n-klamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Javni zbor kranjskega obrtniškega društva dne 23. julija. V mestnej dvorani zbralo se je denes ob 10. uri lepo število ljubljanskih obrtnikov in udov kranj-Bkega obrtniškega društva. Navzočna sta bila tudi mestna odbornika gg. Potočnik in dr. Zarnik. Predsednik g. J. N. Horak pozdravi skupščino in prosi drž. in dež. poslanca g. K luna, da bi govoril o načrtu obrtniške postave. Gospod Klim pravi: „Slavna gospoda! Nobenega vabila nijsem vz-prejel s toliko radostjo, kakor vabilo obrtniškega društva kranjskega, vdeležiti se denašnjega shoda. Vsaj ste se zbrali, da se posvetujete o zadevah obrtniškega stanu, ki je jeden najštevilnejših in če-gar blagostanje jako vpliva na blagostanje druzih stanov. To blagostanje pa je odvisno od dveh reči. Prvič cd temeljite izurjenosti in pridnosti obrtnikov, drugič pa tudi od državnih postav, ki mu imajo za prespeh njegovega dela in truda dajati potrebno podporo in varstvo. Našim obrtnikom ne moremo očitati, da bi ne bili v svojej stroki dobro izurjeni, ali da bi pasli lenobo in držali roke križem. Prizadevali so si za strokovnjasko izurjenost ter so delali od zore do mraka, od mraka do dne. Ako pa po vsem tem vender le nijso mogli shajati in si prislužiti toliko, kolikor so za svojo in svojih družin vsakdanji živež potrebujejo, nijso bili tega krivi tolikanj sami, kolikor dozdanje pomankljive postave, ki jim nijso dajale one pomoči in onega varstva, ki sta za prospeh obrtništva neobhodno potrebna. Zato se je od vseh strani razlegal klic po izpremembi 2danje obrtniške postave. Ta klic je bil tako močan, in pritožbe tako splošne, da je vlada 1. 1874. in 1877. poskušala vstreči željam obrtniškega stanu in je državnemu zboru izročila dotične predloge. Pa tedanja večina državnega zbora imela je preveč opraviti z raznimi postavami, s katerimi je hotela utrditi svoje gospodstvo, ter nij imela časa misliti na druge reči ali se pa celo brigati za želje zaničevanega obrtniškega stanu, ki po svojej večini nij dosta maral za blagre, s katerim je hotel liberalizem osrečiti našo državo. Na drugej strani pa so bili judje in razni apekulantje, ki so bili najzvestejši privrženci liberalne sisteme, prav zadovoljni z zdanjo postavo, ki je njim dajala popolno svobodo, in zato nijso hoteli premeniti tc postave in s tem škodovati svojim najzvestejšim prijateljem. Stanje malih obrtnikov postajalo je mej tem čedalje žalostneje in klic po rešitvi čedalje glasneji ter je prodrl tudi do najvišjega prestola. Ko se je torej leta 1879 sešel zdanji državni zbor, je naš presvetli cesar v svojem prestolnem govoru mej drugimi važnimi nalogami, ki jih bode imel rešiti, omenil tudi premembe obrtniške postave. Vlada je tudi res, ne dolgo potem, zbornici predložila neki dodatek ali novelo k zdanjej obrt-niškej postavi in zbornica je sklenila za pretres tega načrta voliti poseben odsek 24 udov, tako Imenovani obrtniški odsek. Ker se je reklo, da bode imel ta odsek obravnavati tudi premembe havzir-skega patenta, izrazil sem v našem klubu željo, da bi me volili v ta odsek, da bi se mogel potegniti za naše rojake laškega,i ribniškega in kočevskega okraja, ki imajo gledo havzirauju poseben privilegij. Odsek, v katerem ima konservativna desnica 15, liberalna levica pa 9 zastopnikov, je brez odlašanja pričel posvetovanje o predloženej noveli, ki je obsezala določbe o obrtniških pomočnikih, fabriških delavcih, rokodelskih učencih, pa o obrt- niških nadzornikih in pomožnih blagajmVah. To je bilo zares prav malo in večina je obžalovala, da vlada nij predložila cele obrtniške postave, pa tolažila se je s tem, da je vsaj začetek storjen, ki bode zlasti pomočnikom in fabriškim delavcem dobro do-šel in da bodo za temi oddelki prišli na vrsto gotovo tudi drugi deli obrtnijske postaje. Po pregovoru: „Boljše nekaj, kakor nič", lotila se je nemudoma odločenega jej dela. Vse drugače ravnala je manjšina; ne vem, ali večini nij hotela privoščiti slave, da je pričela preustrojitev obrtniške postave, ali se je zopet zbala za svoje prej omenjene Ijub-čeko in prijatelje, istina je, da je na vso moč posvetovanje zavirala in vse kriplje napenjala, da bi bila zavlekla obravnave. Ker nij imela druzega uzroka, izgovarjala se je s tem, da ne gre pretresavuti posameznih del, ampak naj se počaka, da bo vlada predložila popolno obrtniško postavo. Pa to večine nij motilo, pogumno je pričela svoje delovanje in je nadaljevala marljivo. To petdnevna splošnej obravnavi sklenila je preiti v na-drobi o (specijalno) pretresa vati je posameznih paragrafov, katerih je rešila .'{.'J. Prišla so v razgovor silno važna vprašanja, kakor določitev, koliko časa naj se dela, o delil žensk in otrok po tovarnah in 1'abriknh, o posvečevanji nedelj itd. Vsa ta vprašanja so tako važna in nujna, da bi bilo gotovo veliko koristilo, ako bi bila predložena novela sprejeta in ta vprašanja povoljno rešena. Kar naznani tedanji kupčijski minister Korb-Weidenheim, da bode vlada državnemu zboru predložila načrt čisto novega obrtniškega reda. To se ja na jesen 1. 1880. res zgodilo. Dotični predlog imel je 9 vpeljavnih članov, 10 poglavij s 18G paragrafi, pa GO členov glede osnove blagajnlc. Lenko torej umete, da je bila naloga obrtniškega odseka LISTEK. Pred ulnjakom. Ko sem bival še na Dunaji, zahajal sem prav rad ter cesto v slikohrnm, v svetovno znani Belve-dere, kjer so nakopičeni genijalni proizvodi vseh germanskih in romanskih narodov, vdihneni na sicer brezčutno platno. Premotrivši krasne umotvore posebno številno zastopanih Nizozemcev, nedosežno krasoto italijauskih slik, — mej njimi, žal, prav malo Rafaelovih del — divne kompozicije španjske „šole" in večno leseno „maneroa vsakojakih nemških slikarjev, ki pri vseh svojih dobrih in izrednih lastnostih nikdar ne zataje srednje-nemškega filistra, pregledavši tudi vse slikarske epigone, odnosno njih malosrčne umotvore, sem naposled željno obračal oči ter iskal v katalogu, še bolj pa po mnogoštevilnih in bogato obvešenih dvoranah, slovanske umetnosti. Po dolgem, mojo potrpnost natezajočim iskanji našel sem slovansko umetnost, a nemojte vprašati kako. Visoko nad nenizkimi vrati visi mala slika, pod njo pa m?pis „Slavische Schule". To je vse ! Mala slika, predstavljajoča nekega svetnika, katerega zaradi višine niti razločeval nijsem, v ruskem slogu, pri vsej svojej malosti vender veliko govori, giasno trobenta. Narod, toliko milijonov broječ, a tako sramotilno zastopan, to me je peklo v srce. Bilo je to pred kakimi dvajsetimi leti. Dan de nes je to obrnilo se nekoliko na boljše. Slovanska umetnost zavzela je vsega priznanja, da splošnega občudovanja vredno stališče. Čehi se ponašajo s svojim Jaroslavom Čermakom in V. Brožikom, novejših pričetkov niti rte imenovaje, Poljaki so v letošnjem pariškem salonu bili zastopani po šestnajstih slikarjih, mej njimi so Matejko, Siemiradzkv, Bran d itd. umetniki prve vrste, "in Itusom treba je-dinega Bazilija Vereščacina položiti na tehtnico, ž njim odvagajo vse. In tudi mi Slovenci smo si opomogli, kajti i naš mali narod ima svoj slikarski naraščaj, imamo Franketa, Subice itd. A kar je denes, vsega tega pred dvajset in še več leti nij bilo. Za tega delj sem v tisti dan, ko sem videl porogljivi napis „Slavisebe Schule", odšel slabovoljen. Skoraj potem šel sem domov, v domačo vas. Doma nijsem imel Belvedera, sploh ne veliko zabave, pomagal sem si torej, kakor sem mogel in znal. Nikdo mi menda vsled tega ne bode štel v zlo, ako izjavim, da sem prebil prav mnogo ur pred svojega strijea ulnjakom. Strljc bil je precej originalen, ulnjak pa dobro vrejen in vedno primerno obljuden. Obljudenoat treba razumevati v dvojnem oziru. Bilo je vedno precejšnje število panjev in zaradi teh tudi čestokrat gledalcev in opazovalcev, saj je na kmetih prostor pred ulnjakom to, kar je meščanom kavarna vsaj tedaj, kadar nij dela na polji. No, in kadar so vsi bili na polji, tedaj bil sem pred ulnjakom sam in imel sem Časa dovolj, razuj/dati svoje misli in pustiti vajete svojej fantaziji. In fantazija, vajetov prosta, osladila mi jo marsikater trenotek, Ulnjak pred menoj pi omenil se je v slikohrnm, raznovrstni panjovi, oziroma „pomalane1' končnice, pa v ravno toliko umotvorov, kateri so mi, čim dalje sem zrl vanje, tem bolj izzivali pozornost in občudovanje. Da izprevidel sem velikega mojstra, ki z malimi potezami riše značaj in lilozofično vsebino svojih slik, z neznatnimi sredstvi napravi velik učinek. Tedaj pozor! kajti navajam naj posamične umotvore: 1. Čebelar. V meglenih potezah stoji na desnej ulnjak, na levej pa sedi lastnik, noge navskriž m iz male pipice puha gost dim. Itokavi so snežno- Bilno težavna, ker nij kar si bodi, pretresovati toliko postavo in to ne površno, nego temeljito. Toda obrtniški odsek štel si je v dolžnost, spolnlti tolikanj iskrene želje obrtniškega stanu in stvar ne zopet zavleči, kakor je bila to storila prejšnja večina državnega zbora 1. 1874 in 1877. Glavua skrb, ki je vodila obrtniški odsek pri tej zadevi, bila je tedaj obrnena na dve reči: 1. da se postava kolikor najbolj hitro mogoče pretrese in dovrši, in 2. da se dovrši v smislu in po željah izrečenih od obrtnikov samih. Glede prve točke mislila je večina, da bode reč najhitreje dovršena, ako se odsek deli v tri pododseke, katerih vsakemu se izroči primeren del obširne postave v pretres. Izvoljeni so bili trije pododseki po 8 udov in vsak si je izbral poročevalca, ki je imel staviti svoje predloge in nasveto-vati potrebne premembe. Toda ti pododsekt nijso imeli zaželenega vspeha; posvetovanje kar nij moglo napredovati, manjšina je pri vsukej važnejšej reči oporekala in zahtevala zaslišanje zvedencev, ali je pa najimenitnejše določbe pustila nerešene, češ, da je treba prej vedeti, kaj da je o tej ali drugej stvari sklenil kak drugi pododsek. Posvetovanje je bilo torej jako zamudno, ker je bila večina prepričana, da bode manjšina vse v pododsekih sprožene ugovore in pomisleke še jedenkrat ponavljala v celem odseku in tako stvar le še bolj zavlekla, sklenilo se je precej jeseui, ko se je bil državni zbor k zadnjej sesiji sešel, da naj se pododseki razrušijo in naj se za vso postavo voli le jeden sam poročevalec, kateremu naj se pusti nekaj tednov časa, da za-more postavo dobro preštudirati in odseku staviti svoje predloge. Izvoljen je bil za ta silno težaven posel mo-ravski poslanec grof Belcredi, ki je rešitvi tega vprašanja posvetil vse svoje moči in po neumornem prizadevanji odseku podal svoje nasvete. Odsek je od tistega časa, to je od konca januvarja. t. 1. do konca maja, izvzemši velikonočne počitnice, imel skoraj vsak dan seje, ki so po jav-nej seji zvečer veeji del po 3 do 4 ure in še dalje trajale pozno v noč do 10. ali celo do 11. ure. Vender pa je šlo posvetovanje silno počasi naprej, ker je imela manjšina pri vsakej še tako nedolžne j stvari svoje pomisleke, katere je obravnavala na dolgo in široko. Večina je izprevidela, da na tak način postava letos ne bode dovršena, ako se reč drugače ne za-suče. Za to je pritrdila nasvetu gosp. poročevalca grofa Belcredija, da naj se letos kot posebna postava državnemu zboiu izroče najvažnejši deli predložene postave, ki so tako rekoč temelj in podlaga vsega obrtniškega reda, drugi oddelki pa naj pridejo na vrsto pozneje. Mislila je, da je bolje, ako se z važnejšimi stvarmi precej prične, kakor da bi morali obrtniki zarad nekaterih ne tolikanj važnih določeb morda Še leta in leta čakati na oboje. (Konec prili.) Politični razgled. Notranji- dežele. V Ljubljani 24. julija. fHorlMki deželni zbor sklend se je v soboto, 22. dan t. m., s trikratnimi živio-klici na presvetlega cesarja. Zmagra v NpIJetu! Še sredi preteklega tedna so nemško-nacijonalni listi dunajski, navajeni živeti ob sleparijah in tudi druge slepariti neprestano, dali si brzojaviti iz Spljeta laž, da je propadla hrvatska stranka pri volitvah v občinski za-stop. Zato, ker so bili drugi in tretji dan izvoljeni „irredentovci", peli so uže o zmagi liberalne stranke, pri tem pa hote ali pa iz nevednosti zamolčali, da je ta dva dneva izvoljenih samo osem zastopn". kov ter da bosta zmago ali propad odločila petek in sobota, kadar bode voljenih še 24 zastopnikov. Kdor ne pozna razmer, kako lehko so preslepili ga lažnjivi nemški časopisi! Mi pa smo trdno verovali v dobro usodo in na podlagi istinitih poročil iz agi-ticije tudi pričakovali dobrega vspeha. Hvalo usodi, nijsmo se motili! V petek volil je II. volilni razred, in tedaj izbranih je bilo dvanajst kandidatov slovanske stranke s 108 glasovi proti 85 protivnim. V soboto pa je bil pridobljen I. volilni razred s 127 glasovi večine. In tako ima od predvčeranjim hrvatako - slovanska stranka v mestnem zboru spljetskem 28 svojih zastopnikov. Italijani pa le še 8 svojih. V resnici to je sijajna zmaga po dvajsetletnej težkej vztrajnej požrtovalnej borbi, zmaga, kakeršnej v Hrvatskej nij primere! S pomočjo nekdanje ustavoverne stranke vplenili so selimo se z vsemi občutki naših src bratovske zmage v Dalmaciji. Slava! Viiaiije države. Ka Srbskem imeli bodo zanimljivo in znamenito kazensko pravdo. Skupščina sklenila je namreč, v zadnjej seji, da se prične proti kabinetu Rističevemu, oziroma predsedniku, in tako tudi proti bivšemu metropolitu Mihajlu kazensko-sodnijska preiskava zavoljo tega, ker nijso nikjer v račun dejani denarji, ki dohajali so v zadnjih vojnah proti Turčiji 'z vnanjih dežela tedanjej vladi in pa metropolitu v roke za razne namene. Ta vsota znašala bi okolo dveh milijonov goldinarjev, in ker so ti denarji poklonili se vsemu srbskemu narodu, za to sme in mora vlada kot naroda zakonita zastopnica terjati natančen in jasen račun, kako da sta ravnala z denarjem tedanja načelnika države in cerkve. Ali ta dva pravita, da ju nijma nihče vprašati po računu zastran denarjev, ki sta jih dobila za gotove namene. Poprejšnja vlada stala je nekako tudi n\ le-tem stališči, kabinet Pirocančev pa je začel stvar preiskavati z druzega stališča, kukor mu je to bila naložila skupščina jednoglasno. — Minister srbskih financ Mijatovič hoče odstopiti na vsak način iz vlade zavoljo slabega zdravja. Poprosil je odpusta uže nekaterekrate, a kralj Milan nij ga uslišal. Zdaj pa bode pač treba kmalu ozreti se po namestniku Mijatovičevem. Imenujeta se sekcijski šef v finančnem ministerstvu Vukašin Petrovič in jurist Djoka Pavlovic; najbrže bo poslednji. Skoraj gotovo imenoval se bo finančen minister ob jednem, ko se nastavi minister za poslopja. Francoska in Laska sta po dolgotrajnih razpravah določili „modus vivendi". ki urtduje razmere mej francosko avtoriteto v Tunisu in tam piebivajočimi Italijani. Italijane sodi italijanski konzul in tudi ta le sme devati v zapore. O l£g-i|>tu: Nekaj dnij sem prihaja zopet si pred dvajsetimi leti italijanski laži-avtonomaši vso več groznih poročil, da mesarijo Evropce v Kajiri in občinsko upravo Spljeta in v mestni ta zbor pustili po druzih krajih. Kaj da se godi še nižje v egiptov-nijso nijednemu slovanskemu zastopniku, dasiravno i skej deželi, o tem pač pravega Evropa nikoli zve je prebivalstvo v Spljetu v ogromnej večini slovansko. Tako bilo je irredentovcem lehko, izprazniti mestno blagajno, delati dolgove, prodajati svojim pristašem po slepej ceni občinska posestva itd. — na drugej strani pa so narod slepili z vsakovrstnim „švlndljemu ter pridobivali si ga z danajskimi darovi, da jih nij zapustil o volitvah v mestni, deželni in državni zbor; kajti, če so hoteli slepariti na vse strani, morali so si naloviti vran, ki vranam ne iz-kljujejo očesa. S korupcijo, sleparstvom in izsesa-vanjem delovali so ti „avtonomaši" z Bajamontijem na čelu vseh dvajset let. Predvčeranjim pa se je Spljet otresel tega jarma za vselej, kajti dobil si je mestnimi očeti prave narodne in domoljubne može! In ker je lahonskej stranki v Dalmaciji s to zmago narodne stranke iztrgano strupeno želo, ker se bode preporod tega največjega damatinskega mesta razodeval po vsej deželi, ker bode ista močna in za-nesljiva slovanska stranka odslej priborila z manjšim naporom vsem znstopom Dalmacije slovansk značaj: za tega delj ne veseli se zmage te samo Dalmacija, ki se je tako rešila sužnjih okovov, temveč radu jejo se te zmage pravice in svobode tudi vsi drugi narodi, ki vedo. kaj se pravi ječati pod brezobzirnostjo, s kakeršno tlačila jih je še nedavno pokojna ustavoverna stranka liberalnih Nemcev! Mej temi narodi smo pa mi Slovenci prvi in za tega delj ve- dela ne bode. Mrtvi nič ne povedo. Angleži pa so v Aleksandriji v stiskah. Arabi paša bi jih rad zajel; za tega delj ustavil je ves živež, ki se dovaža z dežele v Aleksandrijo, in zadnje dni odpeljal je tudi vodo iz kansla Mahmudieh v jezero Mariotis, tako da bodo prebivalci Aleksandrije pomrli za lakoto in žejo, če kmalu ne pride pomoč. Tako vzel je vodo tudi drugim krajem, a ostalim jo vzeti namerava. Arabi pokazal se je zdaj, kdo da je. Razglasil je samega sebe upornikom proti kedivu, Angleže pa je zaznamoval največjimi sovražniki Egipta in tako napovedal boj Velikej Britaniji, kakor je užgal svoje divjake v strastno sovraštvo proti vsacernu, kdor nij Arabec in mohamedan. Anglija in Francija pa ne smeta tega trpeti na dalje, ker boj jima bode itak težaven iz razlogov, ki smo jih na tem mestu uže navedli. Čim dalje se odlaša, tem več bosta imeli opraviti z Arabijevimi četami. — Včeraj imela bi sniti se prva konferenca v Carigradu, katere udeležil bi se tudi poslanec turški Said paša. Ali verjetna poročila povedo, da dan za sejo nij še določen. Čemu pa, saj je čas. beli, kar je dokaz, da ima po perilu srajco na sebi, da je nedelja. Nij se nam bati, da bi hitro odšel. Mala pipa in gosti dim izražata, da mož pušiti zna. V sredi so čebele, velike in debele pike. Ko bi kdo ugovarjal, da so neprimerno velike, odvrnil bi mu, da baš to je genijalna misel. Glavna stvar v ulnjaku so gotovo čebele, tedaj treba za nje tudi največ barve in če so prav goste, ie znamenje, da živahno lete in to je veselje čebelarjevo. Da risa-rija nij baš dovršena, to je postranskega pomena. Vsa slika nekako dobrodejno vpliva na gledalca. Nemec bi rekel „Ein Stimungsbild." 2. J ob. Ta svetopisemski trpin bil je pred stavljen uže po množili umetnikih, a naš umetnik našel je tudi tu izvirno stran. Navadno vidimo Joba v pogovoru s prijrtefji. Tudi tu je tako, a prijatelji kažejo Jobu hrbet in to je značujoče, s tem je umetnik hotel povedati, da je sočutje v prijateljskih srcih toliko, da Joba niti pogledati nečejo. S to srečno razvrstitvijo posrečilo se je, Joba predstaviti „en tace", prijatelje pa „eu profil". Da obrazi uij-majo židovskega tipusa, to nam svedoči, da naš sli kar nij antisemit, marveč je predmet motril z obče-Človeškega stališča. 3. Žnidarji in polž. Ta dejanja polna slika posneta jfe po narodnej pesni: nZnidarjl so tak možje, Se štirje cnga polža bojo". Slikar držal se je strogo zgodovine predstav ljajoč nam le štiri krojače na desnej pozorišča. Si-tuvacija je ta: Pri polu odprtih vratih na levi prileze polž s široko raztegneuimi rogovi in krvoločnim pogledom. Krojači drug pred drugim kvišku, k na sprotnim vratom. Jeden mej vrati preti polžu z va tlom, drugi vihti gladež, tretji ima odprte škarije, četrti je brezorožen, živa podoba brezkrajnega obupa Da bi pa grozoviti položaj oblažil nekoliko, postavil je slikar s finim razumom mej polže in krojače pre-vrneno mizo in prekucnene stole, češ, predno pre-leze polž preko teh ovir, bodo imeli vsaj še nekoliko duška, da se spokore. Jako dobrodejno pogodil je umetnik simetrijo, na desnej odprte škarje, na levej pa razprostrti polževi rogori. A še jedna krasota je v tej sliki. V sredi na steni visi ura in pri tej je z jedno s.imo črto izjavljena psihologičca genijalnost, kajti majatuik visi n.t stran, ura tedaj gre. Ne briga je krvoločnost polževa niti krojačev hrup, mirno in objektivno bije dalje svoj tik tak. j To je takozvani „epični mir" na vrhuncu! (Konec prih.) Dopisi. Z Kak« 20. julija. [Izv. dop.] Visoka c. kr. deželna vlada je tudi v naš kraj poslala deželnega potovalnega učitelja iz kmetijstva g. E. Kramarja, da bi pregledal tukajšnje vinograde zaradi trtne uši in da bi poučil tukajšnjo ljudstvo o tem škodljivci. Čestita duhovščina je prigovarjala ljudstvo k obilnej udeležitvi tega pouka. In res se je zbralo v graščini g. Lenka na Raki pretečeno nedeljo po niinolej po« poludanskej službi božjej okolo 300 ljudij. Z veseljem smo opazovali, da so tudi stari možaki in ženice prav pazljivo poslušali popularno in lehko razumljivo predavanje o trtnej uši in drugih trtnih boleznih. Pa ne samo priprosto ljudstvo se je udeležilo tega zanimljivega pouka, ampak tudi oni, katerim je v prvej vrsti skrbeti za blagor našega ljudstva, kakor duhovščina, učiteljstvo, žandarmerija, gradsko oskrbništvo in županstvo. Saj tem je ložje kakor priprostemu ljudstvu spoznati znamenja tega k nam hvala Bogu do zdaj še ne zanesenega mrčeaa, in o pravem času odstraniti pretečo nevarnost. Konečno se nam je zahvaliti g. graščaku Lenku, da nam je prijazno prepustil prostor v svojej graščini, kakor tudi g. Kramarju za njegovo prijaznost in trud, ter upamo, da nas bo, kakor je obljub'1, obiskal prihodnje leto zopet. Iz ISorovnlce 20. julija. [Izv. dop.] (Zoper zlovoljnost.) Kdor količkaj bere časopise, prepričan je, da naša va.s nij /adnja mej slovenskimi seli. Nedeljska naša veselica za „ Narod ni Dom" pokazala je zopet, da je naš in okoiični narod uže dokaj probujeu in vnet za svoje slovensko ime. Kdor pa naše razmere dobro pozna, pričakovati bi smel od nas še več. Za to lepo ime in spoštovanje, ki ga uživa Borovnica, imamo se zahvaliti jedino le zdravemu in kaljivemu jedru slovenskih mož, ki so zbrani v tukajšnjem ,,narodnem bralnem društvu". Ti možje prirejajo take slavnosti, ti možje zastopajo našo narodno stvar in oni žrtvujejo se za-njo o vaakej priliki, skoraj bi dejal, bolj, kot je vsacega domorodna dolžnost. Ali teh mož je v društvu malo, bilo bi jih pa lehko dosti več, ker ne manjka se še druzih mož pri nas, ki bi imeli voljo, postati omikanimi in zavednimi Slovenci. Ali uže takrat, ko se je snovalo naše „bralno društvo", začel je zlovoljen duh narod odvračati in zapeljavati proč od dobre in koristne stvari. Ta zlovoljni duh, ki brez intrig nikoli ne more živeti, je obrekoval, lagal, sploh storil vse, da bi izpodkopal veljavo „bralnega društva" in zadržaval ljudi od obiskovanja bralne sobe in društvenih slavnostij. Ta zlovoljni duh pa je F. S., ki goji v sebi ostudno zalego ne-voščljivosti in škodoželjnosti, kateri lastnosti mu ne dasta pokoja, da ne bi dražil, ščuval in slepil ljudi. Neštevilno intrig napravil je uže zoper društvo in tudi zadnjej našej slavnosti, ki je imela toliko lep namen, odgibal je nekoga, če ne več, češ: ,,koliko ti dam, da ne boš šel k tistim Slovencem V" Glejte, domač človek mora biti do dna svoje duše hudoben, da gre govorit kaj tacega in no. tak način naspro tovat narodnemu društvu, ki je storilo uže dosti dobrega, slabega pa se nikomur nič! In kakor da bi imel ta F. S. res uzroke za take hudobne pre-vzetije! On, ki se še pred jednim mesecem nij mogel pred tržaško porotno sodni j o oprati, ko ga je nekdo po javnih mestih dolžil, da je kot prvi občinski svetovalec konja zakopal sredi vasi, pri občinskem računu pa nekatere srenjane goljufal! On, ki tako mora poplačati stroške triletne pravde, on, ki je vsak hip v nevarnosti, da se položi nanj pravice železna roka, ko se nij moglo pred poroto dokazati, da nij res goljufal občinjanov! Glejte, in vender si upa ta F. S. na dan in si radovoljno kliče maščevanje na prazno svojo glavo! Zares, kdor je strasten, ta je tudi slep, da ne vidi pred sabo brezdna ! — Kadarkoli pa se govori o narodnem gibanji v Borovnici, vselej naj se opomni, da pri nas bilo bi še boljše in lepše, ko ne bi bilo v našej sredi zlovoljnega duha, ki v jedno mer seje intrige in nejevoljo! — ■z Maribora 23. julija. [Izv. dop.] Kakor vam valjda znano, zavlačevalo se je ustanovljenje nemške šole v Peklih skoro dve leti in to zaradi tega, ker se je predstojništvo kljubu silnemu vplivanju dr. Otmarja Reiserja in njegovega logarja hvalevredno branilo ustanovitev dovoliti. Ker je pak vse lteiserjevo prizadevanje brezvspečno bilo, potovala sta dva c. k. profesorja tukajšnje realke, N a-gele in Neubauer, dva znana rogovileža, v Pekre in posrečilo se jima je nazadnje, da sta pregovorila in premotila občinsko predstojništvo, da je podpisalo neko prošnjo: naj se dade Pekerčanom toli zaželjeua nemška šola (!!), proti katerej so se vsi tako dolgo in vztrajno zoperstavljali. Omeniti nam je še, da je od pekerske vasi jedva 15 minut oddaljena lembaška farna šola z iz vrstnim učiteljskim osobjem, v katerej se od dru-zega razreda uže v nemščini poučuje. Pa to vse nemškemu „Schulvereinu" ne zadostuje, on hoče od prvega razreda počenši vse izključljivo nemško imeti, in potem se še vedno izgovarja, da nema nikakovih germanizatoričnih namer. Žalostno je še to, da tako delovanje c. k. oblastva mirno gledajo in germani-zacijo na tihem pospešujejo, ne meneč se za to, koliko neprilik in prepirov bo iz tega izviralo. Še žalostneje pak, da smejo c. k. profesorji, ker imajo najbrž premalo posla, ki niti besedice slovenskega ne znajo, svojo c. k. profesorsko dostojanstvo zlorabiti in agitovati in delati zdražbe pod zdanjim minister-stvom ^sprave". Kakov sad bode tako agitovanje rodilo in kako dolgo se bode proti nam štajerskim Slovencem tako mačuhinski postopalo, se ne dade preračuniti, samo to moramo konstatovati, da je raz burjenost takim rogoviležem nasproti uže jako velika. Iz Ptuja 22. julija. [Izv. dop.j (Pabere i iz seje okrajnega šolskega sveta.) Pri ne-kej priliki rečeno je bilo, da okrajni šolski svet nij k. urad, nego samo odločilna telesina, tedaj v šolskih stvareh, ne tičočih se nravnostnih in uenravnostnih razmer, povse svobodnega gibanja tudi v javnosti, ali denes bila je želja izrečena, da se pri glasovanji ne navajajo osobnosti po imeni, na kar omenjene so bile sledeče Isusove besede: „Slehern, kateri hudo dela, sovraži luč in ne pride k luči, da nijso BVaijena njegova dela. Kdor pa dela resnico, pride k luči, da se razodenejo njegova dela, ker so v Bogu storjena." Iv. 20. 21. Uradna tajnost je morebiti v nekaterih slučajih potrebna, ali pri shodih avtonomnih skupščin v največjih predmetih zavržljiva, vsaj pošteno, častno in pravično delajoči skupščinami ne plaše se svetlobe, a zloba in hudoba ter krivičnost morajo se do krvavega bičati, da se odstrane. Mnoge zlorabe, katere so se godde z uvede-njem nemščine v narodne učilnice na Slovenskem in sicer tudi v najnižje razrede, kar pouk moti v materinščini in se otroci ne nauče dru/.ega deželnega jezika, torej izguba dragega časa in velik kvar deci, ki se skoro nič nij naučila, pohajajoča dosti let uči-lišče, dale so povod okrajnemu šolskemu svetu pl ttj-skemu nasvetovati, naj se ne poučuje v narodnih učilnicah nemščina kot predmet pred petim šolskim letom. Ta po večini sprejeti predlog bil je poslan deželnemu šolskemu svetu, kateri je ukazal okrajnemu šolskemu svetu, da pozove okrajno učiteljsko konferenco, naj se o tem izjavi, in ta izjava s priloženim mnenjem okrajnega šolskega nadzornika naj se k času po dovršenej konferenci predloži c. kr. štajerskemu deželnemu šolskemu svetu, kar je uči-njeno. G. nadzornik Itanuer 6 i tal je potem zapisnik dotične konference od dne G. julija ter pobesedni sklep o upitnem predmetu, namreč o izjavi, kdaj se naj uvede nemščina kot učni predmet v slovenske narodne šole. Zbrani učitelji sklenili so s 33 glasovi proti 21, da se glede na znanstvene dokaze povsem odpravi nemščina kot drugi deželni jezik iz slovenskih narodnih šol. Slava značajnim in umnim učiteljem slovenskim! Okrajni šolski svet ptujski se je pridružil s petimi glasovi proti dvema temu detovodno-modroslovnemu in narodovemu naobraženju jako koristnemu za k 1 j u č k u s pristavkom: c. kr. deželni šolski svet je prošen skrbeti za to, da se mahoma ta skončatek okrajne šolske konference uresniči v učilnicah. — V nemških narodnih učilnicah na Štajerskem uči se samo nemščina, o drugem deželnem jeziku nij niti duha ni sluha, kaj pa hočete našim slovenskim učilnicam nepotrebno in kvarno breme še nadalje nalagati? Vsem jednake pravice, vse drugo je zloba in prokletstvo; česar ne želiš, da drugi tebi ne stori, ne stori ti drugemu; to sveto Kristovo načelo priporočamo posebno vsem c. kr. oblastem štajerskim, čijih uradno področje seže v slovenski kolotač. Telovadba ne sme se odstraniti zbog dotič-nega paragrafa; čudovito! razni malenkostni paragrafi imajo zakonito oblast in čast, samo ti sirotek §.19 dozdevaš se mi podoben na tri lance v globo-kej temnici pripetemu sužniku; kdaj se prikaže tvoj odkupitelj, da ti stere verige, spone odpne in vrata odpre, da smeš v polnej veljavnosti teda nekda pri-šepesati na Slovensko. Muljavo, kjer bode slovesna sv. maša. Po maši od-grne se spominska plošča. Pri tej priliki peli se bodo primerni zbori. Glavni govor prevzel je gosp. Janko Kersnik. Po tem odhod v ZatLčino, kjer bode obed ob '/a 2. uri popoludne. Zvečer od hod in daljši postanek v Višnjej Gori. Natančneje poročilo priobči se pravočasno. Odbor povabi tudi gasilno društvo v Šmariji, da se blagovoljno udeleži. Po raznih nam dohajajočih glasovih bodo to prava narodna slavnost v velikem obsegu. Bog daj le ugodno vreme in Jurčičev spomin častil se bode njemu dostojno! — (Slovenske učne knjige za srednje šole.) Naučno ministerstvo potrdilo je „So-matologijo" prof. Erjavca in „Geometrijou prof. Lav-tarja kot učni knjigi. — (Izpit babic.) V soboto 22. t. m. vršila se je v tukajšnjej bolnici skušnja za babice v nemškem jeziku. Bile so samo tri učenke, dve Kranjici in jedna Tirolka. Prestale so skušnjo vse, jedna s prav dobrim vspehom, druge po volj no. Ker se vsako leto manjša število učenk, ki se uče babištva v nemškem jeziku, bi bilo pač utemeljeno in koristno, da bi se poučevanje tako razvrstilo, da se tri polul&tja poučujejo habice v slovenskem, četrto poluletje še le v nemškem jeziku. — (Iz Cerknice) 22. jul. se nam piše: Zdaj, ko se ima naše fezerO v jeilnem tednu skoro popolnem osušiti, zdaj v zadnjem trenutku tirjalo je ono svojo žrtev. — Včeraj je namreč peljal kmetic voz sena mimo požiralnika. Zadnji del voza se nagne proti propadu in raz voz pade v požiralnikovo globino žena s s.vojo 3 letno hčerko. Nagla pomoč rešila je ženo, a otroka požrl je vrtinec, in našel je revček v podzemeljskih votlinah svoj hladni mokri in raui grob. Pogumni rešitelj onesrečene kmetice je Tine Leskovec iz Jezerske Vasi. K. — (Praški „Svetozoru) prinaSa prav dobi o zadeto podobo in obširen životopis našega učenega rojaka in slavnega jezikoslovca dra. G re-gorja Kreka, vseučili-čnega profesorja v Grudci. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Zagreb 24. julija. Odbor za svečanost ^Kola" na svom današnjem banketu sječa se ugodno posjeta brače Slovenaca, te im kliče uzhiceno „Živiliu u večnoj slogi s nami Hrvati! Carigrad 24. julija. Said paša, minister vnanjih zadev, imenovan jo namestil Assym paše delegatom v konferenco. Aleksandrija 24. julija. Prišlo je 1100 angleških vojakov. Dve angleški oklopnici oddali ste v Port Said, devet angleških korvet sueški kanal. Arabi postavil, je pri Ilainleli, tjer jc za preskrbovanjo z vodo crpujoča po-staja (Punipstation), 700 konjikov z jednim ka-noiioin. Bati se je, da se vodna postaja po-vonča. London 24. julija. Pismo Arabi paše na Gladstona V dan 2. julija grozi, da bode prvi angleški strel Egipt od vezal vseh pogodeb, lOntrola dolgov bode prenehala, premoženje Evropcev se bode kontiskovalo, kanali bodo se uničili, vse zveze pretrgale in verska vojna bode se pridigo vala v Siriji, Arabiji, Indiji. Domače stvari. — (Jurčičeva slavnost) določena je de-finitivno v 15. dan meseca avgusta. Vtanameo pomnoženi, iz gospodov Peter Grasselli, Ivan Hribar, Fran Leveč, Ivan Murnik, dr. Josip Stare, dr Ivan Tavčar, Ilugon Turk, Vojteb Valenta, dr. J VoSojak, dr. Valentin Zarnik, Toma Zupan in Ivan Železnikar sestavljeui odbor imel je preteklo soboto sejo, pri katerej se je ukreniio, da se slavnost obhaja sijajno. V ta namen povabijo se gg. pevci čitalnični, društvo „Sokolu in naroči se godba 10 mož. Mej 9. in 10. uro dopoludne bode prihod na Javna zahvala. Vnem preč. gospodom duhovnim »obratom h prijazno gorenjsko strani, podpisnikom i/.roeene mi zaupnico izrekam po tuj poti najtoplejšo zahvalo z>t njihov t:iko krasen iti Iskren i/.ra/. soglasja Z mojim skromnim delovanjem na piM-niškem polji. Zagotavljam Vas pree. gospodje, vrli n.irnd-njaci, da hočem tudi v prihodnje svoje slabotni; modi posvetiti delu za ubogo a tako ljubljeno slovensko domovino. Na dradisci, v 'Jl*. dan julija 1882. (488) (■*. i i i. ili pol tul k koleznila rabi se mestu mila iz smole z uspehom Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla, a zahteva naj so vedno Mamo Bergerjevo milo iz smole in žvepla, ker so iiaozeniMka ponarejanja neuspešni izdelki. Kot mileJHe milo iz -liioiv za odstranjenje vseh iiecistoslij na polti zoper oprhe na glavi in koži otrok in kot nopresežno kosmetično milo za umi-vaanje in kopanje pri VMakdanjej raki služi Bergerjevo glicerin-milo iz smole, imejoče .'¡.r>'1 , glicerina ter lino tliši. (38—14) Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar «. HELL v O I* K T 1. V zalogi v vseh lekarnah cele države. Glavne zaloge pa imajo: V L. j n ki j »n i pri gg. lekarjih J. Svoboda, G. Piccoli, W. Mayer in J. pl. Trn'koezy. V Kocevji, J. Rrauno. V Krškem J. Rome ker. \ Idriji J, War t o. V Krauji K. Savn i k. V Liliji Jos. Heneš. V Novem nai-ssu D. Rizzoli.' V Kationi j lei A. Roblek. V Vipavi A. Koneony. Lsdatelj m odgovorni urednik Maksso A r m i č. Lastuina in tisk „Ndrodne tiskarne