Kja občinskega komiteja zk
Akcija  100 povečala pomembnost osnovne organizacije
^Bbbnvnava razultatov prav-^¦r konfiane -akcije 100« os-^Bvnlh organizacij ZK je bila ^¦mdnja toCka prve seje ob-^Bltkega komltoja ZK v letoS-^¦jtm letu. Izpeljana akcija po ^¦•btnsko enotnem programu Kn ja dala zadovoljiv vpogled ^¦Iroko področje aktivnosti in ^Effalemov. s kalerimi se sre-^bajo komunisti v gospodar-^Eu, saj je bilo v n|o vključenih ^mco 120 osnovnih organiza-H  bežigrajskega   gospodar-
HMamen akcije |e bil dognati, ^m kaksne mere so nase ^¦novne organizaclje v stanju ^pvfadatj druJbonoekonom-Hl (n polittfine probleme v HČIIci, k)er delujejo. kako ko-^fcnistl na odgovornih dolžno-Hfti In kot politlčni subjekti z ^Hivom na ostala raaltzirajo ^¦Oovorjeno politiko in kako ^EvpaJo, ko naatoptjoodkloni Hodpori do sprejetih dogovo-
rov. Jesno ja. da komunlstl v pofitlčnem de!u ne smejo na-stopati z avtoriteto ZK. ampak morajo biti najaktivnejši borci za izvedbo njene politike. Ko-munist mora postatl v svoji okolici političen subjekt, uspo-sobijen pridobiti tudi druge delavce za izvedbo politikeZK, S svojim delovanjem si mora pridoblti ugled In zaupanje, v svoji okolici mora bitt dovolj kriti^en, realen in sposoben ocanitl razmere, v katerih se je s svojo okolico znasel.
Ali se komunisil res tako ob-naSajo v osnovnih organlzaci-jah gospodarsklh ozdov, je po-skuiafo ugofovfti 15 tričlan-skih skuptn najodgovornejfiih tovahsav na5e občine v »akc))i 100",
Osnovna ugotovitev je. da osnovne organizacije ZK niso dovolj usposobfjene za vse za-htavne natoge, ki atojljo pred njimi.   Ve6ina   organlzaci)   ja
dlsciptlnlrana. prlpravljena iz-polnjevati sprejete natoge. po-gosto imajo sestanke in preu-čujejo aktuatna gradiva, pri tem pa ne iSčejo same sebe. Niso pa redke organizaclje, kl nlmajo ugleda v svoji okolici, ker so le razlagaiec in slepl izvajalec nepopularnih nalog. To je tudt posfedica tega, ker so često dopušiale, da so jih izkoristill posameznikt ali gru-pe za doaego svojih karieri-stičnih ciljev.
Premajhnl ufiinkovitosti v vellkl meri botruje staba pri-prava sestankov, ki so nezanl-mivi, predolgi In slabo obiska-ni. Pomembna je ugotovitev, da se gradfvo ne obravnava politifino. Premajhna uspo-sobljenosl za zahtevne naioge ima vzrok v prenizki idejnopo-litični usposobljenosti večine Članstva. če nekdo ns pozna bistva problema. ne more opo-rekati ostalim in mora pristati na vse, kar mu ponudijo.
Vzrok za premajhno učinko-vrtost organizacije ZK je tudi v kadrovskl strukturi oziroma premajhni revolucionarnosti članatva, v katerem primanjku-je predvsem neposrednih pro-izvajalcev in miadih revolucio-narnih kadrov. Prehod nepo-sradnih pro(zvajaJcev v adml-nistrativne strukture nam je povzročil veliko Skode, saj po-gojuje lagodnost )n pripravlje-nost na kompromtse kot pod-zavestno bojazen za mirno de-lovno mesto, odraza pa se v padcu njihoverevoluclonarno-sti in smelosti.
V procesu samoupravne or-
NadalJ. na 3. atranf
NadalJ. • 1. ttranl
ganiziranosti je predvsem ne-varen pojav, da se tozd po obllkovanju zapre vase m se začne obnašati podjetniSko oz. grupno lastnifiko. Na to se navezuje kvaliteta vsebine sprejetih samoupravnih sploš-nih aktov in kritariji za ocenje-vanje medsebojnih odnosov ozda. Samoupravno sporazu-nievanje je dolgoročen proces, ki ga komunisti ne moremo in ne smemo prepustiti stihiji, ampak se moramo spoprijeti z usmerjanjem tega procesa.
Formalni odnos do ptanira-nja nam ne koristi. saj lahko le urejeni plani odpirajo delav-cem perspektivo. Akcija je ugotoviJa, da tefie živfjenje v glavnem mimo plantranih am-bictj, ker ni instrumentov, ki bi urejali odnose med posamez-nimi kvalitetnimi pokazatelji in ti v primeru potrebe delovali zaviralno oziroma pospeševal-no. V večini primerov grs bolj za zbir želja kot za dogovorjen program. Kvatiteta gospodar-jenja se sfabža, ker raste pro-duktivnost predvsem na račun novo zaposlenih, neto doho-dek na delavca pa raste prepo-časi. Osnovne organizacije premalo razpravfjajo o vzrokih in postedicah takoga stanja. Tako so kol opravičilo za nei-zvrSeno investicijo ali slab uči-nek investicijo navajali po-manjkanje kreditov ati njih da-janje pod neugodnimi pogoji. Pozabljajo pa. da so prav nji-hovi delegati glasovali v banki za tak sprejem ptana bančnih sredstev za prtjavljene investi-cije. Nthče ne vprasa, zakaj )e delegat glasoval za takšne po-goje. čeprav sedaj nasprotuje-jo tem bančnim odnosom.
Dolgoročno izredno po-membnl za tvoren razvoj so sa-moupravni sporazumi o deiitvi osebnega dohodka kot obseg kvalitete in učinek vloženega dela. Gre predvsem za to, kaj bomo nagrajevali. Po predpi-sani šolski izobrazbi vsekakor ne. Postavtja pa se vprašanje, koliko so asnovne organizact-je močne. da te slvarf prema-knejo ali gre za poosebljanje komunistov s strukturami. ki se boje dokazati z datom, ob-jektiviziranrm z merili kvalitete, ali pa za neznanje. Prav gotovo komunisti nikjer ne bomo lažje prldobili ugleda kot na po-tiročiu delitve 00.
»Akcija 100« je potrdila, da je kadrovska problematika predvsem v vplivu na vzgojnoi-zobraževaini sistem, zato bodo nanovo   šolani   kadri   morali
spoznati vse probleme protz-vodnje.
O splošnem (judskem odpo-ru in družbeni samozaščiti so osnovne organizacije dobro informtrane. niso pa usposob-tjene za operatlvno vodenje te-ga podrofija,
V razpravi so čfani komiteja pohvalifi dobro prtpravljeno gradivo, kl dejansko odraža ugotovitve, do katerih sopriŠli v »akctji 100-. Dejstvo je. da z delovanjem osnovnih organf-zaclj ne moremo biti zadovotj-ni. več pozornosii bo treba po-svetfli temeljnim problempii}. usposobljenosti sekretarjev th vodenju sestankov.
Komite je razpravljal še o cestni probtematiki oziroma gradnji obvoznica ČmuČe--Dolgi most. Glede na uspež-no izvedeno posojilo za ceste Je razumljiva zainteroslranost občanov za gradnjo cest. Me-dnarodne banke podpirajo gradnjo ceste od karavanške-ga predora mimo Ljubljane do Dolgega mostu in prott Zagre-bu. kar bo seveda predstavija-lo dei Ijubijanske obvoznice. Obvoznico Crnuče-Dolgi most bomo morali tako zgraditi z več lastnimi sredstvi. za kar so na nivoju mesta Ljubijane že v pripravl ustrezni programi, da bo cesta v dogovorjenih rokih tudi narejena. Bojazen, da bo-3ta BeŽigrad in Mosie izpadla iz prtoritetne gradnje, ne po-meni nobenega lokalizma, am-pak le interes vse Ljubljane, so poudarili.
DANE   BESEDNJAK