Leto VII. . 10. VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 31. 5. 1960 SPOMINSKI VEČER PISATELJA PREGLJA Letos 30. januarja je umrl v domovini pisatelj dr. Ivan PREGELJ v 77. letu življenja. Ob sedemdesetletnici se ga je Slovenska kulturna akcija spomnila s knjigo “Moj svet in moj čas”, 'ki jo je še on pregledal, popravil in odobril. Ta knjiga ga kaže predvsem v njegovem življenju, v stiku s pokrajino in ljudmi, kar ga nam' dela še intimnejšega in ga približuje naši dovzetnosti. Zdaj je umrl. Vse to in tako njegovo življenje se je umaknilo v zgodovino. Ostalo pa je njegovo delo, zapisano v zgodovino slovenske literarne zgodovine kot pozitivna postavka in Pregelj kot klasik svojega časa, svojih dveH desetletij od 1916 — 1936. Potem je njegovo pero usahnilo, a njegovo telo je hiralo vse do letošnjega leta, ko se je vrnilo k svojemu poreklu v zemljo in duša k Bogu. “Zdrav kot riba in dober kot luč!” pa je bilo geslo pokojnega Preglja kot pisatelja. Dober kot luč, ki je ,od Boga in je Bog sam. Njega odsvit je hotel biti Pregelj v slovenski besedi. In vos njegov umetniški navdih in slednja njegova umetniška stvaritev je vodila k Bogu. Bil je izključno metafizični umetnik, nenaturalist, pesnik duše in njenega boja skozi upore mesa in krivic k Luči in Svobodi. Z njim je tesno povezan slovenski leposlovni ekspresionizem, katerega najvidnejši in največji predstavnik bo ostal v zgodovini. Tudi če je čas že šel preko njega, Pregelj je izpolnil svoje poslanstvo in nam, dal iz svoje duše to, kar je nosil v sebi , v taki podobi in s tako silo ustvarjalnega duha, da bodo- za vedno živeli v naših predstavalh tolminski uporniki, plebanusi Joannesi, bogovci Jerneji, pa tudi ljudski fajmoštr; in zdravniki in vojaki, dijaki in predvsem -— njegov duh, ki je bil duh slovenstva in izrazitega krščanstva. Postal je njega literarni predstavnik. Toda prav on je postal predmet tajenja in podcenjevan ob koncu življenja, ko je bil tok časa njegovi izrazito religiozni duševnisti pravo' nasprotje. Toda tudi ta duh časa se že preobrača k njegovim virom ustvarjanja: v duhovnost. Zdaj je umrl. Slovenska kulturna akcija se ga bo spomnila na prihodnjem večeru dne 4. junija z očrtom njegove pisateljske osebnosti, pa tudi ,s spomini na njegovo človeško bivanje med nami, kakor tudi z branjem njegovih najlepših besednih umetnin. Čutimo dolžnost, da mu vsaj to položimo kot rožo na njegov grob v Dravljah. Spominski večer bo spremljala razstava Pregljevih del in njegove literarne ostaline, v kolikor je v naših rekah. T. D. Starosta slovenskih kulturnih delavcev pirof. Marko Bajuk je v Buenos Airesu priredil dva koncerta pevskega zbora iz Mendoze. Obe prireditvi sta nazorno pokazali, kako znajo naši rojaki ceniti požrtvovalno delo, na drugi strani pa je vodja zbora sam najlepše izpričal, koliko zmore deio, ki sloni na globoki veri in vedrem optimizmu. Ko je bila na družabnem večeru prilika, je predsednik SKA Ruda Jurčec s svojimi pozdravnimi besedaj mi skušal to dejstvo podčrtati. Na govore je potem prof. Marko Bajuk odgovarjal in med drugim povedal: “Ne najdem besedi, da bi -mogel zadostno izraziti, kaj čutim, kadar opazujem in pregledujem delo Slovenske kulturne akcije. Pri Akciji opravljate resnično naravnost gigantsko delo. Le kako vse to zmorete? Za nas ste vidno znamenje, kako moramo vsi korakati z enako požrtvovalnostjo in ljubeznijo. Res, kaj bi bilo, če Slov. kult. akcije ne b; imeli?” Veseli smo priznanja, ki nam ga je povedal prof. Marko Bajuk. Toda moglo bi pomeniti le malo, -če- ne bi skušali nadaljevati in vztrajati — in vztrajali bomo, če se bomo vedno in povsod spominjali njegovega vzgleda. Potrebno pa je tudi to: ljubezen in -spoštovanje, s katerimi je bil sprejet obisk / prof. Bajuka in njegovega zbora, se naj ohrani in raztegne še na šire in naj nikdar ne poneha. Saj vse delo ne hi moglo nikamor, če ne bi imelo popolne opore. V PRIPRAVI: ZGODOVINSKI ATLAS SLOVENSKEGA OZEMLJA Uredil: Roman Pavlovčič SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Literarni odsek Tretji kulturni večer v sc-boto dne 4 junija ob 19. uri v dvorani Bullridh, Sarandi 41, Cap. PISATELJU IVANU PREGLEJU V SPOMIN Začetek točno, ker sledi še druga prireditev v isti dvorani. POSEBNIH VABIL NI! IZŠLO: SLOVENSKA LIKOVNA UMETNOST V ZAMEJSTVU Uredil in uvod napisal Marjan Marolt Opremil I. Bukovec TARIFA REDUCIDA ConcMion^ 6228 Regiatro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 624.770 kronika ■asi in ebserj« — JUBILEJNO NAROČNINO so plačali: g. dr. Šimenc, San Justo 800.— pesov; č. g. Janez Grilc, Venezuela, za jubilejno naročnino 23 dolarjev. — Za tiskovni sklad Glasa so prispevali: č. g. Ivan Tomažič, Santa Rosa 100.— pesov; č. g. Ravnikar Anton, 0’Campo, 100 pesov; ga. Černič Martina, Villa Baliester, 50.^— pesov; g. arh. Marijan Eiletz, Hurlingiham, dar 1000.-pesov. — Ustvarjalna člana SKA sta postala: ga. Savinšek (umetnostni odsek) in č. g. p. Maver Grebenc (zgodovinski odsek). — ATLANTIDA, ugledna revija v Buenos Airesu, je v majski številki objavila dve strani teksta in [reprodukcij pod naslovom: Ivan Ahčin in njegove giave. članek je napisal vodilni umetnostni kritik v Buenos Airesu Enri-que Azcoaga. Reprodukcije prinašajo tri ženske in eno moško glavo. V uvodu pravi kritik, da je France Ahčin, “escultor esloveno”, opravil pomembno pot od svoje prve razstave, ki je o njej pisal v isto revijo v marcu 1957. Predvsem se predaja Ahčin svoji umetnosti z odgovornostjo in navdušenjem in je sedaj v dobi ustvarjanja, ki se more označiti kot doba izredne delavne vztrajnosti. Opozarja na smisel, ki ga 'ima kipar za sintezo, ta pa spet sloni na iskanju poduhovljenosti v človeku. Ne gre mu, da bi ovekovečil značaj, ampak mu gre predvsem za to, da izdela značaj sinteze, kar je pač najteže doseči v kiparstvu. Kar je v skulpturi sintetično, se pri Ahčinu izživlja z izredno silo • in neuklonljivo živahnostjo. Ahčin je prodrl že daleč naprej od tistega, kar se je v kiparstvu izživljalo kot akademizem. Vsa energija ima pri Ahčinu nekaj misterioznega v sebi in se podaja kot izraz naj večje polnosti. SLOVAKI v Bs. Airesu so 15. maja t. 1. proslavili v svojem Domu stoletnico rojstva svojega velikega pisatelja dr. Bancura, ki je znan pod psevdonimom Martin Kukučin ter je veljal za najboljšega romanopisca pred prvo svetovno vojno. Za nas je zanimivo, de je ta veliki slovaški realist živel na otoku Braču kot zdravnik in je glavno njegovo delo roman Hiša v 'bregu iz dalmatinskega okolja. Roman je imel uspeh tudi pri Slovencih, kjer je izšel v Albrechtovem prevodu. Med prvo svetovno voljno pa je živel z dalmatinsko emigracijo v argentinski Patagoniji in v Čile, v mestu Punta Arenas, kjer je bil tudi predsednik čilskega Rdečega križa. (Po osvoboditvi ®a je vrnil na Slovaško, kjer je izdal roman v petih zvezkih z zgodbami hrvaških izseljencev pod naslovom Mati kliče. To je epopeja emigracije in večna želja po vrnitvi domov. Umrl je 1. 1924. Slovaški literarni zgodovinar prof. dr. Mečiar je izdal za stoletnico tu 'v Buenos Airesu obširno razpravo o tej epopeji ter je v tisku drugi del monografije o pisatelju. Na spominskem večeru 15. maja je o njem govoril on, o osebnih spominih na Kukučina pa pisatelj Hironskjr, predsednik Slovaške matice v tujini. V imenu Slovencev in posebej Slovenske kulturne akcijo je govoril dr. Tine Debeljak. Slovaška in hrvaška emigracija se pripravlja, da postavita v Punta Arenas spomenik, katerega je napravil mojster Meštrovič. MEDDOBJE, štv. 3-4, letnik V. Pred kratkim je izšla zaključna dvojna številka revije Slo- J i venske kulturne akcije “Meddobje” (štev. 3-4, V. letnik). Tako : imamo pred seboj že pet letnikov revije, ki v marsičem prinaša ; ] nove poglede na slovensko kulturno gibanje, zlasti v problematiko : ustvarjanja in filozofskega gledanja na sodobnost. Ni pa posega- : la na politično polje, ne v sodobno aktualnem ne v zgodovinsko ’ kritičnem smislu, kot na primer Hrvatska revija, kar je lahko nje- i na prednost ali pa tudi pomanjkanje. Sem mnenja, da bolj po- ’ manjkanje, če bi namreč bili doneski pisani na akademski višini : in z znanstveno vrednostjo; prednost pa, da ne posega z dnev- i nimi strankarskimi pogledi v zmedo našega emigracijskega pre- . 1 rekanja. Na vsak način pa skuša Meddobjie biti — in stvarno tudi i je — izraz svobodne zahodnoevropske sodobne 'orientirane slo- : venske emigracije v duhovnem smislu, ter je celo v nekem smislu s avantgarda danes ustvarjajočega slovenskega duha tudi z ozirom i na domovino. Smo za mejami domovine njen. najzapadnejši odte- s nek razvoja slovenskega ustvarjalnega genija, tisti, ki gleda iz s sveta domov, in ustvarja iz ozračja Rima, Pariza, Louvaina, Bue- 1 nos Airesa in Združenih držav, Avstralije, Japonske, Švice in 1 Kanade, koder koli živi svobodni slovenski človek sodobno življe- 1 nje. Poudarek je na sodobnosti in y tem smislu hoče; biti revija v 1 meddobjiu časa zveza z domovino. Tudi v duhovnem in umetniš- i kem pogeldu. Lahko rečemo z Vodebom: realizem je v polomu, j V domovini je bil do zadnjega časa v modi, ne samo v modi, tem- i več zapovedana umetnostna smer. V tujini pa se je predvsem > prav v Meddobju pojavila nova v abstraktnost težeča struja; 1 zlasti v likovni .umetnosti in v poeziji; pa tudi v filozofiji in ese- i jistiki so vidni nje prijemi. Doma se tudi že bližajo tem prijemom, 1 vendar le časovno za emigracijo, kar daje v slovenski kulturni 1 ustvarjalnosti v tujini pionirski pomen v celotnosti nedeljive slo- i venske kulturne kontinuitete. j Naj poskusimo po tem uvodu označiti vsebino te nove Ste- | vilke Meddobja. j Na začetku številke je esej profesorja papeške Gregorjanske 5 univerze v Rimu, pesnika K. Truhlarja o “Problemu osebne po- ! korščine. Je na prvi pogled teološki sestavek, namenjen, celo za 1 vzgojo duhovnih vzgojiteljev in njih razmerja do podrejenih, to- 1 da njegova problematika sega preko teoloških zanimanj. Govori 1 o avtoriteti oblasti, ki je od Kristusa, in o čleveški pokorščini tej 1 avtoriteti, pa podčrtava, da ta pokorščina ne sme biti slepa v 1 smislu tradicije, temveč osebnostna^ pokorščina mora biti “svo- ( boden odgovomostni dej”. Ta se lahko tudi upre, če avtoriteta 1 zlorablja svojo oblast, če zahteva od podrejenega nemoralno de- 6 jaifje: “V nezakonitem ukazu predstojnik ni več predstavnik 5 Kristusa.” Pokorni pa moramo biti — in to je zanimivo! — tudi i razvoju časa: “... v tem smislu je vsak okorel, konzervativen —- ^ nepokorščina”, kei* Bog hoče, da svoje življenje gradimo tudi iz 1 vrednot, ki jih vključuje razvoj sveta. In ta rezultat teologa je E važen tudi za slehernega laika, za umetnostnega ustvarjalca pa še 1 celo. — Slede “Vsakdanje pesmi” Antona Brezovmka. Pesmi tega 1 novega pesnika so realističnega značaja, povedanega v nek: pa- f tetioni prozi, toda zaključki vseh treh pesmi so uvrščeni v univer- ^ žalni kozmični red, v spoznavnost filozofskega misleca pesnika; ki 1 vidi v duhovno bistvo tud; najbolj vsakdanjega naturalističnega c opravka. — Jiorčec v svojem odlomku “Carmen de Patagones” epi- 1 suje na tej patagonski postaji motranoie premike nekih skrivnostnih 1 zagonetnosti, ki se nam šele počasi odkrivajo. Otežkuje nam 1 namreč razumevanje tega opisa prav dejstvo, da je odlomek in ^ da ne poznamo oseb iz prejšnjega dogajanja; toda opis premi- 1 banja vlaka na omenjeni postaji z vsem čarom skrivnostnosti s? ( nas močno daj,mi kot da gre za detektivsko povest supernatura- ‘ Ustičnega značaja, katere vrednost bo postala zaznavna šele v ' sklopu celotnosti. — Papeževe “Pesmi in zapiski” s podnaslovi 1 Pomlad, Oživeli junaki, Bit, Poletje in Jesen so v njegovi maniri zapisane lirične metamorfoze 0 življenju, ki je v večnem gibanju, »asi ve e eri k* se “stalno umika in stalno bliža”, kjer “neresničnost prehaja J resničnost in naš mir v en sam nemir”, kjer je “pot proti koncu akšna kot proti začetku”. To je paradoksalna poezija filozofske-nazora, ki pa pr; Papežu dobiva lep metaforično liričen izraz: ^straktna poezija, ki ima marsikaj skupnega z antičnimi grškimi 'rionimi kornimi vložki v drame življenja. — Profesor buenos-a'reške katoliške univerze Milan Komar nadaljuje svoje filozof-ske glose “Razmišljanja ob razgovorih III.”, kjer ob praktična vPrašanja sodobnih bralcev podaja svoja filozofska dognanja v °kliki duhovitih aforizmov in mnenj, ob naslonu na čtivo najno-yeJših svetovnih mislecev. Njegov sodoben odgovor ob praktičnih zhdjenijskih filozofskih problemih se nam zdi kot resonanca od atl_tike do naj novejših miselnih struj. — Rakovčev sonet “D:omo-°aje” je neoklasic stični parnasovski sonet z asonancami kot mo-^rnimi rimami, pa s kozmično povezavo z očetom in sinom “v Zadnje sožitje”. — Beličičevi “Dve pesmi o gmajni” sta več kot sipo doslej vajeni pri njegovih impresijah: prvotna impresija je Vržena v perspektivo posmrtnega Obiskovanja ljubljene kraške ihnajne. — Rožo Kramolc je v ovojem “Božiču v Vancouvru” na-®Kkal z vsemi barvami naturalistični pejsaž okolja in življenja aanadskih izseljencev, toda z osnovno mislijo, k; je visoko idea-jistična: razglasje ob življenju in božičnem čustvu. Močna podoba, je močna podoba tudi “Smeti” v “Dnevih smrtnikov”, in pre-Pričan sem, da bi slikar Kramolc s takimi 'leposlovnimi stvaritva-^ mogel dozoreti tudi svoji literarni zbirki. — Valentin Humar v pesmi “Fuga”, “Otožno slovo v ženskih rimah” in “Portret frankovske taberne v Wurzburgu” skušal zajeti utripe sodob-ne&a življenja na sodoben način in celo z barvami kot s slikarske Palete. Prednost bi dal prvima dvema. — Vodebov “Obisk pri An-oriu. Dermotu” pa spada gotovo med najmočnejše doneske te šte-rilke ter je spet enkrat intervju, ki ga je pisal umetnik ob umet-P>ku, prav0 nadaljevanje Cankarjevih Obiskov. — Tine Debeljak Priobčil začetek Dantejevih “Vic” (I. spev), gotovo zato, da P dal bralcem svojeg-a prevoda “Pekla” vedeti, da prevod nada-•jaje. — Stalno rubriko v reviji ima urednik Ruda Jurčec s svo-zaglavjem “Črke, besede, misli”. Tokrat opisuje svojo pot v ■“ariloče in sicer v resnici le impresionistično’, globinsko, toda s Polnimi barvami, le mimogrede gre v to, kar je bistveno v tem Oglavju: v meditacijo ob Camusu, ob metafizični sodobni lite-toturi, ob problemu Maneta in, Sternenovi sliki z Obesnelove Razstave. Duhovita kozerija. — Prav takšna je tudi Vodebova iz-Polnitev rubrike “Čas na tribuni”, pod naslovom “Pripisi k za-mskom neznanega pisatelja”, ki so izšli v prejšnji številki revije reimčie). Zdi se mi, da so Vodčbovi pripisi še bolj duhoviti. Kot a begem Cankarjeve S poti: v luči se nam prikazuje estetika kot znanost in estetski problem ob sodobnih pisateljih (Camus) evi'opskeiga zapada. S takimi doneski stopamo v direktno zvezo s Se,danjim stanjem evropskega kulturnega ozračja, ki ga tu v Ar-j^ntini slutimo vendarle po posredovanju iz druge roke. — Ru-•Pka “Knjige” prinaša tokrat nekaj novega: Rebozovo oceno Pa-Pezeye pesniške zbirke Osnovno govorjenje in petje. Začudil sem bistroumnemu razčlenjertju tovrstne poezije in hvaležn; mora-.° biti Rebozovu, da je večini bralcev odprl vrata v razumeva-R Papeževe poezije in v njen abstraktni značaj. Oistale ocene *e nanašajo na slovenske prevode v angleščino (Rakovec o Anto-!°Siji The Pamass of a rsmall nation) ter zapiski o Slovencih, ki tosejo v tujih jezikih in prevodih (Šentjurc: Gebet fiir den Mor-^ Jontez: Trouble on east green Street; Bevk: De,r starke Pe- ter) _ V “Zapiskih” podaja prof. Martin Jevnikar sumaričen Ptogled “Slovenske knjige v letu 1959”, kjer na opisen način obravnava ves slovenski knjižni trg tega leta tako’ v domovini ka-, 01 v emigraciji. Dragoceni podatki predvsem za nas, k; nam je Pregled edini tolmač domače produkcije. Sicer Jevnikar ne ^®njuje toliko po vrednosti kot po značaju; toda podaja nam v j sodbo. Njegova zasluga je, da smo Vsaj po tem — na te- KOc,— oro podobo, na podlagi katere si lahko ustvarimo tudi svojo pri-, Oo sodbo. N i PiOTivn Tin .cin cm ia cirirv vem’ no t.cm - nci +p- cem. Tine Debeljak SODOBNA SLOVENSKA KNJIŽEVNOST V DOMOVINI Drugi kulturni večer je bil v soboto 21. maja in je bil v priredbi literarnega odseka. Predaval je Ruda Jurčec o temi: Sodobna slovenska književnost v domovini. Ob polno zasedeni dvorani je začel večer vodja lit. odseka dr. Tine Debeljak. — Predavatelj je uvodoma podal okvir predavanja in opozoril, da velja tokrat obdelava snovi predvsem namenu podati glavne ideje in estetske vidike, ki sodobno beletrijo v domovini oplajajo. Orisal je, kakšen je bil položaj v letu 1946, ko so bila dana načela, po katerih bi se naj književnost razvijala. Kmalu so kritiki ugotovili, da je generacija, ki bi aioirala tista načela izvajati, propadla. Ni bila sposobna ustvariti velikega teksta revolucije in tudi ni mogla vključiti slovanske knjige v trenja, ki so vznemirjala ves svet. Ko je na-stopilla nova generacija, se je brž ugotovilo, kako velik je prepad med tistim, kar je bilo naročeno v letu 1946 in kar je klilo iz knjig ustvarjalcev. Če so krenili umetniki in pisatelji po vzore in metode v svet, potem so se vrnili v domače okolje, da bi se svetu odmaknili; šli so v razkrivanje globin v človeku in nekateri kritiki so začeli pisati, da se naslanja sodobna slovenska književnost na novi humanizem. Seveda velja ta oznaka predvsem za ustvarjalce, ki se v mejah modnosti drže pravice do svobode v ustvarjanju; tisti, ki so ostali zvesti direktivam od zgoraj, so ostali ob strani in jih kritika soglasno odklanja kot pisatelje brez kvalitete in umetnostne resnosti. Obilen aplavz je bil dokaz, kako je predavanje zajelo. Sledila je debata, ki je nekatere momente pojasnila. RADIJSKI KONCERT TERCETA IN KVARTETA FINK Vse naše prijatelje že danes opozarjamo na koncert terceta in kvarteta Finkovih, ki bo 18. junija (sobota), ob 18 uri na Državni radijski postaji (Radio nacional argentina). Za ta polurni nastop, ki bo pod oddajo “Jovenes con-certistas argentinos” so naši pevci izbrali naslednji spored: dve skladbi Petelin-Gallusa “Ecce quomodo moritur iustus”, “Gebet in To-deisnot”, obe v izvedbi kvarteta. Sledili b: