VERICI 
STR. 6 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 1. maja 2008 • Leto XVIII, št. 18 
Budimpešta: X. zasedanje manjšinske komisije 

ZA NEKATERE NALOGE JE POLITIČNA VOLJA PREMALO, 
A KLJUB TEMU VISOKA STOPNJA OPTIMIZMA 

Če bodo tako zadovoljni Po

jo medstrankarske napetosti, rabski Slovenci in prekmur
čeprav naj se nobena stranka ski Madžari, kot sta bila pred
ne bi izrekla proti manjšinsednik slovenske delegacije 
skim poslancem. Sicer pa, Zorko Pelikan in madžarske 
čemu dolgo iskanje »modela« Ferenc Gémesi ob podpisu 
na vseh koncih in krajih, ko je zapisnika X. zasedanja slo
lahko za zgled Slovenija, kjer vensko-madžarske manjšin
imajo Madžari (in Italijani) ske komisije minuli petek v 
zagotovljen poslanski sedež Budimpešti, potlej – lahko 
ves čas samostojne države, že 
– začnemo pisati »novo po

zdaj pa se dogovarjajo o zaglavje« v uresničevanju leta 
stopstvu v bodoči regiji, ki je 1992 v Ljubljani sprejetega 
še niti ni na obzorju. sporazuma o zagotavljanju 
Če se ustavimo pri »porabskih posebnih pravic Slovencem 
temah«, potem sodi na prvo na Madžarskem in Madžarom 
mesto narodnostno šolstvo v Sloveniji. Gre za nadaljeva
oziroma učenje slovenskega nje optimističnega pogleda v 
jezika od vrtca naprej. Država prihodnost, ki so ga izrazili 
bo zagotovila boljše pogoje na lanskem zasedanju v Ljub
za delo narodnostnih šol, kar ljani, s to razliko, da se je tedaj 
med drugim pomeni obnovo seja zavlekla pozno v noč, toč
števanovske dvojezične šole. neje do polnoči, medtem ko 
Dovolj denarja naj bi bilo za se je budimpeštanska končala 
24 ur slovenskega radijskega skoraj v predvidenem času. 
programa iz Monoštra name-Zasedanje je bilo krajše tudi 
sto sedanjih 8 ur na teden, razato, ker se bo poslej komisija 
dio bo dobil samostojno freksestajala dvakrat letno, tako 
venco, na kateri bo lahko širil kot je predvideno v sporazu-nostnem šolstvu, namenili so renca Gémesija o tem, kako nili so vrhunske strokovnjake, oddajni čas. Uresničena bo mu, obravnavali bodo manj pozornost pomenu kulture in manjšinam zagotoviti poslan-vendar ni upal napovedati, ali pobuda o ureditvi etnograftem, le-te zato temeljiteje. medijev; razpravljali o regio-ske sedeže v 386-članskem bo prihodnje leto volilna za-skega muzeja v nekdanjem Naslednje, XI. zasedanje, bo, nalnem razvoju. Torej stan-parlamentu. Tematika je sta-konodaja prilagojena pogo-gornjeseniškem župnišču. kljub parlamentarnim volit-dardne teme, razlika naj bi ra, o njej se pogovarjajo na jem za izvolitev narodnostnih Zaradi drugačne organizacivam, ki bodo predvidoma 21. bila v tem, da sta vladi v Ljub-različnih ravneh, tudi ob dvo-poslancev na parlamentarnih je v narodnem parku Őrség septembra, jeseni v Lendavi. ljani in Budimpešti bolj kot stranskih srečanjih najvišjih volitvah, ki bodo leta 2010. ni zadržkov za posodobitev V Budimpešti so obravnavali doslej pripravljeni uresničiti državnikov, kljub temu ni mo-Ferenc Gémesi je poudaril, da ceste med Gornjim Senikom večino področij iz narod-zahteve in potrebe manjšin. goče napovedati, kdaj bodo politična volja je, od lani je v in Verico, za kar sta temeljni nostnega življenja Porabskih Nekoliko manj vzpodbudna Slovenci volili in izvolili svo-pripravi koncept, zdaj morajo kamen ob lanski skupni seji Slovencev in prekmurskih je razlaga državnega sekre-jega poslanca v parlamentu. izoblikovati konkreten pred-slovenske in madžarske vlade Madžarov, s poudarkom na tarja za nacionalno politiko Državni sekretar je povedal, log. Ali: hudič je tudi tu v po-položila premiera Janez Janša učenju jezika, torej narod-in manjšinska vprašanja Fe-da razprave potekajo, priteg-drobnostih, med katere sodi-in Ferenc Gyurcsány. 
Ernest Ružič 


2 




Občni zbor Slovenskega društva 

Društvo v Budimpešti vsakšo leto ma občni zbor. Vküp pridemo pa se vse pogučimo, ka smo delali v preteklom leti in kakšne programe mo meli v tekočom leti. Če pa 
čas dopisti, te ešče se malo včimo spejvati in se pogovarjamo o tejm, ka je doma v Porabji nauvoga, ka smo šteli v novinaj. 
Tau, kakšne programe smo meli v preteklom leti, smo vsigdar napisali v novinaj Porabje. Za nas je najlepše, gda na Veleposlaništvi R Slovenije vküper svetimo slovenski kulturni svetek. No pa tau, če demo v matično domovino Slovenijo na prauško in strokovno ekskurzijo. Potejm oktobra slovenski den, gda je slovenska meša. Lani je prvin slüžo mešo župnik z Gorenjoga Senika gospaud Ferenc Merkli. Pred tistim pa vsigdar dekan iz Odrancev gospaud Lojze Kozar. Vsakše prireditve se veselimo, toumi tö, če se pelamo v Porabje, domau v rojstni kraj, ka smo leko vküp, ka leko gučimo slovenski gezik. Nika novega smo zato tö meli v lanskom leti. Juliuša so naši štirje mladi bili v Ljubljani na Poletni šauli. Naj ne pozabijo, ka so se tam navčili, smo za nji pa tüdi za drüge organizirali tečaj slovenskoga knjižnoga jezika, ki ga je vodila Anica Dražnik, profesorica slovenskega jezika. Na djilejši je predsednica društva Irena Pavlič ocenila delo in je povedala, kak smo gospodarili, kelko pejnaz smo potrošili pa od koga smo dobili. Pomaga nas najbole iz Slovenije Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zveza Slovencev na Madžarskem iz Monoštra, potejm smo pa dobili ešče pejnaze od Javnega sklada 


Če več delaš, več dobiš 

17. apriliša je v Budimpešti bila tiskovna konferenca, na steroj sta minister, vodja kancelarije Péter Kiss, pa državni sekretar, odgovoren za manjšine Ferenc Gémesi tapovedala, kak se je odneseu, zošiko nauvi sistem finansiranja manjšinski samouprav. Na tau tiskovno konferenco (sajtótájékoztató) so pozvali predstavnike manjšin tö, med njimi je bijo predsednik DSS 
Martin Ropoš. »Po starom sistemi je finansiranje bilau tak, ka je vsakša lokalna manjšinska samouprava dobila normativo, če se dobro spaumnim 640 gezero forintov na leto,« je povedo predsednik Ropoš. Po pravici (po manjšinskom zakoni) bi smele manjšinske samouprave te pejneze ponücati samo za delovanje (honorarji, telefon, elektrika, pautne ceringe za člene samouprav). Sploj bi tau nej smele ponücati za dejavnosti (za programe, prireditve) ali iz tej pejnez pomagati kakšim drugim organizacijam. Zatok so te v okviri kancelarije lani vküppostavili eno delovno skupino (člen te skupine je bijo Martin Ropoš), stera je pripravila, kak naj se finansiranje razdeli na dva tala. »Na začetki smo manjšinci prauti bili, ka smo vidli, ka de s tejm celau velka administracija,« je pravo predsednik. »Na konci smo mogli prvideti, ka vlada brezi nas tö sprejme sklep. Dobili smo ga kak »božični dar«. 
Po nauvom sistemi se finansiranje manjšinski samouprav razdeli na dva tala. Vekši tau, steri je za delovanje, dobijo samouprave po normativi, se pravi vse samouprave gnako. Tau je na leto 555 gezero forintov. Za drugi tau pa morajo vöspuniti ejkstra prošnjo, gde morajo odgovarjati določenim pogojem. Za tau te dobijo točke (pontokat), za vsakšo točko pa 6473 forintov. Največ leko dobijo 90 točk, ka v forintaj znaša 582.570 forintov. Točke leko dobijo za delo na kulturnom, šolskom, jezikovnom, verskom področji, za stike z drugimi civilnimi organizacijami, ali za tau, če probajo za svojo manjšino zagotoviti enake možnosti (esélyegyenlőség). Prav pri tom deli misli Martin Ropoš, ka de trbelo nika ovak napraviti, ka zvün Romov je tü nišče nej mogo vküppobrati 30 točk, tau je maksimum, ka si tü leko daubo. Od vsej tej dejavnosti pa morajo meti manjšinske samouprave veljavne (érvényes) sklepe, pri tom jim morajo pomagati notarji na občinaj, zato ka tej sklepi morajo biti pravilno in zakonito pripravleni. Na Madžarskom je letos januara delalo 2063 manjšinski samouprav, od tej je prošnjo notdalo 1662 samouprav. Če poglednemo procentualno, smo bili najbaukši Slovenci, ka je prošnjo vložilo vsej 11 slovenskij samouprav, se pravi prijava je bila 100-odstotna. »Vej so mi tak pravli, ka nam je léko, ka mamo samo 11 samouprav,« se je smejau Martin Ropoš, »ge sam jim pa pravo, če bi se pri nas dvej ali tri samoprave nej zglasile, bi bili slejdnji.« 
Slovenske samouprave so dobile naslednje točke: Gorenji Senik 72, Sombotel 63, Monošter 60, Budimpešta 45, Sakalovci 43, Dolnji Senik 43, Andovci 38, Števanovci 38, Verica 30, Székesfehérvár 10, Mosonmagyaróvár 6 točk. Finančno podporo samoupravam nakažejo v dvej talaj: za delovanje do 15. februara in 15. augustuša; za programe (namenska sredstva) do 15. majuša in 15. augustuša. 
Marijana Sukič 



v Budimpešti 

na narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Tou tak vsakši vej, ka nas Državna slovenskega samouprava tak pomaga, ka nam da mesto za delo pa za pri
reditve, zatau za funkcioniranje malo porabimo. Več kak dva milijona pa pou smo vödali za naše programe pa za potovanja. Za nas poti dosta koštajo, ka smo daleč. Daleč smo od Slovenije in daleč od rojstnega kraja. Če pa mamo na gostovanji skupine, vsi pridejo od daleč, moramo jim dati prenočišče, prehrano. V Budimpešti pa vse dosti košta. 
2008. leta smo že meli več programov. Februara smo svetili den slovenske kulture, gde so gori staupili učenci Dvojezične osnovne šaule Jožefa Košiča z Gorenjoga Senika pa tüdi naši mladi. Marciuša smo v gledalšči Thália gledali špilanje Veseli pajdašov iz Števanovec. Majuša pridejo iz Novega mesta slikarji pa oktet na povratni obisk pa mo meli razstavo. Juniuša mamo tretji slovenski piknik v čast samostojnosti R Slovenije. Tü bo nastopila folklorna skupina iz Babine pri Ljutomeri, pridejo pa k nam na obisk Andovčani, ka mi mo tö šli k njim avgustuša po Državnom srečanji pa položimo naš kamen na »Mali Triglav«. Na začetki juliuša štirge mladi dejo v Ljubljano na Poletno šaulo. Pred tejm pa ešče na konci juniuša dejo učenci slovenskoga porek-la v Slovenijo na ekskurzijo in z njimi de ena mamica. Tou pa organizira svetovalka za šaule, mag. Valerija Perger v Monoštri. Juliuša mo šli v Slovenijo na prauško pa strokovno ekskurzijo v Ljubljano pa Škofjo Loko. Med potjo obiščemo Celje, v Ljubljani stolnico, v Škofji Loki cerkev sv. Marka. Če mo ešče meli čas, te mo šli v Križno jamo tö. Avgustuša mo se pelali v Porabje na Državno srečanje Porabskih Slovencev. Septembra mo pá v Monoštri, ka je obletnica Slovenskega kulturnega in informativnega centra pa Porabski den. Na drugi den se v Varaša ali v Slovenski vesi srečamo s Slovensko samoupravo. Oktobra je tradicionalni slovenski den. Letos nastaupijo Veseli pajdaši pa otroška folklora iz Števanovec. Radi bi pa 
prvin pozvali iz Italije eno skupino na te den. Tak vögleda, ka bau tau pevski zbor, seveda slovenski, ka bi radi s Slovenci, ki živejo v Italiji, tö navezali stike, pa sodelovali se spadašivali kak s skupinami iz Sloveniji. Novembra bomo svetili Den reformacije pa obletnico Primoža Trubarja in začetek adventa. Decembra je volilni občni zbor in božični koncert. Na tejm nastaupijo ljudske pevke iz Monoštra in kvartet Cirila Kozara. 

I.P. 


Porabje, 1. maja 2008 

3 




Eške gnauk o reviji mlašeči folklorni 
skupin pa pevski zborov 

V zadnjoj številki Porabja ste leko šteli o tom, ka je Slovenska zveza letos organizirala srečanje mlašeči folklorni skupin pa pevski zborov s tem ciljom tö, ka bi se ocenilo njino delo, poglednilo, gde držijo, ka bi se moralo popraviti ali ovak delati. Tau se mora napraviti zatok tö, ka vse ceringe, ka majo te skupine, njim plačüvla Zveza (honorar za mentore, muzikante iz Slovenije, za domanje vodje, 
gvantanje, črejvle, pautne ceringe…), tau je pa – če se cejlo leto vküpzračuna – nej mali pejnez. Zatok so organizatori na Zvezi trno veseli bili, gda jim je Valerija Žalig dala valas, ka ta ranč v tistom časi v Prekmurji znani slovenski etnolog in najbaukši strokovnjak za slovenske ljudske plese Mirko Ramovž in Nežka Lubej, stera se pa največ ukvarja, spravla z mlašečimi folklornimi skupinami. Onadva sta rade volé (pa brezi tauga, ka bi njima plačali) prišla v Sakalauvce, ka bi poglednila mlašeči program. Po nastopi vsej skupin so se vsi trgé vsedli z mentori pa vodjami skupin pa jim taprali, ka je dobro, ka bi pa leko bilau ešče baukše. Po mnenji Mirka Ramovža (véleménye alapján) je folklorna dejavnost dobro zasnovana, skupine majo v redi pripravleni program, sploj pa če vejmo, ka je v Porabji nej tak, ka vöodeberemo najbaukše mlajše, liki se dela s tistimi mlajši, steri se zglasijo za tau. Tak se leko zgodi, ka sploj nemajo čütenje za ritem (ritmus) ali ne znajo spejvati, majo pa volau. Gospaudi Ramovži se je trno vidlo, ka mlajši v obej skupinaj s trno velko volau popejvajo, navdušeni so, jim žarijo oči. Tanačivau pa je, ka mlajše v pevskij skupinaj nej trbej sprvajati nej na 


sintetizatori pa nej na harmoniki (bar nej vse pesmi), ka se leko zgodi, ka spremljava spremeni ritem pesmi. Tanačivo je tau tö, ka naj probajo spejvati dvoglasno (na tenki pa na stari), ka je tau značilno (jellemző) za slovensko spejvanje. Pri folklorni skupinaj se ma je tak vidlo, ka mlajši preveč spejvajo, med plesanjom je tau težko, zatok bi nej trbelo telko. Marija Rituper je povedala, ka je tau zatok, ka se mlajši s tejm, ka spejvajo, včijo jezik tö. Pri gvantaj so strokovnjaki tanačivali, ka če prej mlajši nejmajo gvanta za oder (színpad), te naj tak gorastaupijo, kak se doma zravnajo, gda je kakšen svetek. Nej je pa posrečeno, če je vse gnako oblečemo (povejmo v kmične kikle pa bejle bluze). Tau naj se prej tö ne dela, ka so mlajši v domanjom gvanti, vcüj jim pa damo na glavau zvezati vacalejge ali kolapoše. Ešče par tanačov je dala Nežka Lubej tö. 
Ka se ji je najbole nej vidlo, je bilau, ka so edne deklice mejle lampe vöpofarbane. Tau se ne šika zavolo toga, ka so tau ešče mlajši, po drugom tali so se pa pavarske dejkle nikdar nej farbale. (Samo v oklepaji naj omenim, ka sam dja tö plesala več kak 15 lejt. Tistoga ipa nam je mentorica vsigdar pravla, če smo blejde bile, naj si malo zoščipamo lice, si parkrat vgriznemo v ustnice (lampe) pa včasin farbo dobi
mo. Ona je na tau tö trno 
skrb mejla, ka naj – zvün 
zdavanjskoga prstanka – 
nikše prstanke, lanceke, 
ringline ne nosimo, gda 
plešemo na odri.) 
Mirko Ramovž je pohvalo 
ništrne postavitve (Abra
hama pri Mariji Rituper) 
pa tau tö, ka mentorji 
plese probajo prilagoditi 
mlajšom, njinoj starosti. 
Če je gospod Ramovž 
biu v Porabji, so ništrni 
mentorji tau ponücali za osebno svetovanje tö. Tak ga je Marija Rituper pitala, ka naj dela, gda ljudske pevke ščejo tak spejvati, kak tau čüjejo v Sloveniji. Za porabske ljudske pesmi vala, ka se konec »odrejže«. Gospaud Ramovž je tanačivo, naj tau zdržijo, ka je tau tisto, po sterom se porabske pesmi laučijo od vsej drugi slovenski pokrajin, tau je prav porabska posebnost. Tau je tö tanačivo, naj je ne sprvajajo na harmoniki, ka tau inda nej šega bila (mogauče tü pa tam na kakšnom gostüvanji), če so se pa lidge zbrali pri deli ali kakšnom opravili, so spejvali brezi inštrumentov. Sploj te naj nejmajo vcüj inštrument, gda se gorgemlé kakšen CD, steri ostane za potomce. Na konci so se zgučali tau tö, ka bi posrečeno bilau, če bi drugo leto bila revija mlašeči pa otroški skupin za Prekmurje pa Porabje v Monoštri. 
Marijana Sukič 



Novi nakupovalni center 
v Sombotelu 

V četrtek dopoldne, že nekaj ur pred svečano otvoritvijo novega nakupovalnega centra, ni bilo ne blizu ne daleč naokrog nobenega prostega parkirnega prostora. Te situacije smo sicer že navajeni, kajti vedno je tako pri otvoritvi kakšnega novega trgovskega objekta. Teh je že veliko v mestu. Vprašanje je, ali jih res potrebujemo toliko? Mesto ima le osemdeset tisoč prebivalcev (skupaj z okolico sicer 140 tisoč), kljub temu najdemo tu poleg velikih specializiranih trgovin celo vrsto velikih nakupovalnih centrov, kot so Interspar, Tesco, Family Center, Interfruct, Metro, Lidl, Plaza... novi Szombathely Center in trije nadaljnji so že v 

gradnji. Za nas kupce je to seveda pozitivno, ker se morajo cene proizvodov bližati k njihovi realni vrednosti, če jih hočejo prodati, hkrati pa tudi lahko računamo s tem, da nekatere starejše blagovnice kmalu pridejo v stečaj. Investitor Szombathely Centra je Raiffeisen-Leasing in Baubüro Gmbh. Investicija presega 11 milijonov evrov. Površina objekta znaša 35 tisoč m2, prodajni prostor pa obsega 10 tisoč m2. Zaenkrat nudi tu svoje proizvode šest multinacionalnih trgovskih mrež: znani Vögele (800 m2), Takko (560 m2), Deichmann, največja prodajalna obutve v Sombotelu, Intersport, Müller Drogerie, ki nudi največjo izbiro parfumerije in drogerije na Madžarskem, ter Fressnapf, prehrana za živali. Z nekaterimi firmami se še pogajajo, ker sta dva trgovska prostora še nezasedena. Tu najdemo oblačila in čevlje znanih ekskluzivnih znamk po zelo ugodni ceni, pa tudi zelo drage parfume in ostale kozmetične izdelke, nekatere celo med dvajset in trideset tisoč forinti po kosu, torej kakovostne izdelke, ki smo jih doslej našli v prvi vrsti večinoma le v Budimpešti. Ta objekt je zgrajen že v novem, sodobnem slogu, kjer ni znotraj pokritih hodnikov kot pri Family Centru, ali Plazi, od kod z obeh strani lahko vstopimo v manjše ali večje trgovine. Razlikuje se od njih tudi v tem, da tukaj ne najdemo majhnih privatnih trgovin, samo predstavnike znanih velikih firm. To pomeni tudi to, da novi nakupovalni center ne bo pomenil v prvi vrsti konkurence majhnim trgovinam v središču mesta, temveč bolj že obstoječim velikim nakupovalnim centrom. Pred novim centrom vsak dan prirejajo razne programe. V soboto smo lahko videli znanega madžarskega mišičnjaka Tiborja Mészárosa, madžarskega silaka, desetkratnega madžarskega prvaka, evropskega prvaka (1996) in svetovnega prvaka (1998). Njegov nastop je bil prava atrakcija. Predstavil nam je med drugim prenašanje dveh po 150 kg težkih kovčkov, naložil je 260 kg težko breme na 40 cm visoko stopnico in prikazal vleko polnega mestnega avtobusa na razdalji 20 metrov. Z odprtjem tega novega nakupovalnega centra je mesto ostalo zvesto svoji dvatisočletni tradiciji, je poudaril v svojem otvoritvenem nagovoru župan mesta, kajti Sombotel je nekoč postal znan pravzaprav zaradi prometa in sejmov, ki so jih tukaj prirejali že pred stoletji. Ta nov objekt pa dokazuje, da mesto tudi dandanes uživa zaupanje investitorjev. 
Suzana Guoth 

Porabje, 1. maja 2008 

4 

Materinski den 


»Eti počiva istinska lübezen« 

Znamo, ka tisti, šteri odidejo, nikdar več ne pridejo nazaj, ar je takšni zakon našoga žitka. Ali dostakrat si dönok zdihavamo, pa prosimo Boga, ka bi samo ednouk ešče leko vidli svojo mater, vidli, kak prihaja prouti nam z rasprestrejtimi rokami, ka bi samo ešče ednouk leko čütili boužanje njenih dobrotivnih oči, čütili njeno od radosti srečanja trepetajouče obimanje, ka bi se ešče samo ednouk leko stisnili k njej. Ali tou so takšne želje, štere se ne morejo spuniti, zato prosimo Boga vsemogoučega, naj nam da dühovni mer, naj nam olajša te bolečine, štere znankar nikdar ne minejo. Dostakrat čüjemo od prijatelov, ka minevajouči čas zacejli rane. Ali tou je nej istina. Znamo, ka ništerne rane nikdar ne zacejlijo. Tou je istina, ka se bolečine s časom pomenšavajo, ali od časa do časa se znouvič povrnejo, pa nas napadnejo s takšno močjou, ka nas takšnoga hipa nišče ino nika ne more potrouštati. Vse trouštajouče reči so nemočne. Čas samo te vrači, če pozabimo tistoga, šteroga smo tak trno lübi
li. Ali kak bi leko pozabli svojo mater, štera nam je podarila žitek, štera nas je včila, kak moramo živeti, kak moramo dobri gratati. Eden den v leti posvetimo njenomi spomini, položimo roužico lübeznosti ino zahvalnosti na njeni grob ino prosimo Vsemogoučega, naj njej da večni mer. Prosimo, naj nas njena zvejzda vodi po našoj zemelskoj pouti, naj nikdar ne zabloudimo, ar znamo, ka če poglednemo večer na zvejzdnato nebo, ešče itak vidimo sijaj tistih zvejzd, štere so že zdavnaj preminoule, štere so že zdavnaj vgasnole, ali njihov posvejt ešče itak prihaja na Zemlo, njuv sijaj nam ešče itak kaže pout, ranč tak kak materinsko srce. Spoumnimo se tiste starinske pripovejsti, štera tak preveč zgovorno notripokaže materinsko lübezen. Živejla je ednouk edna trno siromašna mati, štera je rodila deset otrok, pa je od rane gojdne do kesnoga večera mogla delati, slüžila je pri tihincaj, naj njim gesti prislüži, ar je oča rano 


mogo mrejti. Včasih je tak trüdna gratala, ka je skoron vküperspadnola. Ali njena lübezen do dece njej je davala mouč ino troušt. Samo najstarejša hči je bila nezahvalna, spravlala njej je dosta žalosti, ednouk jo je celou vdarila. Mati jo je s skuznatimi očami osuplivo poglednola, hči pa se je tak postrašila, ka je odišla od douma. Zoupston jo je mati čakala vsaki den domou, ona je li nej prišla. Eden den je betežna gratala, nej je mogla več goristanoti iz postele. 
Njena deca so stala okouli postele, pa molile Boga, naj jo ozdravi. Ona pa je li prosila svojo deco, naj idejo k okni gledat, mogouče ranč zdaj prihaja njena najstarejša hči domou. Boug je poslüno njeno molitev, pa je pripelo njeno zabloudjeno hčerko betežno, ostarejlo, zapüščeno domou. Obinola je svojo mater, pa jo je s skuzami v očaj 
prosila, naj njej odpisti, ar je preveč hüdo grešila prouti njej. Ali njena mati je toga več nej čüla, angeli so njeno düšo najme že daleč odnesli od etec, ta, kama samo tisti leko pridejo, šteri so si tou s svojim žitkom zaslüžili. Gda so mater pokopali, so pod njenim vankišom najšli eden paket pun pejnez ino edno pismo. Te pejneze je mati s težkim delom zaslüžila. V pismi je bilou napisano: »Gda merjem, dajte te pejneze mojoj zabloudjenoj hčeri, ar sam te pejneze za njou siroutiko prišparala.« Hči je z velko nemirnostjo ino žalostjo v srci štejla te redi, ar jo je pekla düšna vejst, pa je nej mogla več prositi odpüščenja od svoje matere. Nika si je s tejmi pejnezami nej küpila, nego dala je napraviti grobni spomenik z bejloga marmora, na šteroga je dala napisati ete reči: »Eti počiva istinska lübezen.« 
Ali püstimo zdaj te žalostne reči, pa pomislimo na tiste, šteri so ešče tak srečni, ka lehko svojo mater obiščejo, pa se njej zahvalijo za njene trüde, za njeno dobrouto, pa njej prejkdajo rouže lübeznosti, rouže zahvalnosti. Naj toga ne zamidijo, ar je materinska lübezen edina lübezen, štere si nej trbej zaslüžiti, nego vsaki človek jo dobi za dar. Tou je najvekši dar, šteroga človek lehko zadobi na etoj Zemli. Na žalost je materinski den gnesden, v etom profitnorientiranom svejti grato že bole tržni dogoudek, praznik trgovcov, praznik vrtnarov, šteri računajo na velki dobiček, pa delajo reklame za svoje izdelke v vsej medijaj. Pomali se že mi sami začnemo spozabiti 
o tom, ka je tou pravzaprav svetek lübezni, pa premišlavamo samo o tom, ka bi leko küpili za darilo svojim materam. Dostakrat jim küpimo dragocena dari
la, pa si s tem pomirjavamo düšno vejst, medtem pa ne razmejmo, zaka se naša mati ne veseli tak istinsko tem darilam, kak bi mi tou pričaküvali. Vörvajte, ka jim najvekše veselje spravimo s tem, če jim povejmo, ka je lübimo, če se jim zahvalimo za tou, ka so nas gorizranili, ka so nas lübili, ka so skrb meli na nas. Če tou vadlüvanje izhaja iz srca, de tou najvekša dragocenost, ka leko podarimo svojim materam na tom lejpom spomladanskom prazniki lübezni. 

Suzana Guoth 

Porabje, 1. maja 2008 

5 




Finančno poročilo Zveze za l. 2007 

Na zadnjom djilejši predsedstva, 16. apriliša, je predsedstvo sprejelo finančno poročilo Zveze in uredništva. Zveza Slovencev na Madžarskem in uredništvo časopisa Porabje za svoje prihodke (bevételek) pišeta vsakšo leto natečaje za pejneze v Sloveniji pa na Vogrskom. Leta 2007 je Zveza dobila od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz Slovenije: za svojo delovanje in programe 63.537.000 forintov, časopis Porabje pa 11.351.000 forintov.    Na Vogrskom je Zveza pri Državnom zbori za delovanje dobila 1.000.000 forintov, za organiziranje programov pa za vödavanje knjig pa pri Javnom skladi za narodne in etnične manjšine 2.170.000 forintov. Od zunanjoga ministrstva smo pa dobili za skupno slovensko-madžarsko vladno sejo 4.995.000 forintov. Uredništvo Porabja za vödavanje novin je lani dobilo pejneze pri Javnom skladi za narodne in etnične manjšine, 
18.400.000 forintov.  Razen tej pejnez, ka smo dobili prejk natečajov, smo še meli prišparano iz leta 2006 
29.907.000 forintov. 1.128.000 forintov smo vtjüpdobili za obresti (kamatok), 1.357.000 forintov pa za naročnino pa iz odavanja novin. Na koj so dojšli te pejnezdje? Pri novinaj Porabje je 
9.328.000 forintov koštala tiskarna (štampanje) pa tehnična priprava za tiskarno. Za delovanje (telefon, pisarniški stroški,) smo ponücali 
748.000 forintov, za goradržanje službenoga autona (bencin, zavarovanje itd.) 278.000 forintov, za pošto, ka smo pošilali novine, 1.803.000 forintov in za plače (plača delavcev, honorar za tiste, steri pišejo in honorar za »poštaše«) pa prispevke (nyugdíj- és egészségbiztosítási járulék, munkaadói járulék) 18.951.000 forintov.   Zveza je za plače (plača delavcev, honorar za vodje kulturnih skupin, za predsedstvo, za avtore, steri so knjige pisali) in prispevke (nyugdíj-és egészségbiztosítási járulék, munkaadói járulék) 
33.157.000 forintov vödala, za delovanje (telefon, pošta, pisarniški stroški) 1.912.000 forintov, za organiziranje kulturnih in raznih prireditev (darila, prehrana, prenočitev nastopajočih) 8.385.000 forintov, za pautne stroške, zavarovanje in razne stroške pri porabskih kulturnij skupinaj 
7.700.000 forintov, za pomoč vrtcom 1.812.000 forintov, za pomoč raznim društvom, šaulam 7.988.000 forintov, za goradržanje službenih autonov (bencin, zavarovanje itd.) 1.847.000 forintov, za vödavanje (štampanje) knjig 
3.290.000 forintov, za nakup pivniških garnitur (stoli pa stolice) 1.012.000 forintov, za pripravo kaset in CD-jov za seniške ljudske pevke 746.000 forintov, za ekskurzijo v Slovenijo za predsedstvo 632.000 forintov, za pripravo dokumentarnega filma o Porabju 
1.713.000 forintov, za dnevnice za mednarodno likovno kolonijo 589.000 forintov, za obnovo Slovenskega doma in za pripravo skupne vladne seje 4.995.000 forintov, za Slovenski dom 14.000.000 forintov, predfinansiranje Interreg projekta 2.000.000 forintov in ostali stroški 1.393.000 forintov. Na tau leto (2008), dočas ne dobimo proračuna, nam je ostalo 9.566.000 forintov 
Brigita Korpič računovodkinja 



Porabje, 1. maja 2008 

6 



Pohod z doulov na brejge - z Goričkoga v Porabje 

Turistično društvo Šalovci pa Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci sta 
20. aprila organizirala pohod (gyalogtúra) z naslovom »Z doulov na brejge«. 
Gda me je dva mejseca nazaj Vendel Žido, soorganizator iz Büdinec, gorpoisko, pa tapravo, ka so si vözmislili onkraj meje, sam se malo čüdivo. Po-hod organizirati pri nas? Sto de se pa glaso na tau? Pri nas v Porabji je ešče lüstvo nej navajeno na tau. Če se stoj vzema gnauk, gnauk na pohod, te vaščani tau pravijo: Gvüšno 
nejma dela, če bi trüden bijo, te bi nej emo volau sé pa ta ojdti. Dapa če tak vzememo, gnesden že lüstvo pejški sploj malo stopajov napravi. Kama samo leko, ešče k sausedi se z autonom pelamo, sam zmišlavo sam v sebi. Dapa leko povejm, ka mi je dobro 
spadnilo, ka so brodili na nas Andovčane. »Pohod bi tak vögledo,« mi je gučo Vendel, »ka bi štartali iz Büdinec od gasilskega dauma v desetoj vöri, pa bi 
Množica pohodnikov na štarti 

šli po lasej do nekdanjega mejnoga prehoda v Čepincaj. Tam bi se malo stavili na okrepčilo. Od tec bi šli nazaj pri mejni kamnaj do nekdanje büdinske karavle (laktanje). Gda si tau poglednemo, te se napautimo prejk po porabskom lasej v Andovce, de bi si pohodniki leko poglednili »mali 
Triglav«, pa bi se leko malo spočili, »okrepčili«. Iz Andovec bi šli nazaj v Budince do gasilskoga dauma, gde bi bijo cilj. Ta paut bi dvanajset kilomejtrov duga bila.« »Tau je vse lejpo pa dobro, če se najde lüstvo zatau,« pravim Vendeli. »Brez brige boj, vej ’š vido, ka z naše strani de se jih dosti glasilo. Z vaše strani pa baude kelko baude. Važno je, ka vi pridete.« 
Kedni so brž šli eden za dru
gim pa je že 19. apriliš bijo, že samo en den nazaj do pohoda. Gda sam zrzankoma vö na okno pogledno, skur mi je nej lagvo gratalo. Vse je kmično bilau, dež se je samo tak lejvo. »Ka bau s tauga?« zmišlavam, pa gledam, kak teče voda dola po strejšnici. Baug je zato z nami bijo. V nedelo zrzankoma v ausmoj vöri več enga oblaka nej bilau videti. Andovčani smo se pri »malem Triglavi« zbirali, pa na tejm smo si zmišlavali, kelko gostov dobimo. Kelko vina, krüja, vode naj sklademo vö na stole. Tak smo se pogučali, ka več kak dvejstau lidi gvüšno nede. Vse smo kreda djali pa v pau desetoj vöri smo 24 pejški šli proti Büdinci. Gda smo zaglednili gasilski daum, nam je vse sapa stanila. Cejli brejg je puno naroda biu. Pri registraciji smo zvedli, ka nas je že več kak tristau. Gda smo tau informacijo dobili, brž smo domau telefonerali, naj ešče pripelajo iz Varaša vino, nej ka bi v špauti ostali. Zvün Andovčanov je ešče eden človek bijo iz Porabja. Tau je pa nej drugi bijo kak naš »Djuši«, Šanji Merkli z Verice. Telko nas je bilau iz Porabja (iz števanovskoga tala), drugi so nej meli interesa. (Leko njim je žau). Pa naj ne pozabim, iz Porabja je biu ešče nekak, istina, ka nej »vcejlak« Porabec, generalni konzul Drago Šiftar je tö pešačo z nami. Na pohod so se ovak iz vsej talov Slovenije registrirali. Ljubljana, Maribor, Celje, Ljutomer 
pa ešče vrag vej, odkec vse. Najmlajši na pohodi je vejn dvej leta star bijo, najstarejši pa sedemdeset. V desetoj vöri je že narod komaj čako na znak, naj leko štarta. Pet minutov po štarti se je že tak duga kolona vlek
la gor po brejgi kak edna velka kača. Tau sam mislo, ka mo se na pohodi špancerali. Dapa nej je tak bilau, redno je trbelo staplati, če smo nej steli dolazaostati. Domanji (Büdinčarge) so meli telko prednosti, ka so oni ovinke (kanyar) krajšali, mi smo tau nej znali, gda smo v Sloveniji bili. Na Vogrskom tali smo je pa mi norili. Gda smo se v Andovcaj pri »malom Triglavi« stavili, te smo že zato malo trüdni bili, mi, šteri smo k tauma nej vcujvčeni. Dapa te smo že zato znali, ka več nega dosta znak, pa včasin do cilja pridemo. V Andovcaj je o Porabji pa Porabski Slovencaj 
gučo lidam profesor Franci Just. Gda smo nazaj kauli v Büdince prišli, tam smo dobili pasulj (babfőzelék) s klobasami, štere so tak duge bile, ka so mi vö iz talejra visele. Če bi tau narod pri štarti znau, kakšne klobasi čakajo na nje 
v Büdincaj, tak mislim, ka bi si stopaje malo vtegnili, pa samo pulonja časa bi nücali za pohod. Po malici so edni pri stauli ostali, drugi so na ogradi ležali pa tak so poslüšali, kak igrata »Dva Djauživa«. Šteri so pa nej bili ešče tak trüdni, tisti so pa plesali do zrzanka. 
Karel Holec 







Porabje, 1. maja 2008 

7 



NAŠA ZLATA RIBICA 
Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno 
radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. 

Gvüšno nega na svejti po-v druge vode. Depa gda se je 


POVOUDEN 

ra bila za naše ribe. Pa 
vöpotegnola iz gouške tö. Pa bečke. Kak se je eške zdaj 

toka, ka bi nej gda skur brezi vode ostano. Pa gvüšno je tou tö, ka na svejti nega potoka, ka bi nej emo preveč vode. Telko vode, ka se razlige prejk njegvi dvej brgouv. Telko više vode, ka grata povouden. Pa je ranč tak s potokom zlate ribice tö. Bila je trno mokra sprtolejt. Tak mokra, ka je dež nej enjo več kak sedem dnevov. Pa je nej čüdno, ka je potok biu vse bole pun vode. Dokeč se je nej razlejo po poulaj pa travnikaj. Eške prva pa, kak se je razlejo, je že bila nevoula. Vej je pa potok trno brž začno tečti. Tak brž, ka so ribe eške kuman ladale plavati. Tak brž, ka ji je skur odneslo nikam daleč doj tou skur zgodilo, se je potok razlejo. Najprva prejk pravoga brga po tistom pa eške prejk lejvoga. Nagnouk je povouden dala ribam dosta mesta za plavati. Nagnouk so leko plavale zmejs med mlado pšenicov, med drejvami pa prejk mosta, gde so šegou samo lidge meli ojditi. Nekše fele veselo je gratalo v takšnom šürkom potoki. Zlata ribica je tö gratala kak kakša mlašeča riba. Naganjala se je es pa ta, gor pa doj po vodej, kak bi sploj oprvin vodou sprobala. Ja, skur vse ribe so se naganjale es pa ta. Samo stari krap je modrüvo tam zmejs med vrbovim korenjom. 
-Ena povouden je nej dobranč tak de s tou tö. Ti zlata ribica pa bi leko malo bole moudra bila, vej si pa nej takša vcejlak prousta riba, 
-se je zgučavo pa se čemeriu. Pa ga je edna riba nej poslüšala. Pa zlata ribica tö nej. Pa je dež premino. Znouva je začnilo sijati sunce. Ribe so se tadale naganjale po velkoj vodej. Tak so se naganjale, ka so sploj nej vpamet vzele, ka je voda več nej tak velka kak eden den nazaj. Pa so nej vpamet vzele, ka je na drugi den bila eške menjša. Samo nagnouk so več nej mogle plavati više mousta. Samo nagnouk je mlada pšenica znouva poglednola vö iz vode. Samo se je voda so tou ribe rejsan nej brž vpemet vzele, ka se godi. Pa je nej vzela tou vpamet zlata ribica tö nej. Nagnouk so se najbole vesele ribe znajšle skur na süjom. Na, nej glij na süjom, liki v mali grabaj po poulaj, na travnikaj pa v gouški. V tej grabaj se je nut zgrabilo malo vode. Ranč telko, ka so ribe eške leko živele. Depa v tej grabaj je tö bilou vode vse menje pa vse menje. V ednoj takšoj je ostanola s svojimi pajdaškinjami zlata ribica tö. Ostanola je daleč, daleč od potoka. V potoki pa je bilou dosta menje rib kak pa pred povoudnijo. Tou pa zato, ka je dosta rib ostanolo po tej grabaj nej vekši kak polonje čemeriu stari krap. 
-Na, pa so se smedjale iz mene. So se smedjale iz mene, ka prej sam stari pa nevoškeni gé , ka ne morem lejtati kouli kak une! 
V tisti mali grabaj pa je bilou vse menje pa vse menje vode. Ribe so bile v velki nevoulaj. Ja, leko, ka skur vse zginejo, če se kaj ne zgodi. Če zlata ribica dun nika ne naredi, ka se rejšijo iz te nevole. Depa na tou so leko mele vüpanje samo tiste ribe, ka so bile v grabi zgrablene vküper z njou. Ka pa druge ribe? Stou bi vedo, ka vse se leko zgodi! 
Miki Roš 



TEKMOVANJE IZ PREDMETOV SLOVENSKI JEZIK 
IN SPOZNAVANJE SLOVENSTVA 


Inštitut za raziskovanje in raz-referentka omenjenega in-precej izenačeno, o tem, ka-temi, potem pa odigrali do-vanovci. Pri spoznavanju slovoj šolstva, v okviru katerega štituta Agota Kállay. Mentor-tero mesto bo kdo dosegel na ločeno situacijo, je komisija venstva je bil rezultat enak, le deluje tudi narodnostni odde-jem, učiteljem se je zahvalila ustnem tekmovanju, bodo od-ob znanju in pripravljenosti na prvem in dugem mestu je lek, vsako leto organizira tek-za njihovo delo, učencem pa ločale malenkosti, recimo tre-upoštevala tudi slovnično prišlo do zamenjave. Zmagamovanje za učence porabskih zaželela uspešno tekmovanje, nutno psihično stanje, srečna pravilnost, pravilne naglase la je torej Aleksandra Gyeček, šol, ki se lahko pomerijo v čim manj treme ter lepe od-roka… itd., medtem pa se je pri pred-druga je postala Martina Zaznanju iz dveh predmetov, in govore. In res je bilo tako na ustnem metu spoznavanje slovenstva koč. sicer iz slovenskega jezika ter Tekmovanje poteka v dveh de-delu tekmovanja, kjer je ko-bolj osredotočila na vsebino Na koncu pa še le nekaj pri
misija (Agota Kállay, Erika in »odpustila« slovnične spo-pomb. Komisija je obžalovala, 
Glanz, Marijana Sukič) pri-drsljaje. da se je letošnjega tekmova
sluhnila dobro pripravljenim Iz predmeta slovenski jezik je nja udeležilo majhno število 
učencev ter da iz monoštrske 
gimnazije ni bilo nobenega 
učenca. Članica komisije 
Erika Glanz, ki je obenem 
predsednica krovne šolske ko
misije dveh manjšinskih orga
nizacij, je predlagala, naj dobi 
pri letnem ocenjevanju dela 

slovenskih učiteljev posebno spoznavanja slovenstva. Le-lih. Pisni del poteka na posa
težo delo učiteljev, mentorjev, tošnje tekmovanje je potekalo meznih šolah. Učenci tako iz 
ki svoje učence spodbujajo in 

25. aprila v Slovenskem kul-slovenskega jezika kakor tudi 
pripravljajo na tekmovanja. turnem in informativnem spoznavanja slovenstva izpol-učencem, ki jim (večinoma) prvo mesto zasedla Martina Tokrat sta učence pripravicentru v Monoštru, kjer nijo test ter napišejo spis, pri lepo izražanje v maternem Zakoč, druga je bila Aleksan-la Ildiko Dončec Treiber 


vila slo-in spisov se je videlo, da bo Pri slovenskem jeziku, kjer so Na četrtem mestu je končal venska znanje letošnjih udeležencev učenci najprej govorili o dani Laci Soós iz osnovne šole Šte


Porabje, 1. maja 2008 
katerem lahko izbirajo med jeziku – bodisi v knjižnem, dra Gyeček, tretja pa Bar
več naslovi. bodisi v narečju – ni delalo bara Zakoč. Vse tri učenke 

Že pri vrednotenju testov težav. obiskujejo DOŠ Gornji Senik. 

Sukič 



PETEK, 02.05.2008, I. SPORED TVS 
7.00 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI 
PROGRAM, 11.30 OSMI DAN, 12.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.30 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 15.50 FIFI IN CVETLIČNIKI: POPOLNA SLIKA, RIS., 16.00 IZ POPOTNE TORBE: LAHKO NOČ, 16.20 PETA HIŠA NA LEVI: DRUŽINSKA ZABAVA, DRUŽ. NAN., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 POSEBNA PONUDBA, 17.30 TV POGLED, 
17.40 ATENE - ROJSTVO DEMOKRACIJE, FRANC. DOK. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, TV SER., 
20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 POROČILA, EVROPA.SI, ŠPORT, VREME, 
22.35 POLNOČNI KLUB, 23.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 2.5.1990, 0.15 ATENE -ROJSTVO DEMOKRACIJE, PON., 1.05 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.05 INFOKANAL 
PETEK, 02.05.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.50 GLASNIK, 12.15 PODOBA PODOBE, 12.40 EVROPSKI MAGAZIN, 13.10 ČRNO BELI ČASI, 13.30 CALLASOVA IN ONASSIS, IT. NAD., 15.10 ŽOGARIJA - KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA, 15.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 2.5.1990, 16.05 PRIMORSKI MOZAIK, 16.35 ŠTUDENTSKA, 16.55 MOSTOVI -HIDAK, 17.25 ZDAJ!, 17.55 EVROLIGA V KOŠARKI 
-MONTEPASCHI - MACCABI, 20.00 PUSTOLOVKA, FRANC. DOK. SER., 21.15 SP V HOKEJU NA LEDU, SLOVENIJA - KANADA, 23.45 FELICIJINO POTOVANJE, ANG. FILM, 1.35 HUFF, AM. NAD., 2.30 INFOKANAL 
* * * 
SOBOTA, 03.05.2008, I. SPORED TVS 

6.40 EVROPA.SI, 7.00 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 
10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEKMA, 14.05 ODDAJA ZA OTROKE, 14.15 MOŽ Z ZAHODA, AM. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 KRAJI IN LJUDJE, 17.35 NA VRTU, 17.55 POPOLNA DRUŽINA, 
18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 50 LET TELEVIZIJE: PRAVI BIZNIS, HUM. NAN., 20.55 TONE PARTLJIČ: ŠČUKE PA NI, ŠČUKE PA NE - KRAPI SO, ŠČUKE PA NI, TV NAD., 
21.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.20 HRI-BAR, 23.25 RIM, AM. NAD., 0.20 SUZANINA KARIERA, FRANC. FILM, 1.10 ŠEST MORALNIH ZGODB: PEKOVKA IZ MONCEAUJA, FRANC. FILM, 
1.35 
50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 3.5.1990, 2.00 DNEVNIK, 

2.20
 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL 


SOBOTA, 03.05.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.00 SKOZI ČAS, 8.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 3.5.1990, 8.35 VROČI STOL, 9.35 PRIMORSKI MOZAIK, 10.05 ŠTUDENTSKA, 10.25 Z GLAVO NA ZABAVO, 10.50 ABSALONOVA SKRIVNOST, DANS. NAD., 11.15 PUSTOLOVKA, FRANC. DOK. SER., 12.40 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.40 NOGOMET, MANCHASTER UNITED - WEST HAM, 15.40 ZDAJ!, 16.50 POZDRAVLJEN PEKING 
-PRVAKI IN IZZIVALCI, 17.25 ROKOMET (M), TEKMA LIGE MIK, 
19.00 RADIOHEAD, KONCERT, 20.00 IN SANJE SO POSTALE RESNIČNOST: ZGODBA O JOHNU LENNONU, AM. FILM, 21.25 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 21.55 ODŠTEVANJE DO PESMI EVROVIZIJE, 22.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.45 SOBOTNO POPOLDNE, 0.55 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 1.40 POTAPLJAČ, NEMŠKI TV FILM, 3.15 INFOKANAL              
* * * 
NEDELJA, 04.05.2008, I. SPORED TVS 

7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.00 PODPORNICA, PRENOS EVANGELIČANSKE HUMANITARNE PRIREDITVE IZ KRIŽEVCEV, 
11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 FINA GOSPA, ANG. NAD., 14.55 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. NAD., 
15.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.25 INTERVJU, 22.15 ARS 360, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 LENNY, AM. FILM, 0.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 4.5.1990, 1.15 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.05 INFOKANAL 
NEDELJA, 04.05.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.50 SKOZI ČAS, 9.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 4.5.1990, 9.25 GLOBUS, 9.55 KOROŠKA POJE 2008, 11.10 ŽIVLJENJE S KITI, ANG. POLJ. SER., 
12.10 TEDENSKI IZBOR, 15.15 LJUBEZEN POPOLDNE, AM. FILM, 
17.55 NOGOMET, HIT GORICA - INTERBLOCK, 19.50 ČLOVEK, KI ZMORE VEČ, DOK. FELJTON, 20.15 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 20.55 EVROLIGA V KOŠARKI -TURNIR ČETVERICE, FINALE, 23.00 KMETJE, POLJSKA NAD., 23.50 SOPRANOVI, AM. NAD., 1.00 SP V HOKEJU NA LEDU, SLOVENIJA - ZDA, 3.30 INFOKANAL              
* * * 
PONEDELJEK, 05.05.2008, I. SPORED TVS 

6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 ATENE - ROJSTVO DEMOKRACIJE, FRANC. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ZVEZDE POJEJO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 
16.05 KOŽA, DLAKA, PERJE: ŽIVALSKI JEZIK, 2. DEL, DOK. NAN., 
16.10 BINE: HRIBI, LUTK. NAN., 16.30 SEJALCI BESED: TONE SELIŠKAR, OTR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 VOJNA IN MIR NA ZELENJAVNEM VRTU, FRANC. POLJ. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 
ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 
19.55 VROČI STOL, 21.00 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PISAVE, 
23.25 GLASBENI VEČER, 0.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 5.5.1990, 0.35 VOJNA IN MIR NA ZELENJAVNEM VRTU, PON., 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 05.05.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.30 SOBOTNO POPOLDNE, PON., 
12.15 TEDENSKI IZBOR, 15.55 SP V HOKEJU NA LEDU, SLOVENIJA 
-ZDA, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA -22.20 RESNIČNA RESNIČNOST, 22.50 LET 3142, ARG. FILM, 0.35 INFOKANAL 
* * * 

TOREK, 06.05.2008, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 NA POTEP PO SPOMINU, 9.45 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 
11.05
 VOJNA IN MIR NA ZELENJAVNEM VRTU, FRANC. POLJ. SER., 

12.00 
INTERVJU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 HEMAN, RIS., 16.05 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM POLETNI DAN NA VRTU, RAZV. ODD., 16.15 ZOJA KAJETO, RIS., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 


17.00 
NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 ZGODBA KRONISTA IN DOKUMENTARISTA ING. MIRANA PAVLINA, DOK. SER., 18.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 

18.30 
ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANGELINA BALERINA, RIS., 

19.00 
DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PIRAMIDA, 


21.00 LJUBEZEN, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 RESNIČNOST KOSOVA: GLASOVI POZABLJENIH MANJŠIN, DOK. ODD., 0.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 6.5.1990, 0.25 ZGODBA KRONISTA IN DOKUMENTARISTA ING. MIRANA PAVLINA, PON., 0.50 NEZVESTA ŽENA, FRANC. FILM, 
2.25 DNEVNIK, 2.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.20 INFOKANAL 
TOREK, 06.05.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 12.40 TEDENSKI IZBOR, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI 
– HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 
19.00 RAZKRITA GOVORICA PLESA -AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA FRANCE MAROLT ŠOU V LJUBLJANI, 19.20 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI, GLASB. DOK. SER., 20.00 SVET OPERE: KRALJEVO GLEDALIŠČE SAN CARLO, NEMŠ. GLASB. DOK. SER., 20.30 GLOBUS, 21.15 SP V HOKEJU NA LEDU KANADA 
-ZDA, 23.45 KONCERT VIS CARINA, 1.00 SP V HOKEJU NA LEDU, 
SLOVENIJA - LATVIJA, 3.30 INFOKANAL        * * * 
SREDA, 07.05.2008, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 KNJIGA MENE BRIGA, 11.05 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.30 PODOBE 20. STOLETJA: ZGODBA KRONISTA IN DOKUMENTARISTA ING. MIRANA PAVLINA, DOK. SER., 12.00 OB 100-LETNICI SMRTI BENJAMINA IPAVCA, 12.30 BENJAMIN IPAVEC-MAJNA SEVNIK: SERENADA, TV BALET (1968), 
13.00 
POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.35 PISAVE, 

14.00 
LJUBEZEN, DOK. ODD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 


17.35 IZBRANO POGLAVJE, POGOVORNA ODD., 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PROPAD, NEMŠ. FILM, 21.25 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 7.5.1990, 0.40 IZBRANO POGLAVJE, PON., 
1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL 
SREDA, 07.05.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.30 TEDENSKI IZBOR, 14.50 SP V HOKEJU NA LEDU, SLOVENIJA - LATVIJA, 16.55 NOGOMET, MARIBOR - DOMŽALE, 19.00 INTERVJU: DR. TINE HRIBAR, 20.00 TARČA, 21.30 DRUGO ŽIVLJENJE, DOK. FELJTON, 22.00 LILI NOVY 
-PESNICA DVEH SVETOV, DOK. ODD., 22.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA IN YELLOWJACKETS, 23.40 BLACKJACK, ANG.-AVSTR. NAD., 1.15 INFOKANAL   
* * * 

ČETRTEK, 08.05.2008, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 IZBRANO POGLAVJE, POGOVORNA ODD., 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RIS., 16.05 UPS!, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 
17.20 TV POGLED, 17.30 JASNO IN GLASNO: VPLIVI GLASBE, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE!, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ROŽA TOVARIŠTVA -PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA, KULTURNO-HUMANITARNA PRIREDITEV, 
21.05 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 
23.05 OSMI DAN, 23.40 DOBER UMOR, ANG. FILM, 1.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 8.5.1990, 1.45 DUHOVNI UTRIP, 2.00 DNEVNIK, 2.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.00 INFOKANAL 
ČETRTEK, 08.05.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.40 TARČA, 15.10 GLOBUS, 
15.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 8.5.1990, 16.05 PRVI IN DRUGI, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 POMAGAJMO SI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 20.00 PESEM EVROVIZIJE 2008: PREDSTAVITEV PESMI, 21.30 POD RUŠO, AM. NAD., 22.25 UKRADENA SRCA, AM.FILM, 0.00 KUKAVICA, RUSKI FILM, 1.40 INFOKANAL 
ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 



Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 
Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo