Leto VI., štev. Si („Jutro«xm.,st.2*fa) LJubljana, ponedeljek 19. decembra 1932 Cena 2 Din Upravnižtvo; Ljubljana, Knafljer« ttfaca 6. - Telefon St 3122. 8123, srn 812», «aa bum-atni oddelek: Ljubljana, 9eieo-Ourvov« ul - TeL 8492 bi 2402. P*druinicB Maribor. Aleksandrova easta il 13. - Telefon ftt 24» Podružnica Celje: Kocenova alica St % - Telefon St 190. Fsdr^žnife; Jnoenice: pri kolodvora it. SjO Podružnica Noro mesto: Ljubljanska eesta 8t 42 Podružnica Trbovlje: ▼ hiši dr. Baun>- ea rtnerja Ponedeljska izdaja Paaadeljaka tartaja »Jutra« t»b«Ja ponedeljek ijuLral _ Naroda m posebej io velja p* poŠti prejo-mana 4 Din, po raznašalelh ■tarljana 5 Dio aiMečno. Oredoittvo; HaKjmm: Knafljera ulica 6. Telefaa «t S122. »m 8124. 8128 ia 812(1 Maribor: Aleksandrova eeeta 1& T» Mob St 2440 (po.»oči 26fl2) Celje Kocenova aL & Telefon M. itO Rokopisi m vračala — Oglasi ta rim m « Včsraj se Je pričela v Se EBENCA MALE ANTANTE Beogradu konferenca zunanjih ministrov Ma- 9 ki se bo danes še nadaljevala Beograd, 18. decembra. M. Danes se je pričelo zasedanje konference zunanjih ministrov Male antante, sklicane zaradi proučitve aktualnih mednarodnih vprašanj, ki se tičejo tudi vseh treh v Mali antanti včlanjenih držav. Po prvotnem programu bi se bila morala konferenca pričeti že dopoldne, ker pa se je rumunski zunanji minister g. Titulescu zaradi notranje-politič-nih zadev zakasnil in prispel v Beograd namesto snoči šele danes popoldne, se je konferenca pričela šele po njegovem pri- hodu. Prihod dar. Beneša češkoslovaški zunanji minister g. dr. Beneš je prispel v Beograd z jutranjim simp Ionskim orient-ekspresom. V njegovem stremstvu je njegov kabinetni šef g. dr. Kučera. Do Rakeka se mu je peljal nasproti kot za.stcpn;k zunanjega ministrstva g. Milan Milovanovič. Skupno z ministrom dr. Benešem je prispel iz ženove tudi pomočnik našega zunanjega ministra g. Konstantin Fct.ič. Na kolodvoru so pričakoval; odličnega predstavnika Češkoslovaške zunanji minister g. Boško Jeftič z višjim uradništvom ministrstva, nadalje češkoslovaški poslanik dr. Flieder z osob-jem poslaništva ter več uglednih parlamentarcev Fo prisrčnem pozdravu se je g. dr. Beneš odpeljal v hotel »Srpski kralj«, kjer so bili zanj rezervirani prostori. Ob 10. dopoldne je odšel g. dr. Beneš na dvor in se vpisal v dvorno knjigo. Nato je posetil zunanjega ministra dr. Jeftiča ln Imel z njim daljši razgovor. Kmalu nato je bil dr. Beneš sprejet, na Dedinju v avdljenci pri Nj. Vel. kralju. Or>oldne je priredil naš zunanji minister intimno kosilo na ča.st dr. Benešu. Kosila so se udeležili ministrski predsednik dr. Srškič, ministra dr. Kramer in dr. Šu-menkovič, nadalje predsednik senata ur. Pavelič. predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi. češkoslovaški poslanik dr. Flieder in višje diplomatsko uradništvo. Sprefen* Tltulessa Popoldne ob 15.30 je prispel rumunski zunanj} minister g. Titulescu v spremstvu rumunskega poslanika na našem dvoru Guranesca, pooblaščenega ministra Popo-vicija. šefa svojega kabineta Buzdugana in tajnika zunanjega ministrstva Našiša-ra. Do Subotice se mu je peljal nasproti svetnik zunanjega ministrstva dr. Subo-tič. Na kolodvoru so ga pozdravili zunanji minister dr. Jeftič, češkoslovaški^ zunanji minister dr. Beneš s češkoslovaškim poslanikom dr. Fliederjem. osobje rumun-skega poslaništva, višje uradništivo zunanjega ministrstva ter mnogi drugi ugledni predstavniki našega političnega življenja. S kolodvora se je g. Titulescu najprej odpeljal v hotel, nato pa na dvor in *e vpisal v dvorno knjigo. Ob 17. se je pričela v zunanjem ministrstvu konferenca zunanjih ministrov Male antante, ki je trajala do 19. Po konferenci sta bila gg. dr. Beneš in Titulescu povabljena od kralja na intimno večerjo, ki so se je udeležili Nj. Vel. kralj in kraljica, Nj. Vos. princ Pavle, knegi. nja Olga, kneginja Elizabeta, ministrski predsednik dr. Srškič, zunanji minister dr. Jeftič, rumunski poslanik Guranescu, češkoslovaški poslanik dr. Flieder in več višjih diplomatskih uradnikov. Po večerji je posetil g. dr. Beneš soa-rejo, ki sta jo priredila Jč 'Liga in češkoslovaški savez v Beogradu. Komunike Beograd, 1 . dec. M. O današnji konferenci ministrov Male antante je bil izdan naslednji komunike: Pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Jeftiča se je vršila danes prva seja zunanjih ministrov Male antante, ki je trajala od 16.39 do 19. Po izmenjavi misli o splošnem političnem položaju je g. dr. Beneš razložil delo in uspehe razorožitvene konference v zvezi s konferenco petih velesil. Pri tej priliki so ugotovili popolno soglasnost naziran,j zastopnikov vseh treh držav. Prihodnja konferenca bo jutri dopoldne ob 10.30. V vlaku med Rakekom in Ljjublfano fe zujsanfi minister dr. Beneš sprejel urednika „Jutra" Ljubljana, 19. decembra, sj. V soboto zvečer je potoval skozi Ljubljano na poti iz Ženeve v Beograd, kjer se bo udeležil konference Male antante, •s simp Ionskim orient - ek spre s cm če- škoslovaški zunanji minister g. dr. Ed vard Beneš. Z g. dr. Edvardom Benešem se je vozil tudi naš pomočnik zunanjega ministra g. Konstantin Fotič. Na kolodvoru na Rakeku ju je pričakoval kot odposlanec jugoslovanskega zunanjega ministrstva g. M. Milovano-vič. Na Rakeku je čakal na g. ministra v družbi z dvema novinarskima tovarišema tudi urednik »Jutra«. Gosp. dr. Beneš. ki je do novinarjev vedno skrajno ljubezniv, je povabil poročevalce k sebi v vlak. Ravno tako ljubeznjivo jim je dovolil, da mu stavijo vprašanja, na katera žele njegovega odgovora. In tako se je razvil naslednji interv.iuv: »O. minister prihajate iz Ženeve. Kako je tam ozračje? Ali je pričakovati od ravnokar sklenjenih novih sporazumov kakega uspeha za nadaljnji razvoj razorožitvenega problema?« »To bomo šele videli na novem sestanku razorožitvene konference, ki bo nadaljevala svoje delo 23. januarja. Bodite prepričani, da ste lahko zadovoljni tudi s tem odgovorom, ker navadno o teh vprašanjih na dajem nikakih izjav.« »V Beograd potujete, gospod minister, na konferenco Male antante. Ker je to izreden sestanek, ali bi nam lahko povedali, kakšni razlogi so dovedli države Male antante do tesa, da sklicujejo sedaj konferenco? Ali se bodo na tem sestanku razpravljala kaka posebna vprašanja? »Na konferenci se bo na vsak način razpravljalo o mnogih vprašanjih. Toda bolje je, da se o tem v naprej mnogo ne govori in ne piše, saj bodo potem ob zaključku izdani komunikeji, ki bodo povedali vse. Sicer sam ne vem vseh podrobnosti, kaj vse se bo razpravljajo, ker le konferenoo sklical minister g. Jeftič. Predno se ne sestanem ž njim, vam res ne morem nič točnejšega povedat!.« »G. minister, v zadnjem času so se iz angleških virov pojavile neke alarmantne vesti o raznih načrtih glede izprernemb v Srednji Evropi. Mislite, da je mogoče, da res pride do kakih izprernemb v Srednji Evropi?« »V nobenem primeru! O kakih spremembah sploh ne moro biti govora. Mislim, da je na taka vprašanja sploh nepotrebno odgovarjati.« »Ali bi spor v vprašanju medzavez-niših vojnih dolgov imel lahko kake posledice za države Male antante in vzhodne reparacije? »Spor ne more imeti na nas nobenega vpliva, ker je to vprašanje za nas že rešeno.« Nato se je pogovor zopet zasukal na Beograd. Gosp. minister se je vse do Ljubljane prijazno razgovarjal z novinarji, na ljubljanskem kolodvoru pa se ljubeznivo poslovil od njih, in nadaljeval pot v Beograd, kamor je prispel danes dopoldne. odek na Krkn in v Trogiru je nas zunanji minister Bogoljub Jeftič na vprašanje zastopnika agencije Havas podal naslednjo izjavo: Za sedaj morem reči samo to: 1. V odgovoru na interpelacijo je bilo rečeno z najmerodajnejšega mesta, da je bil izvršen umor italijanskega državljana Cdgovc? zunanjega ministra Bogoljuba Jeftiča na Mussslmsjeve obdolžitve Beograd, 18. decembra M. Povodom } gira je odredil, ko je izvedel za ta do-hrerpelacije in razprave v italijanskem ! godek, naj se reliefi odstranijo in shra-senatu 14. t. m. o takozvanih dogodkih i ni jo v mestnem muzeju. O tem kaznivem dejanju so uvedle pristojne oblasti pre-isliavo, da izslede krivca. Kaj trdi Mussolini V fašističnem senatu v Rimu so namreč 14. t. m. vložili nekateri senatorji več interpelacij o >trogirskih dogodkih«. Na na K rim. Iskreno moram obžalovati, da ! interpelacijo senatorja Corrada Riccia, toi so se mu pridružili kasneje tudi ostali in-terpelanti, je odgovoril predsednik vlade Benito Mussolini naslednje: Prepričan sem, da je jasna in ganljiva beseda senatorja Corrada Riccia tolmačila čuvstva, ki drhte v naših srcih. Vse, kar se je dogodilo v Trogiru, na Krku in v raznih drugih krajih Jugoslavije, se mora pojmovati kot znak duševnega stanja, ki stalno manifestira na razne načine svoje nasprotstvo napram Italiji. V Trogiru so bili porušeni levi Serenis-sime ln ta vandalizem je izval zgražanje v vseh civiliziranih deželah. Na Krku so bila izvršena nasilja, celo smrtonosna proti -Italijanom. V mnogih drugih krajih Jugoslavije so bila v poslednjem času izvršena obsodbe vredna dejanja proti Italijanom, ki bivajo v Jugoslaviji ali pa so prišli preko meje, da sklepajo trgovske posle za Italijo, ki so danes bistveni vir dohodkov sosedne države. Vse to se ne dogaja zaradi impulza neodgovornih indi-viduov ali skupin, temveč se godi po točnem načrtu. Kje naj se torej iščejo odgovorni organizatorji teh dogodKov, povzročitelji te kampanje? Potrjujem, kar je rekel senator Corrado Ricci, da so intelektualci Hrvatske javno izrazili nezadovoljstvo zaradi uničenja levov v Trogiru. Tudi v času vojne se hrvatski elementi nikdar niso dotaknili beneških levov niti ostalih spomenikov, podedovanih od Rima. Skozi štiri stoletja so Dalmacijo branile in civilizirale Benetke, ko pa je ob koncu 18. stoletja Serenissima dovršila ciklus svoje sijajne zgodovine, so prebivalci Dalmacije čuvali pod glavnimi oltarji svojih cerkva slavne spomenike sv. Marka. Domnevam, da so v Jugoslaviji oni, ki so sprejeli zapadno civilizacijo, civilizacijo Rima, morali trpeti zaradi te vandal-ske besnosti, kakor pred mortifikacljo duha, kakor pred zločinom, storjenim- nad je bila ta trditev izrečena povsem nepreverjena. Nobenega umora n? bilo. Oseba, o kateri je bilo govorjeno, je umrla naravne smrti zaradi znane bolezni, ki so jo ugotovili zdravniki in o čemer so bili v celoti obveščeni zastopniki Italije pri nas ter ni mo^lo biti zaradi tega nobenega diplomatskega protesta. 2. Kar se tiče žalostnih dogodkov v Trogiru, se vodi preiskava in v kratkem bomo videli, kdo je odgovoren za to dejanje. 3. Nadalje je bilo posebno poudarjeno, da se napram italijanskim državljanom v Jugoslaviji vrše nasilja po nekem točnem načrtu. Moram kategorično izjaviti, da je k\ vlada izdala vsem organom oblasti zelo stroga navodila za najkatego-ričnejše zadržanje in izvrševanje dolžnosti napram italijanskim državljanom in optantom. ki jih je komaj okoli 4000 na 700.000 Jugoslovenov v stari pokrajini Dalmaciji! čim se pripeti kak incident ali izvrši pritožba, se takoj izvrši tudi preiskava ter krivci kaznujejo, če bi bila dobra volja na obeh straneh, ne bi ti incidenti predstavljali nobenih težkoč, najmanje pa povod za taka nerazumljiva vznemirjenja. Ako se govori o nekem točnem načrtu, na katerega se opozarja evropska javnost, potem v resnici obstoji točen načrt v zunanji politiki kr. vlade, ki hoče vztrajno voditi samo pol!t!ko miru in najboljših odnošajev s sosedi. Glede na pretirane in netočne vesti v italijanskem tisku o odstranitvi beneških grbov v Trogiru, je notranje ministrstvo izdalo naslednji komunike: „ . V noči med 1. in 2. t. m. po končam proslavi uedinjenja, je neki neznanec po polnoči, ko ni bilo na ulicah nikogar, z železnim orod iem poškodoval beneške grbe, leve v reliefu, izdelane v kamnu na mestnem obzidju. Mestni načelnik Tro- spomenilrl rimske in beneške civilizacije, ki jo je poveličeval Dalmatinec Tomma-seo v svojih nesmrtnih spisih. Prave odgovorne ljudi moramo iskati med elementi, ki vodijo vodilni politični razred v sosedni državi in za katerega je propaganda sovraštva ter obrekovanja proti Italiji poizkus, da vzpostavi kakršnokoli povezanost v notranjem položaju. Nič manj težka odgovornost pada tudii na druge elemente, ki jih hočem imenovati evropske, ki pa skušajo in upajo, da bodo zmedli našo hladnokrvnost, utrjeno od mnogih nekdaj zelo hudih preizkušenj, z bučno novinarsko kampanjo, v kateri so groteskna hipoteza združuje dovršeno z glupostjo zaključkov, še včeraj je bila objavljena v nekem velikem tujem listu vest, s katero se ponovno objavljajo namere Italije proti Jugoslaviji ln je celo v njej • fiKsiran tudi datum. Vse to odgovarja kalnim željam, vse to je organizirano pod krinko lažnega pacifizma, ki sem ga vedno označeval kot pravo nevarnost za mir. Dogodki, ki so dosegli kulminacijo v trogirskem rušenju in v umoru na Krku, so bili .razlog naših diplomatskih protestov v Beogradu, toda poleg službenih protestov imajo jeza žive fašistične mladosti, ganjenost vsega italijanskega naroda in končno beseda, ki se čuje iz te naše vzvišene skupščine, svoj globok pomen, ki obrača nase pozornost Evrope. TrogiTsk; levi &o porušeni in čeprav so porušeni, so sedaj kakor nikdar prej živi simbol tn zanesljiva priča. Samo nazadnjaški, neizobraženi ljudje si morejo domišljati, da brišejo zgodovino, če razbijajo kamenje. Mnenje inozemstva Pariz, 18. decembra, r. Agence Havas je objaviia poročilo iz ženeve, ki pravi med drugim, da je v krogih Društva narodov in razorožitvene konference povzročilo prilično skrb italijansko tolmačenje dogodka v Trogiru. V teh krogih ugotavljajo, da so bili incidenti v Trogiru, ki jih je vsekakor treba obžalovati, od strani Italije pretirani |n nikakor niso takega značaja, da bi mogli izzvati tolikšne proti-jugosiovenske demonstracije, ki se vrše že osem dnj v Italiji. Povodom dijaških demonstracij, pravi to poročilo Agence Havas iz ženeve, so oficielne osebnosti, pa tudi člani italijanske vlade, intervenirali tako ostro, da je bilo javno mnenje v inozemstvu naravnost presenečeno. V inozemstvu se vprašujejo, kaj bi bilo, če bi bili incidenti resnejšega značaja in če bi bila v gotovi meri prizadeta tud odgovornost jugoolovenske vlade. Olajšave za financiranje občin Povišanje občinske trošarine na vino in žganje omogočeno Beograd, 1* dec. v. Narodna skupščina je v petek opolnoči končala razpravo o naknadnih kreditih in njihovem pokritju. Sprejet je bil predlog finančnega odbora z edino izjemo občinskih trošarin na vino in žganje. Finančni odbor je po bojnem glasovanju z 10 glasovi proti 12 sklenil, da se v bodoče ukine omejitev trošarinskega zakona, ki je dopuščal podeželskim občinam samo 50 par, mestnim občinam pa 100 par trošarine na vino in po 5 Din na hektolitrsko stopnjo pri žganju. V plenumu skupščine so zastopniki vinorodnih krajev pričeli živahno protiakcijo. ki je razdelila skupščino v dva tabora. Vinogradniški tabor je zastopal stališče, da se ne sme dopustiti nobena nadaljnja obremenitev vina, drugi tabor pa je zastopal stališče, da bodo sicer občine morale doživeti polom svojega gospodarstva, ako se jim ne omogoči, da znatneje obremene vino. Kazalo je že, da se bo v tem vprašanju skupščina razdvojila tako, da bo predlog, kakor ga je sprejel finančni odbor, propadel. Poslancu g. Petovarju, ki je s predložitvijo kompromisnega predloga omogočil, se je zahvaliti, da se je po daljših razpravah med zastopniki obeh struj, zaradi katerih je bila seja Narodne skupščine prekinjena, končno posrečilo najti kompro- misno rešitev Sprejeta je sedaj določba, da smejo podeželske občine v bodoče pobirati na vino 1 Din trošarine. mestne občine pa 1.50 Din. Za žganje ostane dosedanja maksimirana trošarina 5 Din za hektolitrsko stopnjo še nadalje v veljavi. S tem je bila zadnja težkoča odstranjena. V poimenskem glasovanju je bil predlog vlade o naknadnih kreditih in o njihovem poKritju skoro soglasno sprejet. Omeniti je še, da sta se zastopnika dravske banovine v finančnem odboru poslanca gg. Petovar in Krejči energično borila zoper povišanje davka na nove hiše. Utemeljevala sta svoja izvajanja s tem, da bo zvišanje tega davka znatno omejilo gradbeno delavnost, povečalo nezaposlenost in zaradi tega tudi prepre6;lo hitrejšo rešitev stanovanjske krize. Kot kompromisni predlog je poslanec g. Petovar končno predlagal, naj bodo Izvzete od povišanja vsaj stanovanjske hiše, katerih zakupna vrednost ne znaša več nego 12 tisoč D;n na leto in v Katerih stanuje tudi lastnik sam. Toda tudi ta kompromisni predlog je bil v finančnem odboru z ogromno večino odklonjen, akoravno M ga bila viada sprejela, če bi se našla zanj večina. Zavrnjeno demagoško hujskanje uradniška Zanimiva debata o uradniškem zakonu v senatu -Odgovor onim, ki so ta zakon sestavili Beograd, 18. dec. v. Dopoldne ie senat v plenarni seji sprejel zakone, ki se tičejo pravosodlja, kakor so bili odobreni v Narodni skupščini. V debati o odgoditvi uve-liavljenja zakona o novem pravdnem post opnifku je med drugimi podpredsednik senata g. dr. Fran Novak poudaril važnost dobro pripravljenih sodnikov za novi pravdni postopnik. zlasti v onih krajih, kjer se ta postopnik bistveno razlikuje od dosedanjega. Najinteresantneiši del današnje seje senata je bila razprava o avtentičnem tolmačenj'« -SI. 110 uradniškega zakona. Znano je, da se je o tem razvila med uradništvom pravcata gonja. češ. da se namerava s tem tolmačenjem stalnost uradništva popolnoma ukiniti. Minister pravde g. Boža Maksimovič oa tudi ostali govorniki, med njimi senator g. Ivan Hribar, so stvar razjasnili i do kraja. Vlada ni s svojim predlogom ničesar drugega nameravala storiti, kakor zagotoviti pravni red, ki ob-so nedavnega je bila to tudi splošno poznana oraksa. Dokler so bili na oblasti gospoda, ki skuša danes zavesti državne nameščence v zmoto, da se jim odvzame neko pravo, so se ravno tako neženirano posluževali tega čl. 110 kakor nekdaj, ko so kot mogotci v oblastnih odborih »čistili« samoupravni uradniški kader ter metali ljudi na ulico, če so bili naročniki »Jutra«. Vsi odipusti in predčasne upokojitve, ki so se izvršile letos, so se kratkomalo sklicevale na 51. 110. Letos se .ie državni svet v nekaterih konkretnih primerih postavil na stališče, da mora mini-ster. kadar razreši uradnika službe na podlagi čl. 110. v svojem dekretu odiločitev tudi utemeljiti, kar bi imelo za posledico, da se odipuščeni uradniki labkio pritožijo na naivišie upravno sodišče, ki bi imelo torej potem pravico in dolžnost, da . rešuje o vprašanju, ali je uradnik rfrs nesposoben ali res neprimeren za službo, odmosno, ali njegov inadaljnij obstoij res ni v interesu službe. Odločitev o teh vprašanjih je pa prav s čl. 110 izrecno pridržana popolnoma svobodni oceni pristojne državne oblasti in torej .zrecno izvzeta od revizije kakršnekoli sodne instance. Mi smemo obžalovati, da ie tako. ali de lege lata po obstoječem zakonu je tako. Avtentično tolmačenje 51. 110 v tem smislu obvarovalo državne nameščence pred stroški ter preprečilo upravne spore, 'ki b' uvedli nov nered v to zadevo. Zato se je danes tudi senat soglasno, izvzemši senatorja dr. Šuperine, pridružil sklepa Narodne skupščine in odobril stališče vlade. Senator dr. Šuperima jc glasoval v načelu proti, vendar ne iz razloga, ker bi se mu zdela s tem tolmačenjem še bolj ogrožena stalnost uradništva (izjavil ie celo, da smatra, da stalnost uradništva sedaj ni izvedljiva), temveč zato. ker je zavzel stališče, da ne bi bilo treba najvišje upravno sodišče desavuirati, temveč, da bj bik> bolje, če se s posebno novelo 51. 110 uradniškega zakona preciznejše stilizira. Cisto drugo vprašanje je problem stalnosti uradništva. To je problem de lege ferenda. Vsi govorniki, zlasti senator g. Ivan Hribar, so našli mnogo lepih besed za to, da bi se po tolikih letih tudi v naši kraljevini končno uvedla stalnost državnih nameščencev kot ena največjih jamstev dobre in objektivne uprave. Senat ie ob koncu seje sprejel tudi nujnost predloga v naknadnih kreditih in njihovem pokritju ter bodo na ta način še pred Božičem minister socialne politike, minister pravde in minister za prosveto razpolagali s krediti za rešitev nekaterih najaktualnejših problemov svojih resorov. 2& v sredo se bo vršila v ministrstvu socialne politike seja za razdelitev kreditov namenjenih za socialne svrhe. ki jih je dobil minister socialne politike z novim zakonom. Dve lepi manifestaciji v Beogradu Beograd, 18. decembra, p. V prostorih češkoslovaškega doma se je vršil danes kongres češkoslovaškega saveza, v katerem so včlanjene vse češitoslovaške kolonije v naši državi. Kongresa so se udeležili številni zastopniki iz vseh delov države. Kongresa se je udeležil tudi predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi. češkoslovaški pevski zbor iz Kložja je uvodoma zapel jugoslovensko m češkoslovaško državno himno, nakar pozdravil vse delegate predsednik saveza arhitekt Hrnsar, ki je ob burnem pritrjevanju predlagal pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju in predsedniku Masaryku. Prav tako je imela danes beograjska JČ Liga v svojih prostorih svečano sejo povodom lOletnice svojega obstoja. Svečani seji je prisostvoval tudi češkoslovaški poslanik dr. Flieder in predsednik Saveza JČL dr. Kumanudi. Po pozdravnih nagovorih je predsednik beograjsKe JČL dr. MiloševiC v lepih besedah orisal delovanje te organizacije na medsebojnem spoznavanju obeh narodov in zlasti podčrtal, kako tesno je združeno delo beograjske lige z neumornim delom ministrov dr. Kramerja, g. Demetroviča in dr Stanko-viča, ki so bili že od nekdaj glavni po-borniki ideje jugoslovensko-češkoslovaške-ga bratstva. Na seji je bik) prečitano tudi pismo ministra dr. Kramerja, Ki se je opravičil, čestital k dosedanjemu delu In želel čim večjih uspehov tudi v bodočnosti. S svečane seje je bila poslana pozdravna brzojavka tudi zunanjemu ministru dr. Benešu Zvečer sta JČL ln Češkoslovaški savez priredila skupno soare-jo. ki so jo posetili najodličnejši predstavniki. Nova belgijska vlada Bruselj, 18 decembra. AA. Po velikih zaprekah se je Brocquevlllu dopoldne posrečilo sestaviti novo belgijsko vlado Zunanji minister v novi belgijski vladi bo Hymans. minister za vojsko Deveze, notranji minister Pullet. finančni minister Jasnar. minister za soeialno skrbstvo in higieno Carton de Wiart. Velik praznik slovenskih zdravnikov Proslava 70 letnice Slovenskega zdravniškega društva se je izvršila včeraj dopoldne na odličen način sledi svetlim Ljubljana, 18. decembra, čestita starost je za posameznika se. demdeset let, lep jubilej je ta doba za •vsako društvo. Toliko lepša je spominska društvena slavnost onega stanu, ki bdi s skrbnim očesom ne le nad telesnim zdravjem posameznika in vsega naToda, temveč se trudi s širjenjem higiene in socialne medicine dvigniti nas na najvišjo stopnjo človeškega dostojanstva. ODLIČNI GOSTJE •Izredno lepa udeležba je pokazala, da ve zdravniški stan ceniti vrednoto organizacije. Poleg članov so počastili slavnost predstavniki najodličnejših stanovskih organizacij in zastopniki oblastev. Predsednik Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani primarij dr. Meršol je otvoril zborovanje in pozdravil tovariše in goste: zastopnika bana dr. Dolšaka, šefa oddelka VI., škofa dr. Rožmana, mestnega župana dr. Puc a, dr. čulumovdča, predsednika Zbora liječnlka sarvske banovine, ln zastopnika Zdravniške zbornice v Zagrebu, prof. dr. Zalokarja, predsednika Jugo-slovenskega zdravniškega društva, prorek-torja univerze prof. dr. Šerka, mestnega fizika dr. Rusa, predsednika Zdravniške zbornice v Ljubljani, nadalje dr. Zajca, šefa zdravnika OUZD v Ljubljani, dr. Krivica, zastopnika Odvetniške zbornice, dr. Gregoriča, bivšega dolgoletnega zaslužne- 1. Brezposelnim božično **odporo 2 društvenega predsednika, mag. ph. Sušnika, zastopniKa lekarniške zbornice, prirnarija dr. černiča, predsed. Zdravniškega društva v Mariboru, prof. Lapajne-ta, delegata Profesorskega društva, drž. tožilca dr. Lučovnika, zastopnika društva »Pravnika«, bivše predsednike društva dr. Tičarja, dr. Pintarja, dr. Derganca, zastopnike društva zobozdravnikov, stalne vojne bolnice, Udruženja inženjerjev in arhitektov ter najmlajšega društva medi-cincev, ki ga je zastopal med. Benedik. Sa predsednikov predlog se je poslala Nj. Vel. kralju vdan os tn a, ministru Euc-lju pa zahvalna in pozdravna brzojavka. Zborovale! so se še poklonili spominu umrKh tovarišev, nakar je orisal predsednik dr. Meršol zgodovino in razvoj društva. Naglasil je, da je bilo baš Zdravniško društvo tista organizacija, ki je med prvimi navezala kulturne stike s Srbijo in se je več članov udeležilo balkanske vojne. Iz njegovih vrst je izšel največji mecen našega dijaštva dr. Ivan Ora-žen. Društvo ni skrbelo le za stanovske zadeve, temveč je bilo važna opora vedi sami z znanstvenim^ predavanji in ekskurzijami V tem pra/vcu gre tudi pot v bodoče jn se bo dTuštvo zavzelo zlasti za popularizacijo nauka o zdravju. ČESTITKE Po pozdravnem govoru g. predsednika so izrazili društvu priznanje številni gostje. G. dr. Dolšak je naglašal, da je čas sam kot najboljši vodnik dokazal, da je društvo potrebno, da najde pri vseh zdravnikih odmeva edino pravo načelo: Prosvečaj sebe in de K svoje izkušnje drugim' G. škof dr. Rozman je utemeljil svojo prisotnost s tem, da uči vera, da je dal Bog življenje in veselje in zdravje, dal pa je rasti tudi sredstvom za bolezni in jih izročil v roke strokovnjakom, da pomagajo bednim. Društvo ima velike zasluge, da sta pTi nas zdravstvo in higiena na takšni lepi stopnji. Duhovništvo in zdravništvo imata isti cilj po starem reku: Zdrav duh v zdravem telesu! Mestni župan dT. Puc je na kratko orisal prizadevanje društva za organizacijo naših bolnic, dečjih domov in okrevališč in želel društvu, da podvoji svoje delo za zdravje naroda. Dr. čulumovič je prinesel prisrčne pozdrave bratskega društva in je naglasil, da je vezalo Slovence vedno ozko prijateljstvo s Hrvati. Kakor je pred 42 leti pozdravljal v Gradcu v društvih brate Slovence, tako jih z istim zanosom pozdravlja danes. Prof. dr. ZaloSar je pozdravil zborovalce v imenu Jugosl. zdravniškega društva in poudaril, da se zgodovini obeh društev ne krijeta, saj je nastalo Jugosl. zdr. društvo šele po prevratu, krijeta se pa cilja čim tesnejše zveze zdravniškega delovanja v prid naroda in države. Prorektor dr. šerko je želel društvu živahnega razvoja tudi v bodoče in mu zaklical: >Vivat, orescat, floreat!« Predsednik Zdravniške zbornice dr. Rus je pozival tovariše naj se oklenejo še tesneje društva, ki vrši veliko narodno de- lo v proč v'.t domovine. Dr. Krivic je primerja državljanov in pomagati posamez-terega naloga je zdraviti medsebojna razmerja dražvljanov in pomagati posameznikom k pravici ;n zagotovitvi pravne sigurnosti. Mag. ph. Sušnik je naglasil, da veže lekarnarje ozka vez z zdravniki, saj sta le dve veji nekdaj enotnega poklica. Dr. Zajec je spomnil, da obhajata dva brata jubilej. Poleg sedemdesetletnice Slov. zdr. društva obhaja desetletnico OUZD, ki je pokazal svoje uspehe z delom natančneje orisanim v posebnem opisu in obrazloženim s pestrim statističnim in propagandnim materijalom, ki je razstavljen v zborovalnl dvorani. Dr. Gregorič je poudaril, da danes niso izsledki medicine le v korist zgornjim desettisočem, temveč vsem plastem naroda. Inzulin, čigar injekcija je izprva stala 5 dolarjev, stane danes 50 centov. Dr. černlč je želel, naj hodita obe bratski društvi (Ljubljane in Maribora) složno isto pot. Prof. Lapajne je naglasil važno&t srednješolske izobrazbe za izbiro poklica. Dr. Liučovnik je podčrtal dejstvo, da stremita jubilantno društvo in društvo »Pravnik« za istim smotrom in vodita borbo za narodov blagor. Iz slovenske zavesti je našlo društvo ozko zvezo z Beogradom in bratskim narodom onkraj Sotle. Baš dr. Oražen je najboljši zgled za to. Naraščaj naj idealom svojih prednikov! Inž. Mačkovšek je pokazal na tesno povezanost stavbarstva in zdravništva na polju higiene in je želel še tesnejšega sodelovanja v bodoče. Dr. Gregorič je obujal svoje spomine kot pokretnik organi-zatorne ideje zdravniškega stanu ln je pcudarjal važnost društva za bodočnost. SLAVNOSTNI GOVOR PROFESORJA DR. ZALOKARJA Predsednik se je vsakemu govorniku posebej zahvaljeval za čestitke ln nasvete ter povedal, da so pismeno čestitali: gg. prof. dr. Janez Plečnik, prof. dr. Edo šlajmer, prof. dr. Metod Dolenc, primarij dr. Cholev/a in dr. Brecelj. Nato je podelil besedo prof. dr. Zalokarju. Slavnostni govornik je pokazal na vrednost zdravniškega dela v zatišju, saj stan nikoli ne nastopa pompozno v javnosti Podlaga vsemu kulturnemu življenju je zdravnik, ker on goji zdravje, temelj vsega napredka. S svojim nevidnim delom omogoča tvorbo narodov in države. Danes gre razvoj medicine iz klinične (bolezni zdravlja- JoCe> t socialno (bolezni preprečujoč©) smer. Socializacija medicine je pa menda pristransko geslo, saj se ne more človeško življenje smatrati le kot problem bolniške sobe, temveč kot socialno živetje. Zato gre v stanu samem težnja, da se sam socialfeira ja individualističnega v kolektivno življenje. Zdravnik živi v najtesnejših zvezah z naTodom, zato je pripraven in sposoben prilagoditi svoj stan težnjam občestva. Zato vidimo društvo slovenskih zdravnikov kot pokretnika javnih kopališč v Ljubljani, kot poboroika za preskrbo revežev po deželi itd. Današnja doba je kritična. Zd'l se, da se je Atlas utrudil Ln želj prestaviti svoje breme z desne na levo ramo. Mnoge socialne dobrine ne ustrezajo, zato se mora zdravnik boriti za zdrava načela. Narodno zdravje je v nevarnosti zaradi pogubnih valov, ki ogražajo družino, in zato zahteva zdravni-štvo zaščito bioloških dobrin nasproti škodljivcem materinstva. Vedno pogubnej-šl za države in narode je pojav padanja rojstev. Mi še sicer dmamo naraven prL rastek, toda ta se rekrutira lz starejših letnikov, ne iz mlajših, kar je prav nezdrav pojav. Mnogo se govori o evgeniki, vendar jo to še vedno le študij učenjakov. Naloga zdravniškega stanu naj bo skrb in delo za kvaiitati-vno in kvantitav-no rast našega naroda, ker le v tem je naša bodočnost. Po dveurnem slavju je zaključil predsednik zborovanje, ki je jasno pokazalo pomen in vrednoto pravilno vzgojenega in tako važnega faktorja javnega življenja kakor je to baš zdravniški stan. M Lepo uspela svečana proslava dvajsete obletnice dijaškega društva »Preporoda" Ljubljana, 18. decembra. Med najlepše, najpomebnejše prireditve, ki jih je te praznične dni videla Ljubljana, spada prav gotovo svečana proslavitev dvajsetletnice dijaškega društva »Preporo« da«. Spomin na generacijo ki je v najhujši, najbolj za dušni atmosferi pred začetkom velike vojne prvič v naši zgodovini z odločno besedo in s tveganjem oznanila idejo nacionalnega osvobojen.« Slovencev in Jugoslovenov, je dal temu nibileju pečat dogodka, kakršnih je malo v našem malem, tdhem, vase sključenem življenju. Akademija Na predvečer pred kraljevim rojstnim dnem še je v veliki dvorani Uniona vršila slavnostna akademija, ki je bila na dostojni umetniški višin' m ki jo jc obiskala množica nacionalnega občinstva. Med številnimi odlični,ki in predstavniki ©o prišli na večer gg. ban dr. Marušič, pomočnik bana dr. 2. Božična akademija v Drami, danes 19« XII. Pirikmajer, župan dr. Puc, komandant divizije general Cukavac, rektor univerze dr Slavič, češkoslovaški konzul inž. Sevčik, častni konzul Hieng. senator dr. Rožič, ga. Hribarjeva, ga. Mohoričeva. intendant Na« rodnega gledališča Oton Župančič, ravnatelj opere Polič, prosvetni šef Mazi, direktorji gimnazij Jug, dr. Lokar in Pavlic, direktor učiteljišča Marolt, baisk' nadzornik Rape, ravnatelj Glasbene Matice Hubad. direktor Narodne banke dT. Gregorin, podstarosta SKJ Gangl. ravnatelj Krofta, predsednik starešinske zveze »Jadrana«, primarij dr. Zalokar, zastopnik rezervnih oficirjev in dobrovoljcev Pavlin, komponist Lagovic, znani nacionalni delavec in prijatelj dijaštva ravnatelj Jeran, dr Fettich. dr Stare, odvetnik v preporodovskem procesu dr. Švigelj, dr. I. C. Oblak, zastopniki dijaSklh društev iz vse Slovenije izmed starih Preporodovcev pa so se osebno udeležili akademije dr. Janže Novak, ravnatelj Lovšin, profesor Kolar in sekretar Zalar. Večer je veličastno otvoril pomnoženi orkester »Preporoda« pod vodstvom dirigenta Žebreta, nato pa je z odra, okrašenega z nacionalno trobojnico, kraljevim kipom in zlato svetlim napisom »1912—1932«, na kratko Spregovoril predsednik »Preporoda« Trampuš. Očrtal je pomen Preporodo-vega gibanja, ki je največje naše dijaško gi» banje zadnjega časa, poudaril revolucionarne tradicije in zaključil, da je naloga današnje mladine v nacionalni državi v nasprotju z njenimi revolucionarnimi pred* hodniki predvsem v gradnji. Po državni himni, ki jo je odigral orkester, se je razvil pevski in glasbeni spored. Sodelujoči študentje eo za svoja izvajanja pred občinstvom želi polno toplega priznanja. Gdč. Lovšetova in g. Cveto Švigelj sta bila nagrajena s cvetjem. Po akademiji se je vršil ples. Slavnostni občni zbor Danes dopoldne se je v dvorani Trgov. Skega doma vršil slavnostni občni zbor. Prav tako kakor akademije se je tudi zbora razen dijaštva udeležila cela vrsta odličnih predstavnikov. Predsednik Trampuš je otvo. ril zbor in je razen imen, ki smo jih zabeležili že na akademiji, pozdiavil še profe* sorja Vrhovnika, zastopnika SKJ Poharca, CMD, prof. Bega za druištvo »Korotan« iz Celja in zastopnike številnih dijašikih društev in zvez. Nato je prečitaJ prisrčno pismo g. bana, ki je bil službeno zadržan in ki je Preporodovcem sporočil svoje čestitke in jim dal nekaj lepih napotkov za njihovo delo. Pismene in brzojavne pozdrave so poslali še senator Hribar, ga. Tav« carjeva, prof. dr. Ilešič, prof. dr. Herič iz Prage in drugi. S kratkim nagovorom je slavnostni občni zibor prvi pozdravil pomočnik bana dr. Pirk« majer, ki je naročil, naj mladina s svetlobo v srcih korigira materializem starih rodov in naj gre naprej pod zastavo našega vladarja. Župan dr. Puc je poudaril, da se svoboda doseže samo s smrtjo in s krvjo, pa tudi ohraniti se more samo e smrtjo in krvjo. Položil je mladini na srce, da mora imeti mnogo volje, vztrajnosti in vere, lodor hoče dospeti do zmage. Primarij dr. Zalokar se je spominjal Preporodove dobe, slavil boroe, ki so se žrtvovali za svobodo, in zakjučii da se morajo združiti starejše in mlajše generacije, če hočemo ohraniti uspehe, ki vam jih je Preporodova generacija priborila. Prosvetni šef Mazi je po* udaril, da Praporodovi borci niso samo »Proporodu« v ponos, temveč vsemu narodu. Naloge novega rodu se razlikujejo od nalog starih Preporodovcev, zdaj je doba pozitivnega, ustvarjajočega dela. Nacio« nalno vzgojo, nacionalno šolo imamo, toda šola ne zmore vsega in mladina se mora vzgajati in boriti tudi sama iz sebe. Direktor Jug je kratko in jedrnato isfcreao pozdravil »Preporod« v znamenju napredka, svobode in dela. Dr. Švigelj je z živo be« sedo obudil spomine na čas Preporodove-ga procesa in zakljufirl z željo, da bi se ob petindvajsetletni« sestali vsi še živeči obtoženci one dobe. Ravnatelj Lovšin je v lepem, prisrčnem govoru pozival mladino, naj bo pripravljena, da se bo kaikor stari Preporodovci, ki so se bdii prav za prav na barikadah, šla na barikade tudi za ohra« nitev doseženih usipehov in za zmago novih j idej. Pozdravil je zbor v imenu vseh 6tarih Preporodovcev. S kratkimi nagovori so čestitali še gg. dr Mihelak, Poharc, Uršič in Mrmolja, nato pa je zbor z viharnim aplavzom sprejel vdanostno brzojavko Njeg. Vel. kralju. Govor profesorja Kolarja Zatem je globoko in temeljito govoril prof. Kolar o »Preporodu« in o njegovem idejnem in borbenem pomen« pred vojno in danes. Govornik je svoj« misli izvajal iz Masarvkovega spoznanja: »Lažje je biti ne* svoboden kakor svoboden.« V tem paradoksnem izreku je globoka resnica- svoboda nalaga dolžnosti ,ki so težje kakor terjanje pravic. Ob tej priliki preglejmo pot 3. Začetek ob 20., konec ob 22.30 dvajsetih let, da si ob spominu na najboljše očistimo duše od zmot, rojenih iz člo» vešike slepote. Ob tej poti od tedaj, ko smo se sestali prvikrat, nas vežejo spomini, pa jih nočemo obnavljati sentimentalno, zakaj ob nji leže vaši grobovi, do njih je samo en korak, a do ciljev vašega ideala — kako je še deleči Zgodovina Preporodovega po-kreta ima konkretne prve sledove svojega rojstva v Masa ry ko vem neoslavizmu. Ju» goslovenski pokret je bil jasno izražen že takrat, ko se je vračal bodoči jugoslovenski kralj Peter »kozi Dunaj v domovino in ga je naša mladina pozdravila: »Živel jugoslovenski kralj.« Prvi P repo rodoven so spoznali to resnico, ki nam jn> je pred kratkim podčrtal naš bistrovidec. Od nekdaj so tekle skozi narod svetovne struje narod jih je sprejemal in odbijal. Izpričal j« to spoznanje naj j ač ji ideolog jugoslovanskega pokreta Avgust Jenko, ko je postavil določen program: uvrstiti moramo svoj pokret jugoslovenske ideje v tok svetovne czgodovine. Dobro se je pa Jenko tudi za« .vedal modernega razvoja nacionalnih vprašanj, da mora biti vsak narod cfcspanziven že po svojem prirodinem nagonu. A nikakor ne smemo tega razumevati šovinistično, marveč v tem smislu, da se mora razvijati krepko življenje tako, da zasenči šibkejše. Po tem zrelem spoznanju so zavrgli prvi Preporodovci predvsem tisto tragično sentimentalnost našega narodnega navdušenja, v katero je padal narod pod težo tisofilet-aega trpljenja. Vse prerad je narod čutil sentimentalnost Cankarjevega umetnika Petra: »Pijačo sem, ki se opaja sama, insoln ce sem, ki sije samo 6ebi, nikomur na ve« selje ne na žalost« Mlada generaoija zdravega paToda je spoznala oB usodni uri, da mora planiti v tok svetovne struje tako, da bč opajala ves svet in da bo solnce, ki bo sijalo vsemu svetu, na veselje pravica, na žalost krivici. Od tam do nas je pot dvai)9etih let. V teh prvih Preporodovoih je vzvalovil naš narod spet do neba in vnovič pokazal, da ima ne samo prirodno, marveč tudi historično pravico do življenja; ta narod sega do najvišjih vrhov, Cirila in Metoda, Trubarja, Prešerna, njegovnih duhovnih otrok Mladoslpvencev m Prešernovih vnukov, slovenske moderne, iz katere je bila rojena revolucionarnost Preporodovcev; vsa nacionalna in socialna revolucionarnost. Pes« nikova beseda jim je razodela njihovo idejo o »Kovaški« Prvi so čutili katastrofo dvanajste UTe in niso utegnili zajeti vse ideje na mah. Zgrabili 90 kladiva, da je zazvenel bron, m že ko hiteli na žrtvenik. Od tam nam odmeva nei;"peti glavni klic njihove ideje v pesn fšovi podobi: Ko kliče črncem-rudarjem iz Trbovelj, pa onim iz Borovelj in iz Idrije m kamenarju od Na-brežine in briškemu kolonu in delavcu iz tržaške luke in kmetu z vse zemlje, ko kliče na plan vse vas: ... ki poznate stiske zapestnic-spon, tudi vi, pokorno sklonjeni naprej, brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej. Poročila o razvoju društva Po izvajanjih prof. Kolarja, ki so jih mladi zborovala sprejeli z nezadržarim odobravanjem, 90 še funkcionarji Kocjančič, Cibic in Megušar podali izčrpne referate o razvoju društva po vojni, o novih smer- nicah, o svoja starešinski organizaciji. Opoldne je predsednik zaključil zbor z zahvalo vsem ki društvu pomagajo pri njegovih stremljenjih, zlasti svojemu pokrovitelju g. banu in uredništvu »Jutra« in z mislijo na Endlicherja, čigar spominu so vsi prisotni trikrat zaklicali »Slava«. Ob grobovih prvoboriteljev Nato 90 se Preporodovci korporatiivno odpeljali z avtobusi n« pcrfc'a-Iistom sodelovanje v svoj' vladi, ja treba upoštevati pogoje, ki jih je postavil z&A-nji socialistični kongres za sodelovanje v vladi in ki so v glavnem naslednji: 1. znižanje vojaških izdatkov, 2. uvedba socialnega zavarovanja, 3. nacionalizacija železnic. Glede na izpremembo položaja je sicer verjetno, da bi to pot kongres omilil takratne pogoj-e, vendar pa bi najbrže v bistvu vztrajal na njih. Vse kaže da bodo pogajanja bivšega vojnega ministra Paula Bon cour a za sestavo nove vUde dovršena z uspehom. Da bi pridobil socialiste za podpiranje svoj e vlade, je Paul Boncour obljubil, da ne bo za sedaj ničesar podvzel za znižanje t'radnišk n plač. Na drugi strani je obUub'1 zmanjšanje proračuna vojnega ministrstva pod p^>-•gojem, da bo Franciji zag:)Tovij?(no ja.n-vom izvoljena n^^1"4-' i 15«ta; Predsednik Božo Todorovič. podpredsedniki dr. Stevan Hadži, Miodrag Filipovič in Miljnitin Stanojlovič. tainika Andrejev''5 -n Pavličevič, blagajnika Radivojevi4 m Ni-količ. V upravnem odboru so mdd drugim Mario Kuret, k*r>. Viziak, Kostič, G joka M;lanovič, Segedioski itd. Ob 21.30 se je -iričila debata o reorganizaciji državno-n. enstv- ega tekmovati 1'". [>ebata o tem bo trajsla predvideno več ur in se bo glasovanje najbrže vršilo še'e ob dveh zjutraj. S* Globoko znižane dramske cene OBISCIITE ADIOAPARATOV Tel. 3190 MAIDBO LJUBLJANA Miklošičeva cesta 5 in 7 KRONIKA DVEH PRAZNIKOV Proslava kraljevega rojstnega dne LJubljana, 18. dec. Roj«trni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. i© Ljubljana Ln vsa Slovenija letos proslavila na izredno svečan, vnrav mamfe-stanten način. 2e na predvečer slavnostnega dme se ie vse mesto okrasilo z zastavami, a nekateri trgovoi so opremili izložbe s kraljevimi slikami in liki. Ljubljanski grad jc bil oba večera razsvetljen, prav tako tudi vrh nebotičnika. Zjutraj ob 9. se je vršila slovesna zahvalna služba božja v pravoslavni kapelici, ki so ji prisostvovali najodličnejSi predstavniki civilnih in vojaških oblastev. Službo božjo ie darovi prota Dj-o rdi i e Budi mir, ki je imel krasen nagovor o kralju in njegovi rodbini. Po maši so odšM župan dr. Puc, starosta Klubljanske sokolske ii-pe dr. Pipervbacher, starosta Sokola 13 br. Krapež m žu,pni tajnik Fiegar ter delegacija rusfrih Sokolov v vojašnici vojvode Mišiča čestitat g. dlirvizionariu Gukavcu. Zupan je čestitaj v ime m: občine in rezervnih oficirjev, ostaii v imenu Sokolstva 'Ob 10. se je vršila slovesna skižba božja v stolnici. Cerkvene obrede je opravil škof dr. Rožman ob številni asistenci, službi božji so pa prisostvovali dlvizionar general Cukavac m komandant mesta general Pcoovič, z načelnikom štaba polkov-nikiom Sokolovičem. ban dr. Marušič ln podban dr. P.rkmajer, župan dr. Puc z občinskimi svetniki, konzularni zbor in najodličneiši predstavniki civilnih in voja-šk h oblastev io Sokolstva. Zelo mnogo je bilo v cerkvi aktivnih in rezervnih oficirjev. Maši je seveda prisostvovalo tudi to-Irko ostalega občinstva, da je bila cerkev nabito polna. — Po službi božji ie g. ban v vladni palači sprejemal čestitke posameznikov, k o rp o racij in društev. V mestu e viadalo ves svečano razpoloženje, trgovine so bile zapite, delo v vseh obratih je počivalo. Maaifestacijslti sprevci Ob 17. so se začeli pred Mestnim domom zbirati društva, organizacije in šolska mladina, da se udeleže slavnostne ma-nirestacijske povorke po mestu. Točno ob 17.30 je prispela po Poljanski cesti iz vojašnice Kralja Petra godba dravske divizije s četo vojakov v paradnih uniformah. Pri Mestnem do.n:u so se takoj razvrstile v sprevod številne organizacije in šoltska mladina. Za vojaško četo so stopali aktivni in rezervni oficirji, ki jim je sledila močna četa četnikov, katerim je načeloval podpredsednik Hrovatin v kroju. Dalje je stopala godba Sokola I. v oivilu pod vodstvom br. Verija Švajgerja, nato pa predstavniki Sokolstva z ž u pn i m starostom br. ar. Pipenbacherjem na čelu, ki jim je sledila dolga vrsta Sokolov v civilti z znaki, naraščaja in Sokoli c. Nato so se razvrstili Narodna odbrana, Strelska družina in sorodna društva, sledila je železničarska godba, za katero so stopali gasilci, nato Preporodovci z zastavo, izredno močna skupina Tabora z zastavo, nato pa razna strokovna u prosvetna društva. Za sale-zijansko godbo so šli akademiki, za njinr pa dijaki in dijakinje srednjih ŠO! pod vodstvom svojih profesorjev in ravnateljev. Dolgi, irrpozantni sprevod so zaključile tcvUtaa c-bdarovanja na božicnicafi Velika božič««!?a mestne ebcane Socialno politični urad meitne občine ljubljanske stori za lajšanje bede kolikor le more; še več, tu in tam skuša z malenkostmi vršiti pravcata čudesa. Najvidnejši dokaz pomoči mestne občine bednim pa je vendarle vsakoletna božičnica z obdarovanjem velikega števila revne dece. Za »zlato« nedeljo popoldne povabljeni otroci so se v spremstvu staršev ali drugih svojcev, skrbnikov in deloma tudi vodij dečjih zavodov zbrali v veliki unionski dvorani, ki se je ob 15. napolnila do kraja in so bile nabito polne tudi vse galerije. Tisočere oči so zrle v veliko božično drevo, ki je segalo do stropa in blestelo v svetlem okrasju, tam blizu pa so bile kopice pripravljenih daril. Poleg uradniStva socialnega odseka z načelnikom mestnim fizikom dr. Ruscm in referentom Juvanom so prišli k božičnici tudi nekateri občinski odborniki in razni mladi-noljubi. Božičnico je otvoril g. župan dr. Dinko Puc 3 prelepim nagovorom, ob katerem je v marsikaterih očeh zablestela solza. Na okusno prirejenem odru je nato sledil mičen božični prizor, pri katerem je zarajalo okrog 40 srčkanih angelčkov. Uvežbala ga je učiteljica gdč. Vencajzova. In naposled — nu, napoled je prišlo na vrsto razdeljevanje daril. 350 otrok je bilo obdarovanih z oblek-carni in blagom, z nogavicami in drugimi zimskimi potrebščinami, vsak obdarovanec pa je prejel tudi vrečico peciva, štrukljev in jabolk. Razdelitev je izvršilo s pomočjo še neka-teiih drugih magistralnih uradnic uradni-štvo socialno političnega odseka, ki je zadnje dni izvršilo mnogo, mnogo dela. Pripraviti toliko zavojčkov, a vse to izven uradnih ur — ja požrtvovalnost, ki zasluži veliko priznanje in pohvalo. Vemo pa tudi, da je vsem, ki so tudi letos pripravili tako lepo in obilno božičnico, v najlepše zadoščenje tisti hvaležni, blaženi nasmešek, ki je žarel na licih in v očeh obdarovancev in njihovih spremljevalcev. Na božičnici pri Sočanih V poznem nedeljskem popoldnevu se je zbralo pri »Levu« toliko Scčanov in prijateljev društva, da je bil prostrani salon pretesen. Nad odrom sredi salona je visela slika Nj. Vel. kralja, Okrašena s tro-bojnicami, v bližini je pa stalo lepo okrašeno božično drevo. Zbrane goste, med njimi predsednika g. župana dr. Puca z gospo je toplo pozdravil načelnik veseličnega odseka g. občinski svetnik Čotar, ki se je tudi prisrčno zahvali! vsem dobrotnikom, raznim trgovcem in zasebnikom, zlasti gospe županji in pa društvu samemu. Takoi nato se je pripeljal Jezušček na vozičku, v katerega so bili vpreženi angelčka. Stopil je pod božično drevesce, kamor so nato prišli otroci, ki so mu prinesli darove, peli pesmice, in deklamirali. Bila je to ljubka, idilična slika. Po zakiijučlku božične alegorije pod prižganim dreveščkom je stopil v sredo župan dr. Puc, pozdravil je Sočane in apeliral na mladino, naj bo poslušna svojim roditeljem, naj čuti vedno za domovino in kralja. Poželel je vsem prav prijeten in srečen Božič. Sledilo je obdarovanje, vsega skupaj je Soča obdarovala 160 oseb, ki so prejele 184 daril. Večinoma so razdelili med revne primorske rojake živež, moko, fižol, otrokom slaščice, pa tudi nekaj obutve in obleke. Ljubljanske Kolašice so obdarovale 230 otrok Vrle Kolašice so seveda tudi letos sila pridno trkale na vrata vseh naših trgovcev in drugih dobrotnikov in nabrale za revno deco mnogo daril v biagu in denarju, številni ljubljanski trgovci so se velikodušno odzvali in so kljub vsej gospodarski krizi naravnost ogromno darovali. Poklonjeni pa so bili od strani nekaterih korpcracij, denarnih zavodov in posameznikov tudi lepi zneski. Božičnica se je vršila na kraljev rojstni dan ob .15. V telovadnici srednje tehnične šole je bil postavljen med zelenjem kraljev lik, ozadje pa sta krasili dve trobojnici. Nestrpno so čakali malčki in željno upiraii oči v bogato obložene mize. Polno lično opremljenih zavojev je bilo tam, v njih obutev in blago za obleke, poleg tega pa na stetine vrečic s pecivom, sadjem in bonboni. Vrle Kolašice, na čelu jim predsednica ga. Franja Tavčarjeva in neumorne pomočnice gospe Gašperlinova, Maša Gromova, Majaro-nova, Tilka Zbašrikova in šte^lne druge so vneto pripravljale darila, jih zavijale in okusno pripravile. Gospa Tavčarjeva je deco ljubko nagovorila in ji povedala, da so Kolašice storile, kar je bilo v njihovih močeh, seveda pa vsem željam in prošnjam ni moči ustreči, obdarovani bodo le najbolj potrebni. Zahvalila se je vsem dobrotnikom in sestram Ko-lašicam in je pozvala mladino, naj vedno spoštuje roditelje. Njenemu vzkliku na čast kralju in Jugoslaviji se je odzvala vsa dvorana. šentjakobska dekliška osnovna šola je tudi letos za božičnico KJS pripravila prav lep in pester program. Proslava se je pričela ob 15.30. Najprej so nastopile učenke III. b razreda Brecljeva, Bukovčeva in Ber-gantova, ki so zelo lepo deklamirale sKra- gojenke ženske realne gimnazije v Ljubljani. Povorka je krenila izpred Mestnega doma mimo škofije skozi Stritarjevo ulico čez Marijin trg po Miklošičevi cesti, Tavčarjevi ulici in Tyrševi na Aleksandrovo cesto, od tod pa po B3eiweisovi in Rimski cisti, po Vegovi ulici na Kongresni trg, po Šelenburgovi in Prešernovi ter Stritarjevi ulici nazaj pred Mestni dom, kjer je bfi razhod. Udeleženci povorke so vso pot neprestano manifestirali za kralja in Jugoslavijo, vzikllikali dinastiji in enotni Jugoslaviji. Meščani so se manifestantom živahno odzivali. Povsod, kjer se je pomikala slavnostna povoika, je tvorila množica špalir, neprestano so se glasili navdušeni vzkliki kralju in domovini. Številni rodoljubni meščani so okrasili okna z larrt-piončiki, ponekod so gorele tudi svečice. Štiri godbe so neutrudno svirale narodne koračnice in tako močno poživile razpoloženje manifestaratov in vsega občinstva. Z manifestacijo je bila res učinkovito zaključena proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra. Sočani slavijo kralja Pri »Levu« se je v soboto zvečer zbraJa velika družina naše najstarejše emigrantske organizacije. V lepo okrašeni dvorani se je zbralo okrog 200 ljudi, praznično razpoloženih. Sredi dvorane je bil postavljen majhen oder, okražen z državno trobojnico in zelenjem. Nad njim je bila v oviru velikega venca kraljeva slika. Okrog 21. je stopil na oder podpredsednik g. Ivan San-cin, ki je s prisrčenim pozdravom in navdušenimi patriotičnimi besedami nagovoril zbrane Sočane. Podal je kratek življenjepis Nj. Vel. kralja in s krepkimi besedami izoblikoval njegove velike vojaške sposebno-sti, njegovo ljubezen do svojega naroda in njegovo veliko popularnost. Vpletel je v svoj govor narodno tragedijo na Kosovu, ki še danes ni dokončno osvečeno. Niso še ponehale ovacije kralju, ko se je oglasil Slovenski vokalni kvintet. Narodna himna je zaorila po dvorani. Stoje in s ponosom jo je odpelo 200 grl. Mala Marica Fa-kinova, hčerkica šolskega upravitelja je nato ljubko deklamirala: Pozdrav kralju. In znova se je oglasila petorica odličnih pevcev z Muhičevim »Mirom« in tremi koroškimi: »Kje so tiste stazice«, »Dober večor ljubo dekle« in »Dečva, to mi povej«. Nedi-ca Ivančičeva je naravnost zadivila goste s svojo deklamacijo dr. Lahove: »Na kraljev rojstni dan«. Večer je bil obenem posvečen enemu izmed velikih sinov našega ljudstva za mejo — skladatelju Andreju Volariču. V izredno lepih, značilnih obrisih je očrtal predavatelj, sam rojen pod Krnom, skladatelja in njegovo delo, s filmsko točnostjo je podal dogodke, ki so se razpletli v času fašistične strahovlade na Kobaridskem 1922, 27 let po njegovi smrti, ko je tolpa podivjanih črnih srajc podrla njegov spomenik in ga sramotno razdejala. Po predavanju je gdč. Dragica Klavorova deklamirala Gregorčičevo »Domovini«. G. prof. Bačič se je oglasil z globoko občutenim kratkim zahvalnim govorom. Za njim so se oglasili še pevci z Volaričevim »Razstankom« in prelepo pesmijo »Zvečer«, ki so jo morali ponoviti ter z narodno »Lahko noč«. Slednjič sta se oglasila še gg. Urbančič in Gabršček, nakar se je tik pred polnočjo zaklučil lepo uspeli večer. ljev rojstni dan«. Dalje je učenka Jadranka Zajčeva deklamirala zgodbo iz kraljevega življenja, šolski pevski zbor je pa zapel himno. Ljubka Silva Hillmayrjeva je deklamirala pesmico »Vladarju«, Šolski zbor je zapel »Lepo našo domovino« in »Naprej«, siedila je deklamacija male Tatjane Bruso-ve »Naš kralj« in Milene Kremove»Nj. Vel. kralju Aleksandru za rojstni dan«. Lepa proslava je bila zaključena z narodnimi pesmicami »Ptičica zaprta bila«, »Spod' ptičke pojo« in »V dolinci prijetni« in z narodno »Pastirci vi«, nato se je pa učenka Marija Oblakova toplo zahvalila Kolašicam v imenu obdarovancev. Vsega skupaj je bilo nato obdarovanih nič manj kakor 280 otrok. Zgledna človekoljubna prireditev Motokluba Ljubljana Letos Je tudi Motoklub Ljubljana priredil božičnico in je s svojo lepo prireditvijo podal ne samo presenetljivo lep dokaz, kaj vse lahko zmorejo posamezna društva s požrtvovalnostjo članov v prid lajšanju bede, temveč je tudi pokazal, da je takšna gesta zelo, zelo v čast kraljevemu rojstnemu dnevu. Za vse dobro vnetemu predsedniku gosp. Cirmanu so se priključili njegovi zvesti sodelavci, tako poleg ostalega članstva zlasti tajnik Saša Gjud in odbornik Franjo Kham, nadalje podpredsednik Batjel in ostali odborniki. Svojo dobrosrčnost so pokazale tudi njihove gospe, zlasti dame Cir-manova, Khamova in žargijeva. Motoklub Ljubljana je zaradi visokih taks na motorna vozila močno prizadet in se je število članstva letos znatno skrčilo; vendar pa ti, kar jih je, delujejo vzorno vzajemno. To je najlepše dokazala božičnica, ki se je vršila v soboto popoldne v mali dvorani pri Mikliču. Motoklub je zadnje dni po ogledih naj-bednejših družinskih stanovanj v Ljubljani, zlasti še na periferiji, izbral 50 siromačkov in jim oskrbel izvrstno obutev in nogavice ter jim pripravil tudi lepe zavoje slaščic. Ganljiv je bil pogled na te siromačke, ki so prišli v dvorano v spremstvu svojcev, mnogi izmed njih pa vobče nimajo roditeljev. « Predsednik Cirman jih je v prijaznem govoru pozdravil in obenem opisal, kaj vse so lahko videli čJani Motokluba, ko so iskali otroke, vredne vsega usmiljenja. Njegov govor je bil zares pretresljiv dokument o stanju posameznih družin in sirot. Najhujše je, če človek preko zime niti z obutvijo ni založen, zato so vsi člani rade volje žrtvovali, da se bodo obdarovanci lahko novo obuti vrnili z božičnice na svoje domove. S kratkimi, ali iz vsega srca prihajajočimi besedami se je Motoklubu zahvalil v imenu obdarovaneov neki družinski oče z Grajske planote in njegovim besedam so navzoče ženske glasno pritrjevale: Bog plačaj! Potem se je začelo obdarovanje. Vsakemu so natančno pomerili čevlje in nogavice in jim izročili zavojčke, slednjič pa so jih tudi še pogostili z izvrstno kavo in pecivom. Saj se da vse tako imenitno urediti, če so dobri ljudje voljni: gospe so prinesle potice, gospod Miklič pa je bil hitro pristavil velik lonec kave in mleka in izvršeno je bilo veliko delo človekoljubja, čast Motoklubu in vsem, ki so pripomogli k tej božičnici. v Mostah in štepanji vasi V soboto popoždne so vrle Koiašice tudi v Mostah obdarovale revno deco. Prireditev se ie vršila v Sokolskem domu ob lo., kjer so predvajali filtm »V kraljestvu Zlatoroga« in ie Manica pripovedovala pravljice, nato je pa siedila obdaritev. Obdarovanih je bilo 70 siromakov. V nedeljo pa se je vršila tudi lepa božičnica v Ste panji vasi. V dr. Tavčarjevi sob: Novakove gostilne se je zbrala rev-> ua deca in ubožci iz Otepanje in Hradec-kega vasi ter z Galjevice. Predsednica štepanskih kolašic ga. Benedokova je pozdravila zastopnike oblastev in goste, zahvalila se je vsem darovalcem, posebno ljubljanskim trgovcem in občinski upravi Dob runa e. Zaključila je z vzklikom kraljevskemu domu, mladina pa je zapela »Lepo našo domovino«. Pod božičnim dreveščkom so bila darila, ki jih jc po krasnih deklamacijah dečkov in deklic razdelila gospa predsednica. Obdarovanih je bilo 56 ubožcev. Ostali praznični dogodki Sobota in nedelja sta poteki' v Ljublj«= nad teden dni, traja naprej. Gosta, vlažna megla se vleče nad mestom, zdaj pa zdaj prši, ulice 60 polzke in blatne. Zato ni čudno, da so jo mnogi ubrali na deželo. Oba dneva je bilo -zlasti živahno ni Šm-irni žal, sa'j so n. pr. v soboto imeli na hribih krasno vreme. V višini nad 600 m je scnce tako lepo in toplo sijalo, da so izleta ki odložili suknje m se prijetno solnčili. Kakor daleč pa je segalo oko pod to višino, je ležalo megleno morje. Oba praznika sta potekla v Ljubljani zelo dostojno. V 6oboto so bile trgovine ves dan zaprte, zato so pe bile za zlato nedeljo odprte. Bilo je nekaj kupčije, vendar pravijo trgovci, da ta nedelja že dolgo ne zasluži več krasilnega pridevka »zlata« ... Nesreče: V Japljevi ulici je 801etni mestni ubožec France Kovač na hodniku pidel in si zlomil desno nogo. Mizarski pomočnik France Kastelic iz Podgore je na Zalo-Zki cesti padel pod voz, ki ga je poškodoval na glavi. Reševalna postaja je bila pozvan« na pomoč v Puharjevo ulico, kjer se je bil zastrupil šofer Milan G. Prepeljali eo ga v bolnico in nru izprali želodec. DoJim Je bilo njegovo stanje izprva kritično, se je zdaj že izboljšalo in je šofer izven nevarnosti. Ko se je vračal brezposelni trflov-potnik France A. iz Lo?nice proti Son, ga je srečal njegov svak, s katerim sta ze dolgo navskriž in ga tako pretepel, da so morali Franceta prepeljati v bolnico. Pričetek priprav za 25 letnico narodnega delavskega pokreta Razen pokrajinskega sokolsfcega zleta bo Ljubljana prihodnje leto torišče še ene velike nacionalne manifestacije. V dneh od 13. do 15. maja bomo namreč proslavili pet-indvajsetletnico narodnega delavskega pokreta. Da bo proslava izvedena čim lepše in v čim večjem obsegu, ob sodelovanju vseh nacionalnih elementov, kakor to naše narodno delavstvo zasluži, in tudi ob številni udeležbi dragih gostov ie vse Jugoslavije in iz ostalih slovanskih držav, je vodstvo Narodne strokovne zveze danes domM-dne povabilo v magistratno dvorano zastopstva posameznih narodnih društev na posvetovanje. Odziv ie bil zelo zadovoljiv. Prišli so z^stopnisi Sokolstva, Narodne od-br?me, JR.KD, narodnega tiska. Zveze kmet-skih fantov in deklet, Hubadove župe, UJNŽB. Tabora, S">6e. Zveze privatnih nameščencev. Sloge, Zveze zidarjev in stav-binskrh delavcev. Društva dimnikarskih pomočnikov, Društva uslužbencev cestne železnice. Društva bolničarjev ter poleg odbornikov Narodne strokovne zveze tudi po>-samezni zastrraniki njenih podružnic. Predsednik Rudolf Juvan je vso družbo toplo pozdravil, nato pa je spretno zajel zgodovino narodnega delavskega pokreta v Slovenija in žel za svoj učinkoviti, močno prepričevalni govor toplo odobravanje. Tajnik Vladimir Kravos je nato prebral osnutek sooreda slavnosti, ki naj bi se vršile takole: Sobota 13. maja: seja delegatskega zbora, zvečer podoknica Sloge pokrovitelju im kurnu prapora banu dr. Maruši ču in predsedniku .Tuvanu, zvečer .pa akademija v Un/icnu. Nedelja 14. maja: zjutraj bvd-nica »Sloge«, od osmih dalje sprejemi gostov z godbo, nato slavnostni zbor na Taboru in%azv3tje prapora. Sprevod po mestu z razhodom na Kongresnem trgu, popoldne pa velika ljudska veselica. V poaiedelje.< 15. maja dopoldne seja Je^note, nato sprejem ejostev pri županu dr. Pucu in banu dr. Marušiču, nakar pohite gostje na Bled in v Bohinj. Po kratkem apelu odbornika Rupnika k? je poudariJ potrebo, da vse nacionalne organizacije podprejo narodno delavstvo, so'delegati zapored zagotovili pomoč in tako je bilo že na današnji seji očitno, da bo proslava zavzela zelo velik obseg in da bo (sitrnila ves naš narodno ki slovansko čuteč? (živeli k manifestaciji za delavske pravice. Predsednik Juvan se je zatorej ob sklepu mrisrčno zahvalil vsem. ki mladina malo zarajala, da je bilo koristno združeno tudi 3 prijetnim. Pri zapeki, krvnem prenapoln.ienju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih žive, pri bolečinah v kolku, zasopljenosti, budem srčnem utripanju, migreni, šumenju v uše* sih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franc Josefova« grenčica izdatno izpraz-njenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franc Jožefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nova kovnica 20 dinarskih srebrnikov Mojstrana, 18. dec. Mojstrana ne zaostaja v nobenem oziru za drugimi kraji naše ožje domovine. Napredek se kaže povsod. Naposled je naš kraj doletela celo še ta nesreča, da smo dobili lastno kovnico srebrnega denarja. Kovnica je bila ustanovljena pred kratkim in nameščena v neki bajti, stoječi ob glavni cesti od Mojstrane proti Jesenicam. Lastnik bajte je drvar in oglar Anton Sturm in stanuje s svojo mnogoštevilno družino, s 6 otroki, v njej. Ustanovitelji podjetja so Šimen in Martin Pokljukar ter Anton Sturm, ki je dal na razpolago prostor v svoji hiši. Šturm je tudi preskrboval potreben material za izdelovanje novcev. Vsi trije so po poklicu drvarji in oglarji in so pač hoteli posledice svoje brezposelnosti omiliti s tem, da so začeli izdelovati srebrnike. Značilno je, da so se spravili na ponarejanje denarja ljudje, ki so skoro nepismeni. Novo podjetje je že pri začetku polagalo premalo važnosti na tajnost patenta in na solidnost blaga. Vsi nedostatki so spravili podjetje v hud položaj, zlasti še zaradi budnih oči orožništva. Sturm je moral ; ponvo pod pazduho, v kateri je topil material, in v družbi glavnega činitelja Slnma Pokljukarja v sodne zapore v Kranjski gori. Pri ljudeh z nerodnim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franc Jožefove« grenčice. če ga pop'jete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljanje črevesja. Zdravniki za srčne bolzni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franc Jožefova «voda tudi pri težkih obl'kah srčne hibe sigurno in brez neprilike. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. « fr V Angiiji je izšla statist i/k a, ki se konča * zaključkom, da prinaša prihodnosti ženskam čedalje boljše izglede za možitev kakor sedanjost Gre v prvi vrsti za ženske, ki so v možitvenih Wih, to je med 20. in 30. letcm. Ženice v te jetaro*tni dobi imajo danes trikrat boljše izglede za možitev kakor L 1914. laza 1. 1922 pa so se možitve* ne šanse za ženski spol celo posedmerile. Takrat — pred desetimi leti — so namreč našteli v Angliji 4 milijone 790 možitve® ib kandidatinj, skoro za pol milijona več kakor je bilo vseh moških v dobi za žonitev. Danes se je številčno razmerje med mošk;m in ženskim eipolcm znatno izboljšalo. Statistika navaja namreč 4.176.000 že-nsk, katerim stoji nasiproti 4 milijone moških. Pa ne samo številčno razmnerje me>d obema spoloma se je izboljšalo, am-k tudii možitvena. odnosno žen it b en a do-se je znižala od 26 m pol leta na 25 let. Ta dejstva so ženski spol na Angleškem močno vzradostila. Neka zmana dama iz au*?!e"ke družbe. ki je skozi trideset let zbira'a v svojem salonu angleško mladež, se pri tej priliki spo- minja malih tragedij, ki so 6e tako refkoč prod njenimi očmi odgravale med vojno. Pri vsem svojem trudu, da bi preskrbela vsaki obiskovalki salona primernega pa-rt* nerja, se ni število obeh spolov nikoli ujemalo. Bilo je vedro več žensk nego moških. Tako se je običaj snubljenja prav z« prav obrnil, kajti namestu da bi moški snubili ženske, so ženske obletavale moške, in to celo vse prej kakor na diskreten način. Danes se je tozadevn-i položaj izboljšal in gostiteljica že lahko iahira med možmi, ki jih želi predstaviti svojim obiskovalkam. Dekleta pa so postaje zaradi večje izbere moških rezerviramejše, kar se jim vskakor bolj prilega in povzdiguje njih veLjavo Johnsonova leti v London Po neuspelem prvem poskusu povratnega poleta iz Kapskega mesta v London, se je Amv Johnscn-Mollisonova dvignila drugič v zračne višave ir. nastopila vožnjo pro* ti Londonu. Letalko so opazili zadnjič nad Luando v Kongu, vendar je Moflison izjavil, da se ne boji za mjeno ueodo. Množica čaka na Herriotov padec Med usodnim glasovanjem v francoski zbornici je čakala pred poslopjem parlamenta ogromna množica, kakšen bo izid glasovanja. 106 žrtev japonskega rušllca Sto milj od nabrežja pri Formozi je utonil japonski rušilec »Savarabi«. Rešilo se je samo 14 mož posadke, vsi ostali so se z ladjo vred pogrezniii v hladni grob Japonska odslavlja edini vojaški balon Edini vojaški balon, ki ga je doslej imelo japonsko zračno brodovje, so izločili iz prometa, ker je bila korist od njega enaka ničli V kanadskem Montrealu se je pred kratkim primerila serija eksplozij, ki so v mestu povzročile paničen strah. Na več krajih je nenadoma razpokal tlak in iz zemlje so začeli sikati plameni. Naposled so se začele tudi podirati hiše. Eksplozije so trajale cele tri ure. šele pozneje so dognali, da so eksplodirali plini, ki so se nabrali v predorih pod zemljo. Na sliki vidimo razvaline takšne hiše, ki se je podrla, pri čemer je bilo ubitih 12 ljudi Mih. Zoščenko: Tri smešne iz Rusije Mož brez predsodkov Bilo je v polnem vagonu moskovskega vlaka. Debelušast državljan je rezal kruh in mu je nož padel na tla. Soseda debelušastega državljana je radovedno vprašala: »Kaj je padlo, batjuška, nožiček ali vilice?« »Nožiček.« je nejevoljno odgovoril državljan in šaril z roko po tleh. »Moški pride.« je dejala državljanka- — »Ce je padel nožiček, tedaj prav gotovo pride moški.. .< Moj sosed, mož z zelenimi ovijalkami in z vrečo na hrbtu, se je namah razburil. Kar višnjev je postal od jeze. »Sram vas je lahko, da imate še v dvajsetem stoletju take predsodke in vraže«. Državljanka je prestrašeno pogledala mojega soseda. »Tako pravijo-« je deiala. »Če pade nož. tedaj pride moški, če pa vilice, potem pn čisto gotovo ženska... Saj ne rečem, da je to res... Tako pač pravijo...« Moj sosed se ie pomilovalno nasmehnil- »Ta je pa dobra!« ie dejal. »Povsod okoli elektrifikacija, kolektivizacija. tu pa taki predsodki •..« Sosed je pomolčal, se obrnil k meni in iznova izpregovoril, teda tako. da So ga lahko vsi slišali. »Da, tovariš, povsod okoli je elektrifikacija. vraa vedi. kakšne velike ideje nas obdajajo _ borba z religijo nas vleče v svoj metež, tukaj pa. pomislite, tukaj je on popolno neznanje in meščanski predsodki«. >Nu, saj to ni povsod,« sem dejal. »To na stvari prav nič ne izpremeni,« je mračno dejal sosed, »jaz 9eni se samo zaradi tega ločil od svoje žene«. »Česa ne poveste?« »Bogme,« je dejal. »Čeprav nisem v stranki, vendar ne morem živeti z meščanko Pomislite, tovariš, šest let sem živel z njo, zdaj Pa ne morem več. Zdaj so drugi časi... Prosil sem jo, na kolenih sem jo prosil: pusti, sem deial, Katerina Vasiljevna, pusti tiste neumnosti, zlepa ti pravim, iznebi se vseh meščanskih predsodkov in vraž. Pa ni Pomagalo. Če je nož padel na tla — moški bo prišel: če je srečala popa na cesti — nič dobrega se nam ne obeta; če se ii je zaletelo — to spet nekaj pomeni... Tfej!« »In zato ste se ločili od nje?i: »Bogme, prav zato.« je dejal sosed. »Pa tudi drugače se je pričela sila čudno vesti • . Prosil sem jo in prosil, pa ni hotela... S tak0 prismuknjeno žensko nisem mogel več živeti... Zdaj pa se peljem v Moskvo. In če v Moskvi srečam pravo, pravilno državljanko brez predsodkov, se bom kar precej oženil z njo. Samo vprašanje ie. če jo bom srečal. Kar malce dvomim . •.« Sosed je umolknil, zvil cigareto in prižgal. Potem se mu je kolenilo in je dejal: »Nekdo se me je spomnil.. .< »Tvoja ločena žena je bila, nihče drugi, pri moji veri,« se je s sočutjem oglasila državi ianka. »Bog ve. kako ji gre?« »Čisto mogoče. Mogoče se me res spominja. Ampak nič ji ne morem pomagati, sama je kriva.« je odgovoril državljan in pljunil na tla. Potopljena hišica Sel sem nekoč po Vasiljevskem Oetrovu. pred sabo ugledam hišico, prav majhno hišico. Norveški slikar Edvard Munch, najmarkantnejša osebnost med sodobnimi slikarji v skandinavskih deželah, obhaja 12. decembra 701etnico rojstva Najsiromasnejši kralj na svetu IrašIIri kralij Fejsal. čigar država je najmlajša članica Društva narodov, je eden najsirormašnejših vladarjev na zemlji. Njegov oče, pokojni kakif in kralj Hedžasa, je bil imovit, a zelo 6kop mož. Imel je baje nad milijardo Din gotovine. Ker pa je v zadnjem letu svojega življenja izgubil mnogo zemlje na Ibn Sauda, se je njegovo imetje zelo skrčilo Na Cipru, kjer se je naselil kratko pred smrtjo, se je dal proglasiti za bankrotnega. ko ga je neki čev« Ijar terja! plačnio za par čevljev. Fejsal pa je tisto ma'o denarja, kar ga je Tešil pri katastrofi svojega očeta, naložil v zemljišča pn Bagdadu V zadnjem času pa se mu ta zemlja nič ne rentira. čeprav jo na moč intenzivno obdelujejo. Zaradi tega je krailj navezan izključno na plačo, ki mu je dovoljuje parlament, in čaka vsak mesec nestrpno kakor njegovi uradniki, kdaj bo zopet prvega. Njegova mesečna plača je skromna. Znaša borih 4000 Din Večji dol tega denarja izda za svoj dvor, z.a uradni-štvo, shižabništvo in slično. Ko plača vse in odlpravi običajne prošojike, mu ostane komaj 2000 Din. Od te p'ače pa mora dovoljevati apanaže princem ;n princesam ter šerifom. Fejsalova šatulja je torej vedno prazna in ko je pred časom prejel od nekega sorodnika v Kairi prošnio za posojilo, mu je posila! maihen znesek s pripombo, da je to zadnji novec, ki ga premore. Ladja v o^tiju Iz Kartagene v Kolumbiji poročajo o hudi nesreči na morju. 120 km južno od Kartagene je izbruhnil na obrežni ladji »Atrato«- ogenj. Potniki so 6e tega tako prestrašili, da so začeli skakati v more, kjer so jih požrli monski volkovi. Rešilo se je samo 15 oseh. ki 6o se pripeljali na Kopno z rešilnimi čolni. Milijonski zaklad na dnu morja Na Švedskem so se začele priprave za dvig 1. 1917 blizu finskega arhipela pogreznjene ruslio vojne ladje »Car Peter Veliki«. Ladja je vozi'a s seboj v trenutku katastrofe skoro za po! milijarde Din zlata. Švedski korvetni kapitan grof \Vac.h-mes>ter se je v tej zadevi nedavno mudil na Finskem, kjer je s kuratorjem f:nskega Narodnega muzeja štud;ra.l na zemljevidih natančen položaj mesta, kjer se je ledja potopila. Veliko izbero mladinskih in drugih leposlovnih knjig za {Hoiižtica darila ima v zalogi Knjigarna Tiskovne zadruge V LJUBLJANI, šefenburgova ulica 3. Streha in dve nadstropji. Gori na vrhu ie še dimnik in z njim je opis hišice skoroda pri kraju. Kakor rečeno, hišica je majhna. Če bi upravdomu* stopil na rame, bi prav lahko dosegel drugo nadstropje. Niti zmenil se ne bi bil za to hišico, če ne bi neka kanalja z drugega nadstropja pljunila name. Nekaj krepkega sem mu hotel reči, dvignil sem glavo — nikogar ni bilo. »Skril se je, lump.« si mislim. Z očmi sem pričel šariti po hiši. Gledam in vidim, v drugem nadstropju je pribita nekaka spominska plošča. Na deski je napisano: »Do sem je segala voda 23. septembra 1924«. »Oho,« si mislim, »to ti ie bila povodenj. Kam so se stanovalci neki poskrili, ko je pa voda segala prav do vrhniega nadstropja! Čisto gotovo so zlezli na streho ...« Pred očmi so se mi pričele risati grozne slike. Kako ie voda dosegla prvo nadstropje in naraščala tja do drugega. In stanovalci, kako so stanovalci pometali vse svoie proč in lezli na streho, polni strahu in obupa. In k dimniku so se privezovali, z debelimi vrvmi so se pritrdili, da jih burja ne bi odnesla. Tako so se mi pričeli smiliti, da sem kar pozabil na tisto, kar si ie bil pravkar nekdo dovolil. Namah se je odprlo okno in oglasila se je stara baba. »Kaj pa iščeš, batiuška?« je vprašala. »Ali si iz urada za socijalno zavarovanje ali pa morda kak agent?« »Nak.« pravim, »ne eno ne drugo. Samo listole tablico sem videl in kar groza me je, * Upravljajuščij domom — hišni upravitelj. V šestih mesecih pognal milijon dolarjev Ameriška pollicija je prijela milijonarja Davisa, ki je pred pol leta poneveril milijon dolarjev vlog in izginil. Aretiranec je imel pri sebi samo še 200 dolarjev, ostalo vsoto je pognal. V celicf, karnor so ga zaprli, pa se je pozneje obesil. Velegoljufija pri praških bankah Praška policija je aretirala dve žensk:, 32 letno zasebno nameščenko Skalo in 35-letno Seidlovo. Obe sta izvabili od treh praških zavodov z rafiniranim trikom 1 milijon 310.000 Kč. Seid'1ova m je namreč frrskrbela lažme listine in se je izdajala za išno posestnico. S pomočjo Skalove je prepisala hipoteke v treh bankah na 6voje ime, nato pa dvgnila denar, ki se je pri aretaciji do zadnjega vinarja našel pri goljufi ci. Smrt nestorja nolj^kib učenjakov Iz Varšave poročajo da je umrl tamkaj nestor poljskih učenjakov, mini fi'o'og i.n 6lovničar prof. Adam Anton Kryn'f:\ Uča-kal je častitljivo starost 89 let P oko Trk velja za reformatorja poljskega pravopisa in je značilno, da je postal žrtev prometne nesreče. Vpraša me prijatelj Jaka, kje naj jutri me počaka. Odvrnem mu, no, to se ve: Pri Slamiču, nikjer drugje l 15072 Iz akvaristove torbe o IZLETIH IN o VODENICI RIE Ker se je letošnja pomlad dolgo obotavljala, nam je poklonila jesen mnogo toplih dni kot odškodnino za mraz, ki je prenehal sele maja. Zaradi tega mraza v pomladi se je tudi priroda prav pozno prebudila. Akvaristi so gotovo opazili, da so se vršile svatbe ribic kasneje kakor navadno in da so se prebudile rastline prav pozno iz zimskega sna. Po mladičih sodeč, je mnogo rib prenehalo z drstjo šele avgusta, ker je bilo videti še v septembru nič koliko najmlajšega zareda, kateremu je mila topla jesen omogočila razvoj vsaj v toliko, da ho za silo kljuboval zimi in mrazu. Dne 6. t. m. popoldne sem akvariral v dveh jamicah pri Brezovici, ki sta v avgustu usahnili, napolnilo jih je pa jesensko deževje. Iz dna so prilezle živalice, ki so se zarile za časa suše v vlažno blato. Pnfrčale so tekom tople jeseni tudi razne vrste vodnih kebrov in žuželk, priromali so pupki in žabe, tako da sta jamici pokazali v pozni jeseni isto sliko, kakor v maju, samo glo-bočkov nisem več opazil, ker so zaradi suše izumrli. Ko sem obšel jamici, so cmoknile v vodo razne žabice, kar je prava redkost v božičnem mesecu. Naravno, da je to top- če se spomnim, kako visoko je bila voda tu pri vas. Prav gotovo so te z vrvjo privezali k dimniku, a?« Starka me je divje pogledala in naglo zaloputnila oknice. Na prag je stopil rejen možak v telovniku in me nemirno opazoval: »Kaj bi pa radi. državljan?« Jaz mu pravim: »Ali mi niti toliko ne privoščite, da bi si pošteno ogledal vašo hišico. Nič ne bi rekel, če bi bila to kaka navadna hišica, toda takole je pa že vredno pogledati. Veste, tisto tablico sem opazil, pa sem si mislil: strašno je moralo biti«. Možak se je nasmehnil in dejal: >Kaj še. saj ni bilo tako.« pravi. »Nak, čisto drugače ie bilo- V našem rajonu je paglavcev nič koliko. Zmerom so trgali Taktično višino z zidu. Potem smo jo pa višje pritrdili. Zdai jo pustijo pri miru. Tudi svetiljko pustijo. Previsoko je vse ekupaj... Kar se pa vode tiče, je segala tja do kolena, če ni bila še nižja. Kura bi jo Čisto lahko pre-bredla«. Kar za malo mi ie bilo zaradi te faktične višine. »Na dimnik bi jo bili obesili,« sem dejal. On pa nazaj: »Če nam še te ne pusti i© pri miru, jo obesimo na dimnik; nič lažjega kot to«. >Nu, vrag vas vzemi.« sem dejal. »Pa utonite«. Soprog Državliani, kai ee eodi na družinski fron ti? Moške popolnoma zatirajo- Zlasti tiste, katerih žene se ukvarjajo z naprednjaškimi vp-ašanji. Primerilo se mi ie nekaj prijetnega. Pridem domov. Stopim proti svojemu stanova- lo vreme vzbudilo tudi razne mušice, ki so lačnim žabicam dobrodošle. Videl sem nič koliko polžev iz roda Limnaeide, v katerega spadajo tudi mlakarji, pupke, obrobljene ko-zake pri svatbi, lakofile in druge kebre, mnogo ličink kačjih pastirjev in druge v take jamice spadajoče živalice. 8. decembra sem akvariral na Rakovi jelši. Jarek je bil pokrit z ledenimi šipami in navidezno mrtev, samo pod nekim mostem sem zagledal ribice. Bile so črnovke, pisanci, kleni ir pez-dirki v svatbeni obleki, vrhu tega sem zajel z mrežico zanimive ličinke, ki si napravijo hišico s kratkimi, 3 do 5 mm dolgimi koščki vodnih rastlin, lubja in drugega materijala, ki ga s svojimi kleščami odščipnejo. Tudi prazne lupine malih polžev povežejo v podolgovate, tulcu podobne hišice. Dne 6. decembra sem vzel domov ličinke kačjih pastirjev, polže in kebre, 8. pa parček pezdirkov, ki se v ribogojnici živahno sučeta okrog školjke. Gledati v akvarij, v katerem so poleg rib tudi druge, ribam neškodljive živalce, je silno zanimivo in poučno. Akvarist pri svojih akvarijih gotovo ne pozna dolgočasja. Danes si oglejmo dve bolezni, ki sta si po vnanjih znakih zelo slični, vzroka sta pa dokaj različna. Prva je vodenica, posledica zaprtosti po enolični hrani. Ribam dajemo živo hrano; na nastrgano meso. na pis-cidin in na druga hranila pa denemo kapljico ricinusa, nakar se život odpre. Drugo bolezen imenujemo Lepidorthosis contogio-sa. Pri obeh boleznih se naježijo luske. Povzročitelj te bolezni je bacil pestis Astaci (račja kuga). Tipičen znak je otrplost repa in neka vodena tekočina med naježenimi luskami in kožo, ki jo izbrizgnemo s pritiskom prsta na luske. Obolele ribe dihajo naglo, stoje mirno, potem se obrnejo na hrbet in poginejo. Krepkejše ribe utegnemo ozdraviti v tekoči vodi. Drugih sredstev ni. Obolele ribe oddvojimo, akvarij pa uredimo na novo. Po dr. Hoferju ne dej-stvuje omenjeni bacil pri ribah tako katastrofalno, v telesu raka se pa virulentnost silno poveča. Ta bacil so iskali znanstveniki in strokovnjaki dolgo brez uspeha. Tudi pri nas sta se trudila svoječasno gg. Hubad in Franke, da ugotovita pravega povzročitelja te bolezni, ki je uničila v kranjskih vodah vsa ona bitja, ki jih je, po Erjavcu, neki dosluženi vojak stare cesarske dobe in gostilničar opisal nemškemu gostu: »Schneidermeister, rote Mondur, zuruck-marsehiert«, pri čemur je mislil na raka. Bacil pestis Astaci napada ribe na mestih, kjer so luske iz kateregakoli vzroka odpadle. Zdravih rib, ki nimajo nobenih defektov na luskah in na koži, se ta bacil ne loti. Bolezen traja 3 do 4 tedne, v teku katerih se naježijo vse luske od repa do glave. V ribogojnici trpe na vodenici navadno lene ribe, kakor so zlasti koreslji, zlati krapi in koprenke in tudi te samo pri enolični hrani. Bacil pestis Astaci pa prinesemo lahko domov iz potočkov, kjer so oboleli in mrtvi raki. V solnih ribogojnicah, katere ljubitelj vsakodnevno neguje, je ta bolezen redkost. V ribnikih, kjer je mnogo rib na razmeroma majhnem prostoru, zlasti če je v zvezi s kakim gnojiščem, jo pa utegnemo opaziti. O. S. nju, potrkam na svoja lastna vrata — ne odpre mi. »Manuša,« rečem svoji soprogi, »jaz, Vasja, sem vendar prišel«. Molčala je. Vse je bilo tiho. Nenadoma se razleže za vrati glas Miške Bočkova. In Miška Bočkov služi v istim uradu kakor moja soproga. »Oj,« je rekel, »ti 9i. Vasil Ivanič? Čez eno minuto ti odpremo. Počakaj, prijatelj, le trenutek«. Zadelo me ie. kakor bi me bil kdo lopnil po glavi. — Državljan — sem si mislil — kaj se vendar godi na družinski fronti, mož ne puste več noter? Prosil sem zelo vljudno: »Odpri,« sem dejal, »Miška, zajec... Ne boj se, ne bom se 9 tabo bil«. Jaz se. veste, zares ne morem biti. Postave sem take, dovolite, majhne in nežnega sestava. Torej: jaz se ne morem biti. Poleg tega pa še moj želodec ob hitrem premikanju daje takšne glasove od sebe. Zdravnik pravi: Hrana vam tako muzicira... In zame ni baš prijetno, da muzicira- Na kakšen način mi gre tukajle muzicirati! Torej skratka, jaz se zategadelj ne morem biti! Začel sem mlatiti po vratih. »Odpri,« sem rekeL »potepuh ti«. On pa je dejal: »Ne butaj ob vrata, hudič ti! Koj ti odprem«. »Državljan.« sem dejal, »kaj pa je to?« Z mojo ženo se zapira v stanovanje in jaz bi se ne smel pritakniti vrat in ne butati. »Odpri,« sem rekel, »ali pa ti napravim karam-bol«. Dejal ie: »Vasil Ivanič, počakaj vendar malce. Sedi.« ie rekel, »na hodniku na kov-čežič. A ne butaj vendar na majhno svetilj-ko. Nalašč sem ti jo pustil tamkaj, da ti ne bo treba sedeti v temi«. Posledice triurnih eksplozij v Montrealu DOGODKI FO ŠIRNEM SVETU Munch — 70 letnik Številčno izenačevanje obeh spolov ASK Primorje jesenski prvak LNP Z zmago Rapida nad železničarjem se fe včeraj zaključilo jesensko prvenstveno tekmovanje — Primorju sledijo I SSK Maribor, SK Rapid, SK Ilirija, SK Železničar in SK Svoboda — SK Celje jesenski prvak celjskega okrožja — Pomoč za brezposelne nogometaše — Kritika dela JNS v preteklem letu LJubljana, 18. decembra. •' Z današnjo tekmo med Rapidom in Železničarjem v Mariboru se je zaključil jesenski del nogometnega prvenstva LNP. Jesenski prvak je postal ASK Primorje, ki je s 7 točkami stopil na čelo tabele. Odločitev o tem je padla sicer že predzadnjo nedeljo pri tekmi Maribor :'Rapid, vendar pa je bilo teoretično še mogoče, da Železničar doseže isto število točk kot Primorje. Vendar pa bi bil moral Železničar danes zmagati z 9:0, da bi mogel prehiteti Primorje. Oddati pa je moral dve točki Ra-pidu ter se tako plasiral na predzadnje mesto. Primorje j« edimi klub, Id v jesenskem delu prvenstva ni bil poražen. Da mu sledita Maribor in Rapid le z eno točko razlike, j« vzrok v tem, da je Primorje igralo trikrat neodločeno. Vsekakor je Primorje zasluženo zasedlo prvo mesto. Tudi njegova goi diferenca je najboljša od vseh. Prav odlično sta se držala dva mariborska kluba. I. SSK Maribor in Rapid, ki sta s 6 točkami zasedla drugo in tretje mesto. Dokaj nesrečno se je odrezal dosedanji prvak SK Fiirija. ki je prišel na četrto mesto. Konec tabele tvori ljubljanska Svoboda, kateri je usipelo doseči lo eno točko, to pa od jesenskega prvaka Primorja. Odločitev o definitivnem prvaku bo seveda padla šele spomladi. Pri tem pa treba poudarjati, da položaj A.S3K Primorja kljub temu. da stoji sedaj na prvem mestu, ni prav trden Prvo mesto mu ogroža zlasti t. SSK. Maribor, ki bo sipomladi večino tekem s svojimi nasprotniki igral doma. Diference v točkah med prvimi petimi klubi majhne, zaradi česar bo sporni a dansko prvenstveno tekmovanje prav zanimivo in .je pričakovati napetih borb. V naslednjem kratek pregled zmag ln pc patov posameznih klubov. Primorje je zmagalo dvakrat. Trikrat je igralo neodločeno, poraza pa ni utrpelo nobenega Maribor je dosegel tri zmage in dva poraza. Isto velja za Rapida. Ilirija je zmagala dvakrat, dvakrat je bila poražena, enkrat pa je igrala neodločeno. Istt uspeh beleži mariborski Železničar. Zadnj) v tabeli Svoboda pa si ni mogel priboriti nobene zmage. Le enkrat je igrala Svoboda neodločeno, štirikrat pa je bila poražena. Končna s/lika jesenskega prverustva je: Piimorje 5 2 3 0 11:6 7 Maribor 5 3 0 2 17:11 * Rapid 5 3 0 2 12:13 f> Ilirija 5 2 12 18:12 5 Železničar 5 2 12 12:14 5 Svoboda 5 0 1 4 5:20 1 SK Rapid : SK Železničar 3:2 (3:0) Maribor, 17. decembra. Z današnjo tekmo, ki sta jo odigrala SK Rapid m SK Železničar na igrišču I. SSK Maribora, je zaključen jesenski del domačih prvenstvenih tekem. Kljub poznemu terminu, ki doslej ni biil običajen, so vremenske prilike omogočile reden potek igre. Igrišče je bilo vzorno prirejeno in tudi obisk je bil v slkladu z važnostjo tekme, tki je imela odločiti o zasedbi drugega, odnosno petega mesta. Brez običajne pred-rtekme sta točno ob 14.15 nastopila nasprotnika v naslednjih positavah: SK Ranid- Herman—Barlovič. Flak—Go-irnol, Seifert Fuičkar—Heller, Venko, Bau-rnel. Hardinka, Pišof. SK Železničar: Mahajinc—Bačnik, Wag-r>er—Fraingeš II, Frangeš I; Glavič—Ro-mjak, Pavlin. Efferl, Konrad II, Pezdiček. ■ Kakor je bilo pričakovati, moramo tudi to tekmo uvrstiti med prvenstveno srečanje z vsemi vrlinami in hibami, ki so spričo značaja tekme neizogibne. Vseh 90 minut ogorčene borbe je bilo prepletenih z ne')roj razburljivimi fazami, enako pa z nič manj prav nepotrebnimi izmenjavami t e^portnih gest. Polčasi niso ločili tekmovanja le časovno, temveč tudi po nadmoči Rapida, odnosno Železničarja. Dočim je Rapid v prvem času zasluženo šel v vodstvo. je Železničar v drugem polčasu upravičeno beležil dva uspeha in tudi tretjemu re bi biio mogoče odreči upravičenosti, tako da bi bil neodločen rezultat še naj- - Pri jatelj,« sem deial, »dras^ tovariši kako more lopov ob taki priliki s soproeom z mirnim glasom govoriti o 6vetiljki. Kaj se vendar godi tu?« On pa, veste, govori zmerom skozi vrata. >Ah.< ie dejal, »vedno si bil. Vasilij Ivani?, nepristranski državljan. Tako nepristan-ski boš tudi umrl!« ?Naj bom nepristranski« sem rekel, »ali jaz bom koj poklical policijo«. Takoj sem 3tekel dol k policaju. Policaj je deial: Mi. tovariš, ne moremo ničesar- Če bi vas hoteli ubiti ali pa n. pr. pri splošnem družinskem prepiru vreči 6kozi okno, tedaj bi mogli kai storiti... Toda tako — je rekel ,— se ne godi pri vas nič posebnega... Vse je normalno. Vi pa. je dejal, tecite še enkrat tjakaj, morda vas bodo sedaj pustili noter. Letim nazaj — in res, čez pol ure odpre Miška Bork o v vrata. »Pridite noter,« pravi, »3edaj je dovoljeno?. Stopim na?lo v sobo. O ti moj bos, vse je bilo polno dima, vse je bilo umazano, vse v neredu- In sredi sobe sedi pri mizi sedem liudi. štiri ženske in štirje moški. Pa pišejo. Ali je bila tu kaka seja? Vrag vedi. Pogledali so me in se pričeli smejati. In njihov napredni tovariš Miška BoSkov se je sklonil nad mizo in se treeel, veste, od smeha. »Oprosti.« je dejal, »pardon, da smo ee vam smejali. Hoteli smo samo vedeti, kaj store moški dandanes v takšnem primeru«. Dejal sem strupeno: »Ne bi se smeli smejati. Če imate kako sejo, bi morali to povedati- Ali obesiti na vrata kak listič. In na sp^no. sem rekel, če kje »kadijo, fe treba tudi prezračiti«. Sedeli so še nekaj časa in potem šli. Nisem jih zadrževal- bolje odgovarjal razmerju sdl in mam ju obeh enajstoric. Pri presoji posameznih formacij bi se daile primerjati obe napadalni vnsrti takole: pri Rapidu je izrazito prednjačil Venko, ki edini razipolaga s primernim startom. Približal se mu je Pišof, ki pa v zaključnih potezah preveč okleva. Notranja trojica sicer tehnično ni slaba, ni pa medsebojno uigrana. V fcriteki vrsti je brez dvoma najboljši mali Finčkar, ki je dobro zadrževal naval Pezdičfka. Seifert je nepoboljšljiv in ga je zasluženo zadela izključitev. V obrambi, ki sicer ni znala graditi, pač pa raizdirati, je bil tudi do izključitve Barloviča, ki je to pot morda preveč predčasno zapustil igrišče, koristnejši Flak, ki je imel v drugi polovici v Hellerju neza nesljivega partnerja, tako da je bila njegova pomoč često tudi na levi strani potrebna. Vratar Herman je v drugem poJ-času in zlasti proti koncu igre, ko je izenačenje viselo v zraku, često v sigurnem stilu preprečil Železničarju tisipeh. Železničarji niso igrali slabše kakor v dosedanjih tekmah. Razlika je bila le ta, da jim sreča ni brla naklonjena, kar velja zlasti za drugi polčas. Vratarju Mah.aj.n-cu bi 9e mogel očitati tretji gol. Na prvem golu pa je soudeležen s tem, da je s prestopom zakrivil kazenski strel. Ostala deseterica je grešila zlasti v tehničnem pogledu, ker ni uporabljala proti načinu Ra-pidove igre edino uspešnega sredstva pri-zemne kombinacije, ki ji je sicer dorasla, če igra z nasprotnikom istega sistema. V obrambi je Bačnik prekašal Waignerja V krifeki vrsti, ki nosi pretežni del lčrivde na ponzu, pa je mogel zadovoljiti le Frangeš T. Odločitev je bila odvisna od Pezdič-ka, ki pa je bil v tej tekmi premalo živahen Inici jati ven je bi! poleg Pavlina, ki pa je skupno z Ririovi^em moral zapustiti teren, edmo še Efferl. Ni pa odrekati Železničarjem izredne borbenosti, ki bi. če bi trajala tekma še pet minut, zadostovala za remis. Pevalek iz Ljubljane ni .sodnik večjega formata. Dokazal je sicer, da razpolaga s potrebnim teoretičnim znanjem in da je strog ter objektiven, ali živčno ni dorastel 90 minutam, tako da je po brezhibnem uvodu, čim se je tekma nagibala h koncu, vidno popuščal. Gole so zabili: v 2. min. Venko Iz prostega strela, v 17. min. Hardinka po lepem predložku Venka, v 33. min. zapet Hardinka, po predložku Hellerja. Polčas 3:0. V drugem polčasu je bil Konrad, in sicer v 6. min uspešen, v 14. minuti pa je zabil •Bačnik drugi gol za Železničarja ter je to stanje ostalo do konca. SSK Celje : SK Jugoslavija 4:0 (2:0) ' Celje, 17. decembra. Danes popoldne so bile na Glaziji zaključene v navzočnosti okrog 400 gledatl-teev letošnje prvenstvene tekme. Kot zadnji par sta nastopila SSK Celje m SK Jugoslavija. SSK Celje je zasluženo zmagal v razmerju 4:0 (2:0). Bil je ves čas v premoči, nudil je dobro in fair igro. Nekaj lepih šans pred nasprotnim golom pa nI 'znal izrabiti. SiK Jugoslavija je igral požrtvovalno, toda surovo, tako da je moral sodnik v drugem polčasu izključiti dva igralca. Goli so paddi v 3. in 27. minuti prvega ter v 4. iin 9. minuti drugega polčasa. Sodnik g. \Vagner iz Celja je bil strogo objektiven. SSK Celje je postal s to tekmo jesenski prvak celjskega okrožja. Ima sicer enako število točk, kakor Olimp in Atletiki, toda najboljšo razliko golov. Tekme v korist brezposelnim Ljubljana, 18. decembra. Na igriščih Hermesa in Korotana se je danes pričelo tekmovanje za pokal, katerega, čisti dobiček bo Sel v korist brezposelnim nogometašem. Hvalevredne akcije se udeležuje šest klubov, in sicer Grafika, Hermes, Jadran, Korotan, Slovan in Svoboda. Upamo, da bo finančni uspeh tega tekmovanja, čeprav se vrši v neugodnem časti, vendarle dober. Slovan : Jadran 3:1 (2:1) Tekma se je odigrala na Hermesovem igrišču. V športnem oziru ni bila na višku ter je nudila bolj drugorazreden šport. Slovan je imel več sreče in je kljub temu, da je Jadran v drugem polčasu prevladoval, dosegel zmago. Dobro je sodil g. Lukežič. Svoboda : Hermes 2:2 (1:0) Tudi ta tekma se je igrala na igrišču Hermesa. Bila je brezdvomno najzanimivejša tekma današnjega dne v tem tekmovanju, saj sta nastopila takorekoč dva favorita. Hermes je nastopil brez vratarja Burje z juniorskim vratarjem. Tudi Svoboda je morala postaviti namesto Naumoviča, ki je odšel iz Ljubljane, drugega zaščitnika svojega svetišča, Hermes je podal lepo igro, ki pa se je razbijala ob požrtvovalni obrambi Svobodašev. Vendar pa igra Hermesa ni bila taka, kakršne smo videli v zadnjih prvenstvenih tekmah. Zlasti je odpovedal notranji trio, ki je zastreljal nekaj prav zrelih situacij. Juniorski golman Poženel je dobro prestal svoj ognjeni krst, čeprav gre prvi gol na račun njegove treme. Najboljši mož Hermesa je bil srednji napadalec Pikič. Pri Svobodi sta ugajala Makovec in Bon-celj. Igra je bila živahna, tako da je občinstvo prišlo na svoj račun. Dobro in objektivno je sodil g. Jančigaj. Grafika : Korotan 4:2 (:2) Na igrišču Korotana Je Grafika, ki je nastopila kompletna, zasluženo premagala Korotana, ki je moral vzeti v svoje moštvo štiri rezerve. Sodnik g. Grozdnik ni zadovoljil. Ostale nogometne tefcme Jesenice: Vojaški nogometni klub Triglav ■ Bratstvo (Jesenice) 6:4 (4:3). Gole za Triglav so zabili Grujič, Flihar in Vesič. Beograd: BSK : Jugoslavija 3:0 (1:0). S to tekmo je BSK postaj jesenski prvak BLP ter vodi z 9 točkami. Sledijo Jugoslavija s 7, Bask s 6, Sparta 5, Grafičar 2 in Sloga z 1 točko. Zagreb: Grad jamski : Spa rta 3:1 (2:1). Tekma se je začela z 22, končala pa s 15 igrači, ker je moralo več igračev zaradi blesur odstopiti, nekaj pa jih je bilo zaradi surove igre izključenih. Sarajevo: Sašk : Hajduk (Sarajevo) 4:1. Novi Sad: Slavija (Osijek) : Vojvodina 2:2. Dunaj: Sportklub : Libertas 5:4 (3:2), Rapid : Austria 6:3 (3:2). BudimpeSta: Vasas : »11« 4:3, Ujpest : Namzeti 4:2, Hungaria : Soroksar 8:1. Glavna skupščina JNS Beograd, 18. decembra. Darnes dopoldne se je v dvorani Delavske zbornice pričela XV. glavna skupščina Jugoslovenskega nogometnega saveza. Snoči se je vršila v prostorih saveza širša konferenca upravnega odbora JNS iti zastopnikov podsavezov in zbora nogometnih sodnikov. Vendar pa na tej konferenci v mnogih vprašanjih ni prišlo do načelnega sporazuma. Današnja skupščina bi se morala pričeti ob 8 uri, ©tvoril pa jo je predsednik inž. Zarja Markovič šele ob 9.45. V svojem otvoritvenem govora je inž. Markovič podal značilnosti dela upravnega odbora JNS za razvoj športne aktivnosti saveza. Po zdravH je ustanovitev ministrstva za telesno vzgojo. S to ustanovitvijo so se od merodajnih mest priznale splošne koristi športnega gibanja za našo mladino. Njegov predlog, da se odpoSIje kralju Aleksandru vdanost na, ministru za telesno vzgojo pa pozdravna brzojavka, je bil soglasno ob velikem pritrjevanju sprejet Verifikacijski odbor, v katerem je bil za slovenske klube kapetan Vizjak, je od 504 predloženih pooblastil verificiral 499. •Skupno število članov JNS znaša 567. Po poročilih tajnika in blagajnika je predsednik inž. Markovič prečital pozdravno brzojavko Bolgarskega nogometnega saveza, ki želi današnji skupščini lejp uspeh. Ta tovariška gesta bolgarskih nogometašev j« povzročila med navzočimi prav ugoden vtis. Nato se je razvila na široko in dolgo debata o delovanju upravnega odbora JNS v prošlem letu. Večina govornikov je precej ostro kritizirala to delo. G. Zupan iz Ljubljane je kritiziral finančno politiko saveza ter zahteval, da se izvede anketa o finančnem delu upravnega odbora. Na predlog g. Višnjiča iz Zagreba je biila skupščina ob 14. prekinjena ter se je ob 15. nadaljevala. Tudi popoldne se je samo razpravljalo oziroma kritiziralo delo upravne ga odbora. Med drugim je g. Bojič (Beograd) navedel vzroke, zakaj kot revizor ni podpisal poročila blagajnika, kakor sta to storila ostala dva njego-va tovariša. G. Bojič je izjavil, da upravni odbor ni .posvečal skoraj nobene skrbi načelu štednje, ki je bila nujno potrebna. Pri tem pa je dejal, da nikakoi ni proti blagajniškemu poročilu kot takemu in proti delu g. blagajnika. Ob 18. je debata o delu upravnega odbora še vedno trajala in ni bil sprejet še noben sklep. Seja odbora za pokalne tekme v prid brezposelnih igralcev danes ob 19.30 pri Kmetu, tramvajska postaja mitnica. Polno-števiJno m točno. Novi odbor SK Ilirije. Naš najstarejši športni klub Ilirija je imela v petek zvečer svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen naslednji novi odbor: predsednik inž. Suk-lje, podpredsednika dr. Dular in dr. La-pajne, tajnik I. g. Betetto, tajnik IL g. Verbič, tajnik HI. g. Griinfeld Leopold, blagajnik L g. Medič, blagajnik IL g. Bal-tesar. gospodar g. Kosec, arhivar g. Komar, odborniki gg. podpolkovnik Soikolovič, Joža Zupančič, Karol Sircelj, dr. Kuhelj, Raj-ko Kos, Milivoj Lajovic, Jcsip Oobalj; revizorji gg. Rabič, Babšek, Bežek; razsodišče gg. dr. Demšar, dr. Pretnar. Juvanc, dr. Praunseis, arh. Costaperaria. Načelniki posameznih sekcij so: smučarska g. Goreč, drsalna inž. Bloudek, nogometna g. Betetto, težkoafletska Tone Kos, table-tenis g. Leopold Grunf^d, teniška . podpolkovnik Masek, hazeva dr. Mayer. Mesta načelnikov lahiko^stletske, plavalne in sabljaške sekcije še niso zasedena. O občnem zboru botx> še poročali. ASK Primorje (nogometna sekcija) drevi ob 20. seja sefccijskega odbora v gostilni »Činkole« SK Svoboda. Iz staleža verificiranih igralcev se črtajo Horžen Vinko, Kovač Slavko, Bizjak Emil, Vinšefc Ivan, Naumovič Ma-nojlo, Prijič Dušan, Spreitzer Bojan, Jam-nik Vinko. Vss navedene pozivamo, da vrnejo takoj klubsko opremo. — Obvezen članski sestanek v torek oh 19.30 v klubskih prostorih v Delavski zbornici. Udeležba zaradi določitve zimskega treninga in predstoječega občnega zbora dolžnost! Doslovno. Zobozdravnik je mož, ki gre 'ljudem rad raa živce. Slepec. Gospa se ustavi pred slepim pro-sjakom, ki ima s seboj malo deklico: To je tvoj očka, deklica? — Da, gospa. — Siromak! Kako dolgo je pa že slep?' — Vsalc dan od osmih zjutraj do Sestiih zvečer. Zločin pred zidanico Mlad družinski oče žrtev podivjanosti Novo mesto, 18. dec. V Vinjem vrhu pri Beli cerkvi se je v noči na nedeljo zgodil krvav zločin, katerega žrtev je postal 29ietni poročeni dninar France Hrovat, doma iz Tomaževe va-s-i pri Beli cerkvi. Hrovat je bij v soboto zaposlen pri svoji sestri, poročeni Rešetič v Viniem vrhu, s sekanjem drv. V mraku se je vračal proti stanovanju svoje matere. Po poti grede je zaslišal v zidanici posestnika Rabšeta v vasi Drami živahno govorico. Kot dober Babšetov prijatelj je zaklicail proti zidanici, kdo je notri. Oglasila se mu je Babšetova hčerka 30letna Frančiška in ga prijazno povabila v zidanico na kozarec vina. Hrovat se stopil v vinski hram, kjer je bil tudi 281etni posestnikov sin Josip Cvelbar. V tej družbi je Horvat popil menda pet kozarcev vina, naikar so vsi trije po kratkem pomenku zapustili hram. Ko je Frančiška zaklepaja vrata, je Cvelbar pozval Hrovata na zagovor, zakaj ga obrekuje pri vaščanih. Med razgovorom je postajal Gvel-bar vedno bolj divji, nenadoma je po- tegnil iz žepa dolg nož io se besno zaka-diil v Hrovata. Babšetova, ki je spoznala neizogibno nevarnost je hotela Hrovata zaščititi, bila pa je brez moči. Cvelbar je že navalil na svojo, na t!eh ležečo žrtev in je zadal nesrečnemu Hrovatu štiri hude smrtonosne rane. V dolžini 12 do 15 cm mu je prerezal trebuh in poškodoval črevesje, na prsih mu je prizadel v dolžini 20 cm veliko rana na levi strani zadaj pa enako dolgo rano in globok vbod na pljučni strani, pri čemer mu ]e ranil tudi pljuča. Nezavestnega Hrovata so prepeljali ponoči ob 23. v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer ga je primarij dr. Ignacij Pavlic operiral. Hrovat ki ima doma ženo in nepreskrbljenega otroka, se bori s smrtjo. Podrobnosti o žalostnem dogodku preiskujejo orožniki. — V kandijsko bolnico pa so pripeljali še enega nesrečnika. V gozdu bdizu Grčevja sta v soboto popolne dr-varida 58!etni posestnik Anton Furlan in njegov zet Franc Saje, iz vasi Sedeže. Nasekano drevo je padlo na glavo posestnika Furlana in hudo poškodovalo lobanjo. Repertoarji DRAMA Začetek ob 20. url. Ponedeljek, 19. decembra: Nastop dramatične in operne šole državnega kon-servatorija na korist akcije Rdečega križa za brezposelne. 4-zven. Znižane cene. Torek, 20. decembra: Zadoščenje, Le Chandelier. Francoski večer. Izven. Globoko znižane cene. Sreda, 21. decembra: Kar hočete. Red Sreda. • Drevj ob 20. nastopi na dramskem odru dramatična in operna šola ljubljanskega državnega konservatorija. Prvi del sporeda izvaja operna šola pod vodstvom gospe Skerlj-Medvedove in kapeln-ika dr. švare. V dragem delu pa Izvaja dramatična šola pod vodstvom prof. Šesta Molie-rovega »Namišljenega bolnika«, čisti dohodek porabi krajevni odbor Rdečega križa za brezposelne. Vstopnice se dobijo preko dneva v knjigarni Glasbene Matice na KongTe6nem trgu, od pol 20. ure dalje pa pri blagajni v dramskem gledališču. Cene znižane, dramske. OPERA Začetek ob 20. urL Ponedeljek, 19. decembra: Zaprto. Torek, 20. decembra: Adel in Mara. Red A. Sreda, 21. decembra: Zaprto. Maribor na oba praznika Maribor, 18. decembra. Maribor je prebil praznik kraljevega rojstnega dne in današnjo nedeljo brez posebnih dogodkov. Včeraj so bile v stolnici, pravoslavni kapeli in evangelski cerkvi svečane službe božje z zahvalnicami za kralja ob navzočnosti predstavnikov tukajšnjih vojaških in civilnih oblastev in korporacij. Sodelovalo je tudi vojaštvo v paradni opre« mi. Zvečer je priredil Oficireki dom v veliki dvorani Uniona v proslavo kraljevega rojstnega dne sijajno uspel plesni večer. Predsnočnjim je biia v lovski sobi hotela Orla slavnostna seja odbora mariborske podružnice SLD, ki so se je udeležili poleg drugih tudi mestni župan dr. Lipold, sreski načelnik Makar in magistratm ravnatelj Rodošek. Na dnevnem redu je bila izročitev odlikovanja, ki ga je prejel zaslužni predsednik mariborske podružnice SLD ravnateJj Bogdan Pogačnik ob 251etaici SLD. Sejo je otvoril podpredsednik podružnice profesor dr. Flu-dernik, nato pa z lepim nagovorom izročil odlikovanou red jugoslovenske krone mestni župan dr. Lipold. Policija zadnje dni ni imela preveč opravkov, če izvzamemo današnjo izredno ostro nogometno tekmo med SK Rapidom in SK Že* lezn/ičarjem, pri kateri so morali stražniki ponovno posredovati. V noči na včeraj je neznanec ukradel gostilničarju Radu Starmanu v Melju državno zastavo, ki je visela nad gostilniškim vhodom Pekovskemu pomočniku Josipu Klepu je izginilo včeraj s hodnika neke gostilne r Vetrinjski ulici novo kolo znamke Nuseum. Kamnoseku Ferdinandu Rogaču je neznan prijatelj perutnine odnesel v pretekli noči iz barake v Tattenbaohovi ulici osem kokoši. Neznan j pobalin si je zopet izbral za cilj svojih metalnih vaj električno javno uro na Glavnem trgu, v katero je vrgel v pretekli noči kamen in razbil več reklamnih šip. Reševalna postaja je prepeljala več oSeb v bolnišnico. Reševalce je poklicala na pomoč tudi mestna policija, ker se je baje poizkušala zastrupiti v policijskem zaporu c hiperman« ganovo raztopino 221etna železničarjeva žena Adela Z. s Koroške ceste. Med prevozom v bolnišnico pa je Z. priznala reševalcem, da je samo fingirala poizkus samomora, ter jicn ponudila, da jim plača za 10 litrov vina, če jo izpuste. Seveda so jo reševalci odpeljali nazaj v zapor. Na Kralja Petra cesti v Studencih je ▼ soboto zvečer nenadno umr'a na cesti okrog 40 let stara zasebnica Ana Nudlova. V Kokotovi gostilni je izipila dve četrtinki vina. nato pa je odšla na cesto, kjer se je zgrudila na tla in na mestu izdihnila. Najbrže jo je zadela kap. Danes kmalu po 14. uri je neki neznanec, ki ima okrog 30 let, napadel lOletnega sina krojaškega mojstra Pietotnika z Meljske ceste ter mu oropal 70 dinarjev kovanega denarja, ki ga je imel deček v žepu. Neznanec je izginil brez sledu za bližnjimi barakami. Policija ga je zaman zas'ed-ovala. Nov lep film v kinu Matici Nov film z naslovom »Gilgi. ena izmed nas« je začel v soboto vrteti Elitni kino Matica v Ljubljani. Glavno vlogo Gilgi ima v zgodbi, ki nam predstavlja v glavnem živ« ljenje modernega sodobnega dekleta, ljubljanskemu občinstvu že dobro znana Brigi-ta Helniova, ki zlasti uspešno nastopa v tragičnih vlogah. Gilgi je 20letna zdrava m razumna mladenka, katere svojci nimajo razumevanja za njene nazo»e. Gilgi, ki nenadno dobi veliko vsoto denarja, katerega je naložila zanjo v Švici nezakonska mati. ima znanje s pisateljem Martinom (Gustnv Dieasl). Zaradi njega zapufti dom in službo ter mu žrtvuje vse, čeprav Martin r.e ^ua ceniti njene ljubezni. V vsej zgodbi je mnogo zapletljajev in tudi tragike, kar je baš snov za Brigito Helmovo. ki se ji take- vlo-i ge izredno posrečijo. Zato tudi zanimanje i gledalcev ne popusti in je biio mišljenje občinstva, ki je doslej prisostvovalo pred« stavam, soglasno v tem, da je film res vreden, da si ga vsakdo ogleda, saj pravi tuja kritika, da je v seznamu filmske industrije zelo malo tako posrečenih slik sodobne m'a-dine. Tudi Gustav Diesel igra vlogo bohe-ma pisatelja prav izvrstno, posebno prizore, ko spozna iskreno ljubezen Gilgi in se v njegovih nazorih izvrši preoferet, tako da zaključek le ni tragičen. _'_ ANEKDOTA Neka pariška igralka je podedovala po bogatem stricu v Ameriki. »In pomislite,« je rekla svojim tovarišem, »niti vedela nisem, da imam tega strica in še v Ameriki povrhu! Njegovo smrtno naznanilo je bilo prvo njegovo znamenje, da živi!« ★ Liebermann je hotel ta portret darovati Sauerbrucku. Nekega dne pa je prišel ravnatelj nekega medicinsicega zavoda, ki je hotel sliko kupiti. Liebermann je zahteval visoko vsoto. Ravnatelj je ponudil polovico. »Veste kaj,« je menil Liebermann, »sliko sem hotel prijatelju Sauerbrucku darovati. Toda slabo plačano je bolje nego debro darovano. c Umrl je, previden s tolažili sv. vere naš najboljši inož, oče, tast in ded, gospod Anton Hočevar Pogreb dragega pokojnika je bil v nedeljo 18. t. m. na pokopališče k Sv. Križu. Vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in vsem darovalcem vencev se najiskrenejše zahvaljujemo. V* Ljubljani, dne 18. decembra 1932. PAVLA HOČEVAR soproga — VERA mgr. pharm. TONI OLGA, inž. JOSIP, otroci — TONČKA, snaha — JOŠKO BEN-ZIA in VIKTOR PREGELJ, zeta — BLANKA in TATJANA, vnukinji — ter ostalo sorodstvo. TEDEN DNI FILMA Boj za „Dona Quichottaw Ado je oče filma? Kako je Šaljapin naposled pri še? do režiserja Filmanje komične opere »Don Quichottec s šaljapinom v glavni vlogi je bil mednaroden dogodek. Veliko zanimanje za ta film tudi izven strokovnih krogov je upravičeno. Filmov take vrste ni dosti. Posebno težko je dobiti spretne režiserje in pisatelje ma-nuskriptov. Priprave za film »Don Qulchotte< so trajale zelo dolgo. Naj jih samo nekaj naštejemo. Prvotni začetek: Chaplin se je srečal s galjipinom v kopališču Juan les Pins. Tam sta prišla na misel, da bi šaljapin napravil film o »Donu Quichottu«, ki je bil ena njegovih najboljših opernih vlog. Svetovno časopisje je o tem poročalo na dolgo in široko. In malo nato je te vesti zopet preklicalo. Potem so prišle v liste malo drugačne vesti. Da bo igral vlogo klativiteza, je Šaljapin sam potrdil. In film bodo delali na Angleškem. Ne, na Francoskem! Ideja začne dobivati pravo obliko. Film bodo napravili v velikem stilu in zanj bodo žrtvovali ogromne vsote. Delali ga bodo v dveh verzijah. Znani pisatelj Paul Morand bo iz osebnega prijateljstva napisal manuskript. Preklicali te vesti niso — torej — bo držalo. Po kratkem odmoru pridejo nove vesti. V nekem pariškem listu je izšel na uvodnem mestu pogovor z izbranim režiserjem Walterjem Paittmanom. Ruttman je presenečen zaradi te častne naloge. Njegove vesti so zelo zanimive. In ko bralci zvečer vzamejo drug list v roke, čitajo tam na veliko začudenje intervju s »končno« izbranim režiserjem Bernardom Dechampsom. Tudi on je presrečen in tako ponosen, da bo začasno opustil najdražji načrt — reži-ranje svojega najdražjega dela »Pustolovščine kralja Pausola«. Kdo bi na njegovem mestu napravil drugače, če bi šlo za delo, kakršno bo šaljapinov »Don Quichotteka-ter:h sposobnost nI ocenjena v učnih izpričevalih, za katere ni zaščitnih zasonov, ne penzije, ne zavarovanja, katerim je v žuljavih rokah in razoranih licih zapisan njih poklic« _ to je našim kmeticam. »Književnost in umetnost« se peča z nekaterimi novejšimi deli, pregled t »Izveskih« Je pester ln obilen. Tn najde zanimiva poročila »Iz ženskega sveta« feministka, a tudi gospodinja in mati bosta prišli na svoj račun, če prečitata rubriki o higijenf In kuhinji. Praktična stran lista je zastopana zlasti v »Prilogi«, kj nudi ženam mnogo zelo ■primernega gradiva za okrasitev njihovega doma ter za lastno osebno porabo. Zapeka. Po godbah univerzitetnih klinik se odlikuje naravna »Franz Josefova« greneča po zanesljivem učinku pri prijetni uporabi. VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan 5ta 10.000 dinarjev! ALI OGLASI Vsaii beseda 50 pa--; za dnianj« na«!«'« ali *a Šifro na S Din. fl) Lesni manipulant p« ruski. vajeni tn-di pri patrih žagati. ter zmožen vret, Dunajska 64. 51611-1 Šiviljo ufenko ali šele izučeno epre;'im«-m. Prednost ima si-ote. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Z vso oskrbo«. 51753-1 Knjigovodja ta korespondent, zmožen tudi nemščine, dobi name-šfeaje pri podjetj® na deželi-. Vsa oskrbo v hiši. Ponn-dbe z navedbo plač«1 na »glasna oddelek jutra pod »Takojšen nastop 2-35« 516S0-1 Mesar, pomočnika sprejme takoj F-an An<ž!č. Ljubljana. Šolski drevored 51807-1 Inkasanta f 3000 Di.n kavcij* »prejmemo. Ponudbe i navedbo zahtevkov na og'asni od de'ek »Jutra« pod zna f ko »Inkasant«. 51725 1 Vsaka beseda 50 par; za dajemje naslova ali sa Šifro p« 3 Din. (2) Hlapec tr07.cn im nekadilec, vajen konj io v~s=h kmetskih del, ž-elj po Božiču pr«men.iti sl®i*>bo. NaMov pove oglas, oddelek »Jutra«. 5164-1-2 Dekle pridno i.n pošteno, vajeno vsega dela in nekaj kuhe, išče službo — tudi na prosti'™. Ponudbe na o-glasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Nastop po prvem«. Prodajalka poSte-na in marljiva, i najboljšimi spričevali — želi kamorkoli premeniti mesto Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Spremenite«. 5!707-2 Za sestavo bilanc ureditev i.n reorganizacijo knjigovodstva se obrnit« na podružnico »Jurtra« v Mariboru pod značko »Organizator«. 5!730-2 Vrtnar samostojen. S6 let star, ramski, z dobrimi j spričevali in 16'etno prakso, išče stalno službo. Nastop? lahko takoj. NT»s'ov v oglas, oddelku »Jutra«. 51695 2 Mesto inkasanta .ili t'-mu slično išče bivši podioficir, zmožen kavcije. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod »Inkasant«. 51958-2 Zaslužek Kdor » i i « z*alužia, plača za vsako besedo 50 par; sa naslov ali Šifro S Din. — Kdor d n d i zaslužek, pa za Tiak« besedo 1 Din, ta dajanj« naslov« ali za Šifro pa 5 Din. (3) Damsko in moško perilo samo fino, dam Svat na dom šivilji, ki ima večletno prakso v konfekciji. — Po®ud.be na ogl. oddelek »Jutra« pod »Prikrojeval ka«. 50165-3 ir» Gospodinjo spretno, ki zna tudi kuha ti. v starosti do 30 let — | sprejmemo proti dobri plači. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 51860 1 Služkinjo pošteno m vajeno vseh del, tudi k ohe, iščem. — Predstaviti se je ob delav nikih med 10. i® 14. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 51799-1 Kmečko dekle pošteno, ki bi opravljala vsa hišna dela. Iščem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 51856-1 Prodajalka iobro verzirana v meSani stroki, želi kjerkoli name-Sčenje. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celjn pod značko »Marljiva«. Fant 19 let »tar. tifzen in pošten. želi kjerkoli službo hlapca. Ponudbe na oga«. oddelek »Jutra« pod Šifro »PoSten«. 51971-2 Glasbila Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje naslova aH ia Šifro p« S Din. (96) Pianino skoraj nov, lep gia«. po ceni prodam. Naalov pore oglasni oddelek »Jntra«. Vsaka besedi 1 Din; za dajanje naslova aH Šifre m 5 Din. (9) Radio-aparat malo rabljen. 3 cevni, znamke »Ingelen U 3 Si (direktni priključek na tok), z zvočnikom znamke »L6we« prodam za 2300 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 51907-9 Avid^rnofo Va&k* buaeda 1 Din; t« dajanj« naslov« ali u Šifro pa j Din. (10) Tovorni avto tonski, rablje®, ko [iim. Naslov t -»glasnem oddelku »Jutra«. 51760 10 Pisalno mizo kupim. Nasiov t ogla«, oddelku »Jutra«. 51746-7 Kupim štedilnik Ponudbe s ee®o na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Lep«. 50373-7 Lokali Vg&ka beseda 1 Din: z« dajanj« naslove ali za Šifro pa 5 Din. (19) Gostilna dobro idoča, » industrijskem kraj® cSk ob železnici. v bližini Maribora, s pritiddiraamii, i® 1 velika novo sezidana hiSa ugodno prosto naprodaj. Polovica kupnine v got» ivint, polovica lahko v hranilnih knjižicah Naslov v »g!as®r-m oddelku »Jutra« pod »Ugod.na prilika 56oO« 51737-19 Stanovanje Vsaka beseda 1 Din: ca dajanje naslova ali ta Šifro p« S Dio. (SI) Dva lokala za pisarne, v I. nadstropja odda drogerija Hermes. Miklošičeva cesta štev. 30. 50379-19 Mesnico na prometnem kraj® iščem za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Promet«. 50866-19 Papirna trgovina knjigarna, biblioteka ln galanterija v centrumu lepega mesta v Sloveniji zaradi družinskih razmer na prodaj. Dopise na oglasni odd. Jutra v Ljubljani pod značko: Bodočnost. 50250-19 Ugiaal trg. raač«j« po 1 Din beseda; za dajanj« nasdova aii za šifro 5 Dim. — Oglasi sociaIn«ga »nač«.j* vsa ka beseda 50 par; za dajanj* naslova aii za Šifro p« 8 Din. (7) Vinske sode dobro ohranjene, »d 1001 naprej. kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Vinski sodi«. 50390 7 Blagajno »Wartheim« kupim. — Ponudbe z natančnim opisom in navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifr« »Knjigovodstvo«. 51871-7 Vsaka beseda 1 Din: u dajanj« metova ali za Šifro pa 5 Din. (30) Trgovsko hišo enonadstropno, v dobrem stanju, z majhnim vrtom, pripravna za vsako obrt, y letoviškem gorskem kraj®, blizu Škofje Loke prodam radi selitve. Pismene ponudbe na naslov: Marija Jereb, trgovina. Trebnje. 51720-20 Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva aHca št. 5 Stanovanje treh sob in kopalnice oddam po zmerni ce®i e 1. jen ali 1. febr. Pod Eoi-nikom, e. I, St. 7, na konca Ažbetove ulice. &1747 21 Komfortno stanovanje obstoječe iz 3 sob in pri-tikli® oddam takoj. Poiive se na Miklošičevi e. 18.'I. 51789-21 Stanovanje sobe. kuihinj« io pritiklio oddam odrasli družini ta koj ali i januarjem v Žg. SiSki, Vodnikova štev. 1S4 81880-21 Enosob. stanovanie zračno i® suho takoj od dam odraslim osebam. — Ljubljana VII, Kavšiova 5 Trisob. stanovanje nasproti banske uprave oddam po nizki ceni. Ponudbe pod »1. februar« na ogl. oddelek »Jutra«. 51867-21 Stanovanja Vsaka besed« 50 par: n dajanje naslova aii Uk fcfro S Dia. (21-a) Stanovanje »obe i® kuhinje, v bliiinl pivovarne Unio® išče Knez Večna pot 15. 50232-21/* Dvosob. stanovanje z vsema pritiklinami, iščem za Bežigradom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jn.tra« pod šifro »Stanovanje 2«. 51811 31/a Stanovanje v mestu v oeni do 500 Din, i i g e državni uradnik brez otrok Po-mid.be na ogla«, oddelek »Jutra« pod >Za februar« Sobo odda Vsaka beeed« 50 par; m dajanj« naalora aii za irfro 8 Din. (28) Tri gospodične sprejmem na ata sovi nje hrano. Nj-sIot t oglasnem oddelku »Jutra«. 5174(1-23 Sobo lepo opremljeno, solnčno i® zračno, e posebnim vbodom oddam solidnem® goepodo. Cesta m Rožnik it. 47. 51735-23 Sostanovalca sprejmem t Rožni dolini, cesta n/7. 51781-23 1 ali 2 prazni sobi *oločni, t centra mesta oddam takoj 1 ali 2 osebama. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 51866-23 Zračno sobo lepo opremljeno. « po« n itd vhodom, t ©entrn mo sta takoj oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra. 61624-23 Dvosob. stanovanje kuhinjo ln pritiklinami, elektrika, parket, vodovod takoj oddam. Cena 400 Din. Zg. Šiška St. 205. 51965-21 Prazno sobo pripravno tudi za pl-j&rao, ■ souporabo telefona, v strogem centru. s posebnim vhodom, takoj oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 51848-23 Čevlj) »Tempo« na obroke UfobUana. OledaliSk« «H«a St 4 (nasproti opere). 23001-6 Dopisi Vaaka besed« S Din; m dajanj« naalora aH Šifre pa I Dia. (B4) Mladenič labave® i® zna čajen, ieli tem ponom spoznati isto-tako simpatično gospodično Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Veseli Boiič«. 5191724 t K večnemu počitku je odžla naSa dobra mati Kramar Marija Vdana v božjo voljo, je po dolgotrajni bolezni, pre-videna s tolažili sv. vere dne 17. t. m. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši izpred hiše žalosti, Glince, Tržaška cesta št. 9, v ponedeljek, dne 19. t. m. ob uri popoldne na farno pokopališče na Viču. Glino©-Vič, dne 18. decembra 1932. ŽALUJOČI OSTALI. Občina LjuMjana Mestni pogrebai zavod Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša ljubljena mama in teta, gospa Marija Konšek roj. Kralj vdova veleposestnika In trgovca dne 17. t. m. po kratki, mukapolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. v Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 20. decembra 1932 dopoldne iz hišo na Trojanah, na farno pokopališče v St. Gotard. Trojane, dne 18. decembra 1932. GREGA, JANKO in FRANCE — sinov! MARIJA in JANEZ — sestra in brat FANIKA PER, roj. KONŠEK; KA TINKA R02ANC, roj. KONŠEK in MARIJ* KOVAČ, roj. KONŠEK — ter vse ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Kavlien. lzdaia za knnzorcn »Jutra* Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot dskarnarja Franc Jeserte*. Za tnaerami del |c odgovoren Aioj» Kova*. Val « Ljubljani