faf. 87._T umnimi, t torek, dne». aprila 191». __LCtO XXXVIII.
sjfrr"^ V Š^^ M V HI tikV WM
r ris	■ I^V ■ ■ ^^ U ^^	^^	n
■ ■ I II HM	■
S Vnpravništm: S ^Hk N - H H K a if |P W Wf	Bi	VmSimiiirSn!?
Is oete leto naprej . K 22-40	m aH H	M	H	H	30 vinarjev. Pri večkratnem
sa gol leta	11-20 ^	B| ■fl	Hfl	■■	^H	H|	objarljenju primeren peput.
i-9o	f^^R HL-aIS	fir^BH H HL^	m/L M	\ Izhaja: i
—MKKB W H m m BH	sassssass
M- Uredništvo Je t Kopitarjevih nlloah štev. «/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sss sprejemaj«. - Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 0. i = Sprejema naročnino, Inserat« ln reklamacije. ===== Uoravnlškesa telefona štev. 188. -
J*" Današnja številka obsega 6 strani.
220 miljonski dolu.
Proračunski odsek je včeraj zvečer po dolgotrajni seji, ki je trajala do 9. zvečer, sklenil s 25 proti 21 glasovom, da se ne najame 182, marveč da se najame posojilo 230 milijonov kron.
Seje proračunskega odseka sta se udeležila min. preds. Bienerth in fin. minister Bilinski. Globinski naglaša, da ni dovolj skrbeti zgolj za stvari, ki jih zahteva finančni minister, marveč skrbeti se mora tudi za ljudske potrebščine. Zahteva, naj se vlada drži proračunskih postavk za 1. 1910. »Poljsko kolo8 zahteva to zgolj iz stvarnih razlogov z ozirom na koristi prebivalstva in akcija kola ni naperjena proti B:)inskemu.
Dr. Ellenbogen obsoja zapostavljanje v proračunu. Nastopa proti poposl Steinvven-derju predlaganem povišanju poštnin.
Dr. Sylvester je tudi proti izbrisitvam. Priporoča posojilo in začasni davek na žganje, povišanje dohodninskega in ded-ščinskega davka.
Choc zahteva odbor dvanajstorice, ki naj prouči vladna poročila. Po Chocu govori še dr. Holischer nakar predlaga dr. Steinvvender zakonski načrt, ki pooblašča finančnega ministra, da si izposodi za izredne še ne pokrite vojaške potrebščine 271 milijon kron ne samo te vsote, marveč skupno 220,000.000 kron. Finančni minister naj vpostavi od I. 1911. nadalje vsako leto 10,000.000 kron v proračun, dokler se ne pokrije najeto posojilo. Predlaga resolucijo, ki naroča finančnemu ministru, naj hitro stavi predloge, po katerih se vsaj deloma in začasno pokrijejo potrebščine države in dežela. Izreka se fin. ministru zahvala in priznanje za uspešno izvedbo zadnje rentne emisije.
Bilinski se zahvaljuje Steinwendru. Priporoča Steinvvendrove predloge.
Razprave so se še udeležili malone vsi člani proračunskega odseka. Steinvvendrov predlog je bil sprejet, kakor že uvodoma navajamo, s 25 proti 21. glasovom.
Za poročevalca v zbornici je bil izvoljen posl. Steinwender.
Posojilo bo izvedla c. kr. poštna hranilnica, ko ga odobri zooinica.
Sotfalnozavarovalnl odsek
je zboroval včeraj cdi dan. Odobril je §§ 1 15.
Krščanski soclalcl
so se včeraj večkrat posvetovali. Popoldne so voditelji konferirali z Bienerthom. Izjavili so, da bodo glasovali za povišano posojilo, a izjavili so tudi, da hočejo provocirati v zbornici sklep za pomnožitev državnih do-
hodkov. Razpravljali so tudi o definitivni po-slovnikovi izpremembi. Bienerth je seveda izjavil, da bo vpošteval želje.
POSLEDICE HUJSKANJA.
Leto 1909. je bilo za češko manjšino na Dunaju in Nižjem Avstrijskem leto preganjanja in nadlog. Pod vodstvom hujskačev Malika in Weidenhof-ferja ter s pomočjo protislovanskih bojnih listov se je prenesel boj proti Čehom na ulico in vodil se je z vsemi sredstvi bojkota in nasilnosti. Kakšne so bile posledice? Najprej so se okrepile češke društvene organizacije na Dunaju i nčeški denarni zavodi so se nepričakovano dvignili. Češki denarni zavodi so v letu 1909. dosegli uspehe, kakršnih doslej še niso. Enajst posojilnic na Nižjem Avstrijskem — med temi 9 na Dunaju — izkazuje v letu 1909.: 1.) deležev 698.622 K (+ 188 710 kot prejšnje leto), 2.) rezervnega fonda 84.270 K (+ 32.511), 3.) posojil 6.536.594 K (-+-3,681.000), 4.) vlog 3,021.132 K (-j-1,383.013), 5.) čistega dobička 66.622 K (H- 9462), 6.) člani 3987 K (+ 656) 7.) denarnega prometa 87 654.270 K (-f 39,060.000). V veliko večji meri pa se je dvignil promet v dunajskih čeških bančnih filialkah, ki so dosegle leta 1909 denarnega prometa 11 miliard. To so številke in dejstva, ki bolj jasno govore, kakor vse nemško nacionalno sovraštvo.
DR. ŽAČEK O POLOŽAJU.
Brno, 18. aprila. Bivši minister dr Žaček je govoril v „Narodnem Djmu" velevažen političen govor z ozirom na sedanji politični položaj. Sedanji politični položaj ni ugoden. Nemci so zadnje tri leta nečuveno pretirali narodno vprašanje v parlamentu, po deželnih zborih, v upravi in v pravosodju. Po političnih načelih se stranke ne bodo grupirale, dokler se ne reši narodno vprašanje, pred vsem češko-nemško vprašanje. Vpliv češkega ljudstva je padel v upravi in v parlamentu. Zuianja politika je ojaČila nemštvo. Kljub temu bi imeli morebiti Čehi s svojimi poslanci, ki jih je nad 100, v parlamentu vodilno vlogo, a oslabili so jih socialni demokrati, razcepljeni so češki po slanci v mnogo strank in frakcij, ki jih ni mogoče spraviti pod en klobuk, ker so eden na drugega ljubosumni v škodo skupnosti in v veselje čeških političnih in narodnih nasprotnikov. Da zadobe Čehi vpliv, ki jim gre in da se sanirajo razmere, morajo Čehi napraviti red v svojih vrstah in si postaviti smoter in se mora z vso resnostjo delovati na to, da se doseže. Nasproti neizvedljivim zahtevam in programom
Nemcev na Češkem morajo postaviti nasproti jasen, pozitiven program, ki respek-tira upravičene zahteve obeh narodnosti, ne da se razruši enotnost dežele. Iz zdrobljenih razmer in iz negacije morajo priti Čehi k edinosti in do jasnega pozitivnega hotenja, da dobe moč, ki jim gre, ker do oblasti privede le moč.
KOLOWRATOV MANDAT.
Heb 19. Za Kolowratov mandat kandidira deželni poslanec Mayer, za katerega so se že izjavili zaupniki.
VVAHRMUND ZOPET PREDAVA.
Praga 19 Prof. VVahrmund javlja na črni deski, da prične v četrtek v svojem kolegu zopet predavati o cerkvenem pravu s posebnim ozirom o bistvu pokore najstarejše cerkve.
„ZEPPELIN" OBIŠČE PRAGO.
Praga 19. Praški mestni svet je svoj-čas povabil Zeppelina, naj obišče ob svojem dunajskem obisku tudi Prago. Zeppelin je praško trgovsko zbornico obvestil, da se odzove vabilu.
VELIKA PRAGA.
Praga 19. Pododsek za priklopitev predmesti Pragi je sklenil, da se ustanovi „Ve!ika Praga" z 18. mestnimi deli. Mestni zastop dobi 126 (zdaj 90) zastopnikov. 71 mandatov obdrže sedanji, 51 pa dobe novi praški okraji. Mestni svet bo imel 35 članov in sicer 20 iz starih in 15 iz priklopljenih okrajev.
JUDOVSKO IZSELJEVANJE V PALESTINO.
Kolin, 19. aprila. Pri zborovanju ožjega zvršilnega odbora zionistov so konšta-tirali, da se judje pridno naseljujejo v Palestini Judovski narodni zaklad se rapidno množi. Dohodki so znašali leta 1907 116 000 M leta 1908 116 000 M in leta 1909 že 471.000 M. V Jeruzalemu se napravi judovski muzej; ob 60 letnici Maks Nordanovi se otvori v Palestini higienični zavod.
IZVOLSKI V BEROLINU.
Bero lin, 19. aprila. „Lokal Anzei-ger poroča, da msili Izvolski ob svojem povratku iz Italije obiskati Berolin, kjer ga zasliši cesar Viljem v avdijenci.
Dom revežev.
Odpri srce, odpri roke, Otiraj bratovske solze, Sirotam olajšuj gorje. Te besede so nam zvenele v duši, ko smo v nedeljo prisostvovali slovesni otvoritvi novega doma revežev: »Cesar Frančišek Jožefovega zavetišča za one-
mogle«, katerega je na Stari poti za Leoniščem zgradila »Kranjska hranil-, niča«. Velika stavba že na zunaj na-pravlja na obiskovalca jako mil vtis, ko pa stopiš v notranje prostore, pre. vzame te in globoko vpliva nate pleme* nita skrb za oskrbovance, ki veje iz vsake, tudi najmanjše naprave. Vidi se takoj, da je to zasnoval plemeniti duh resnične ljubezni do bližnjega, ki je tudi v najmanjših potezah z največjo skrbnostjo gledal na to, da one, ki bodo trpeči in bedni prišli v ta dom, ravno velika, ljubezniva skrb zanje povzdigne preko trpke zavesti, da so osamljeni na svetu in da ravno ta globoka ljubezen do brata - trpina oslajša in olajša jesen njihovega dela in prevar polnega življenja. V takem vzduhu se bo pomladil njihov duh in tisočero hvalo bodo pela ustanoviteljem na novo z vero v človečanstvo poživljena srca. Komur ljubav do bližnjega ni prazna fraza, bo ob taki velesocialni napravi hvaležno potegnil klobuk z glave in zato tudi pišemo te vrstice, saj je ta zgradba in njena ustanova namenjena v olajšanje bede sinovom in hčeram naše revne dežele.
Ureditev zavetišča.
V zavetišče je sedaj sprejetih 50 onemoglih, večinoma moških. Mnogo od teh je videlo že lepe dneve. Tu je neka major jeva vdova, neka vdova učitelja, nekaj obrtnikov, večina pa je kmečkega stanu, posebno iz Gorenjske in Dolenjske. Ko se popolnoma uredi dosedaj sprejete, se jih sprejme do 130, a poslopje je tako urejeno, da se jih bo v potrebi in ako se razširi vzdrževalni kapital, lahko sprejelo 200 do 300. Vs zavodu dobe oskrbovanci vse: lepo, svetlo stanovanje, opravo, obleko, vso hrano, celo vino in tobak. V poslopju so tri metre široki, svetli hodniki z vodovodnimi napravami in z udobnimi klopmi, prijetno bivališče oskrbovancem ob deževju, ko se ne bodo mogli gibati na prostornem vrtu. V pritličju so na obeh straneh pisarne: veleskrb-nega g. oskrbnika Arkota, sprejemal-nica in soba za zdravnike z vsemi zdravniškimi potrebščinami, na obeh straneh v pritličju ste dve prostorni sobi za zbirališče oskrbovancem, kjer se bodo zbirali v jesenskih in zimskih večerih, da si ob čitanju in razgovorih vedre duha. V ostalih delih poslopja so sobe za že sprejete oskrbovance s tremi ali osmero posteljami, z električno razsvetljavo, skrbno izdelano ventilacijo, ki odvaja slab in dovaja svež zrak, centralno kurjavo, v vsaki sobi je svet*
LISTEK.
Iz delovanja mladinskem sodnic.
(Konec.)
Kar se tiče laži so deklice veliko slabše kot fantje. Deklice, ki so kaj zagrešile in priznavajo svoje dejanje, so tako redke kot bele vrane. Sicer ima petkrat manj deklic kot mladostnih grešnikov opraviti s sodiščem, a katere imajo, so toliko bolj pokvarjene. Z vse mi pripomočki, s katerimi si v navadnem življenju pomagajo, si pomagajo tudi pred sodnikom in — dostikrat jim tudi uspeje. Velik korak pa je storjen k poboljšanju. ako se dokaže lažnjivo dejanje, ki ga končno prizna. — Naša država zahteva od vsakogar, da pozna kazenski zakon, a ne skrbi pa za tozadevni pouk Starejši človek že po praksi v6, kaj sme storiti po zakonu in kaj ne. A ne tako mladina. Saj vsakdo ve iz svoje mladosti, kaj so nam prepovedovali: da ne smemo kazati jezika, 'rgati čevljev, tresti jabolka itd. In manjše so strašili s parkeljnom, pozneje pa je bil ves strah — policaj, o katerem smo mislili, da je prva in zadnja
inštanca sodne pravice. Gotovo nismo imeli na ta način jasne slike, kaj prepoveduje kazenski zakon. Za to se nič ne skrbi. Saj se še dandanes ne stori ničesar v gimnazijah za stik z življenjem. — Nezrelosti duha kazenski zakon ne uvažuje. Navzlic temu pa uvi-deva mladinski sodnik, da ne more tako soditi mladega človeka, kakor od-rastlega. Vendar so pa z ozirom na to včasih mladinski sodniki premili. Predavatelj navaja par slučajev. Precl tržaškim sodiščem se je zagovarjala mlada služkinja, ki je ukradla svojemu gospodarju zlat za 20 kron. Dekle je tatvino tajilo. Pri preiskavi pa so našli zlatnik všit v njenem krilu. Ko se je to zgodilo, pa je začelo dekle trditi, da je mislila, da je vzela samo dvavinarski novec, ne pa zlatnika. Zagovornik jo je zagovarjal, da se je ne more obsoditi za dva vinarja, in sodnik jo je oprostil. Neverjetno pa je, da bi tržaška služkinja ne razločevala zlata od krajcarja. —- V vaseh ljubljanske okolice imajo navado, da pozimi izdelujejo zobotrebce. Če nimajo domačega lesa, gredo pa ponj v tuj gozd. Tako nastanejo med sosedi radi tega večkrat prepiri. Lansko leto je imel predavatelj podoben slučaj, ko se jc zagovarjal zaradi kraje losa 15-lcten deček. Stvar jc bila malenkostna in bi ga oprostil, čo bi sc ne
šlo v tem oziru tudi za druge vaščane. Obsoditi ga je moral na 24- ur, a ga je priporočil za pomiloščenje. Tudi gra-ško nadsodišče se je strinjalo z pomilo-ščenjem, a justično ministrstvo ni hotelo pregledati kazni. V nekem drugem slučaju pa je kasacijski dvor oprostil mlado tatico, ki je okradla celo svojega zagovornika. Tako je na eni strani prevelika popustljivost, na drugi ne. Kriva je temu zastarelost zakona, a mladinski sodnik pa naj bo krojač, ki dela iz starih nove hlače. Sicer prednačrt novega kazenskega zakona tudi ne oblju-buje popolnosti, a boljše bo že. Pač samo prehodna stvar. Kako pa je v tem oziru v Nemčiji? Nemški kazenski zakon iz leta 1871., § 56., pravi, da se ne sme obsoditi onega, ki nima potrebne »previdnosti, da izpozna kaznjivost. Naš avstrijski zakon pa je veliko širši, zahteva tudi n. pr. sprevidnosti za kri-vičnost. Predavatelj navaja par slučajev, kako sodijo na Nemškem mladostne grešnike. 12-letni deček je pomagal ukrasti kokoš. Dobil je ukor. — Ukora v Avstriji ni. a se ga bo v novem kazenskem zakonu vpeljalo. — 13-letni deček se je moral zagovarjati radi beračenja in lirnrlaiania r.-i/trlcrinic brez ohvtncen
»	U	~ - * VJ ~ _	- - " U *■ -
lista. Bil je oproščen, —■ V prvem slučaju bi avstrijski sodnik dečka oprostil, ker bi ne imel za tu pripeke
ni. Previsoko bi ga ne maral kaznovati, V Nemčiji pa je bil obsojen. V drugem slučaju pa se je deček zagovarjal, da ni vedel, da se ne sme prositi in prodajati razglednic brez dovoljenja. Zato ja bil prost. — Navadno se morajo mla-» dostni obtoženci zagovarjati zaradi ran butanja sadja, tatvine rib, rakov in jen rebic. Malokateri je, ki ni v svoji mla-j dosti storil tozadevno kaj zoper zakon« Sicer pa ni nič čudnega. Nihče ni nikcH gar poučeval. Gimnazija sama nas o teli stvareh ni nič poučevala. Naši kmetski otroci so tozadevno veliko bolj poučeni, kakor mestni. Zaradi lova na-< vadno vedo, da ne smejo loviti. Navadno pa to tudi taje. Naravnost net priznajo, a z indirektnimi vprašanji, kakor: Čegav pa jc lov? Kdo straži v tem okraju? — sc izpozna, da so otroci vedeli, da ni njihovo in da je prepove-t dano. A predavatelj je imel opraviti tudi z drugim slučajem. Nekoč se je moral zagovarjati deček, da je lovil ribe. Na vprašanje je odgovoril, da ni vedel, da je to prepovedano. In res last* nik lova je poslal pismeno izjavo, dai sr- v onem okraju že od nekdaj tiho tolerira ribarjenje otrok. V tem slučaju jc bil obtoženec oproščen. Pa saj je pre-; davatelj sam kot deček lovil ribe z zakrivljeno buciko kot trnek na navadni niti. Ni vedel, da je prepovedano, saj
niška podoba z lučico, sobe oskrbovancev pa niso imenovane po kakih suhih, moreCih številkah, ampak po imenih dotičnega svetnika, katerega podobo ima soba. Lepa stanovanja imajo usmi-ljenke, ki bodo pod glavnim nadzorstvom gospoda oskrbnika Arkota zavod oskrbovale, dalje so tu stanovanja ?a posle in druge uslužbence, razne shrambe, kuhinja, kotlarna za centralno kurjavo in končno celo soba za kadilce, da ne bo tobakarjem, ki pridejo v zavod dolgčas, na vsaki strani hodnika pa je tudi prostor in priprave na plin za kuhanje čaja, da se bodo oridi ob »čajevih urah« grele stare ženice In kramljajoč oživljale si svoje spomine. V poslopju so udobne kopalnice, sploh je urejeno vse po najboljših hi-gieničnih predpisih.
Najlepši prostor v celi hiši je brez dvoma hišna kapela. Takoj ko prideš po glavnih stopnjicah v bogati vestibul se ti nudi skozi velika steklena vrata pogled v kapelo. Prvi hip pride človek do prepričanja, da se je s skrbnostjo in ljubeznijo delalo na to, fla se pripravi Najsvetejšemu dostojno, lepo bivališče. — Skozi velika okna prihaja od obeh strani bogata luč v svetišče, ki je posvečeno sv. Frančišku Seraf. Lep kameniti oltar z nastavkom — delo tvrdke F. Toman —, prekrasna In dovršena oltarna slika sv. Frančiška, z globoko ljubeznijo in umeva-njem zasnovano delo veleč, gospice Elze pl. Kasti, bogat tabernakelj — vratca izvrstno delo našega odličnega mojstra, pasarja g. Kregarja, — vse to svedoči, da se je hotelo imeti lepo kapelo, v kateri naj se vrše v naprej najsvetejše skrivnosti. Kapelica je opremljena z vsem, kar se potrebuje, da se božja služba vrši ne samo dostojno, marveč slovesno in veličastno ter ima centralno kurjavo in električno razsvetljavo.
Kapela je urejena tako, da prisostvuješ lahko cerkvenim opravilom tudi v vestibulu, ker jo vežejo z vestibu-lom velika okna. Od 2. maja dalje bodo smeli tudi Vodmačani prihajati v kapelico k sveti maši, katero bo vsak dan ob pol osmi uri zjutraj daroval vodja zavetišča preč. g. župnik Šale-h a r, v katerem bodo imeli oskrbovanci skrbnega in ljubeznjivega prijatelja-svetovalca. Kapelica dobi še barvana okna, in sliki svete Elizabete in svetega Jožefa.
Kako skrbno se je pazilo na versko prepričanje oskrbovancev, pričata ob vestibulu pred stopnjicami na obeh straneh sredi zelenja tudi dva krasna kipa: Srce Marijino in Srce Jezusovo, ob katerih so postavljene klopice, da morejo oskrbovanci tudi tu pomoliti kak rožni venec za svoj dušni blagor. Prepričani smo, da bo od tu puhtela marsikatera molitvica tudi za one, ki so s toliko skrbjo postavili in uredili ta dom.
Kolikor smo se mogli v hitrici informirati se je pač najbolj trudil za dostojno izvršitev vsega načrta gospod ravnatelj »Kranjske hranilnice«, dr. pl. Schoeppl, kateremu je s posebno požrtvovalnostjo stal ob strani prima-rij dr. Emil B o c k. Stavbo je izvršila »Kranjska stavbinska družba« pod veščim vodstvom svojega ravnatelja Kamila Pammerja, na stavbi pa so poslovali stavbenik Tre o, inženir
Sbrizaj in ves čas kot skrbni delovodja g. Anton N a c h t i g a U.
OTVORITVENE SLAVNOSTI.
V	soboto
zjutraj se je vršilo slovesno posvečenje oltarja v hišni kapeli. Točno ob šesti uri se je pripeljal prevzvišeni gospod knezoškof, katerega je pri vhodu v zavod pričakovalo predsedstvo hranilnice in kuratorija za zavod. Gospodje so spremili knezoškofa v kapelo, na kar se je ob veliki asistenci pričelo posve-čevanje oltarja. Navzoči so pazljfvo sledili lepim in pomenljivim obredom. — Pri sveti maši, ki je sledila posveče-vanju in katero je služil Presvetli sam je lepo prepeval zbor usmiljenk.
V	nedeljo
dopoldne je bila slovesna otvoritev novega zavoda ob navzočnosti odličnih gostov. V vestibulu, je na čelu kuratorija pozdravil navzoče goste predsednik »Kranjske hranilnice«, g. Otomar B a m b e r g , posebno je pozdravil knezoškofa dr. Jegliča, dež. predsednika barona Schwarza, namestnika deželnega glavarja barona L i e c h -t e n b e r g a , dež. odbornika, profesor J a r c a , dvornega svetnika grofa C h o r i n s k e g a , prosta dr. E 1 b e r -t a in deputacijo č.astniskega zbora domačega pešpolka št. 17. Deželni glavar, Fr. pl. S u k 1 j e je poslal brzojavni pozdrav in zahvalo v imenu dežele.
Kako se je zgradilo zavetišče.
Nato je predsednik gospod Otomar Bamberg govoril približno tako-le: Na glavnem zborovanju 4. novembra leta 1895 . je sklenilo društvo »Kranjske hranilnice« ustanoviti in vzdrževati povodom petdesetletnice jubileja našega cesarja zavod, v katerem bi bili brezplačno oskrbovani bolniki iz Kranjskega, ki nimajo nobenih sredstev. Določilo se je najvišje število bolnikov — 200, sprejemalo pa se ne bi v zavod umobolnih.
Tak je zavod je bila in je nujna potreba za deželo. Na Kranjskem je le malo hiralnic. V Ljubljani je samo ena hiralnica, namreč bolnica sv. Jožefa v šentpeterskem predmestju, ki pa more sprejemati z malimi izjemami bolnike samo proti povračilu stroškov.
Poleg tega imamo na Kranjskem samo še dve hiralnici: ena je v Komendi, ki jo je ustanovil duhovnik Peter Pavel Glavar v 18. stoletju, drugo hi« ralnico pa imajo usmiljene sestre v Idriji. Obe pa razpolagati le z malim prostorom in zelo omejenimi sredstvi.
Ti zavodi samoobsebi umevno ne zadostujejo, da bi sprejeli razmeram primerno število onih ubožcev, ki imajo neozdravljive, dostikrat tudi zelo mučne bolezni, ki so večinoma brez sredstev in ki brez vsake postrežbe žive najubožnejše življenje ter so v resnici največji reveži med reveži.
Naš zavod, ki je sezidan po najnovejših higijeničnih izkušnjah in ki odgovarja obširnim zdravstvenim pogov jem, naj bi veliko odprtino v obstoju naših hiralnih zavodov, četudi ne izpolnil, ampak vsaj nekoliko zmanjšal. Tu naj bi bilo oproščeno večje število teh najbolj obžalovanja vrednih izmed vseh bolnikov vsaj skrbi za najpotrebnejše življenjske potrebščine, tudi naj bi imeli skrbno preskrbo in postrežbo ter našli ono olajšavo svoje težke usode, ki jo jim je sploh mogoče nuditi.
Kranjska hranilnica je določila torej z ozirom na petdesetletni vladarski jubilej našega cesarja in njegove večkrat izražene intencije, za zidavo in vzdrževanje takega zavoda vsoto mi-ljon kron.
Ne glede na to znatno vsoto, se vendar ni zdelo primerno, takoj začeti s stavbo zavoda, ker so se ravno neposredno po potresu stroški za stavbni materijal in delavske plače zelo povišali. Razven tega pa je bilo želeti, da se ustanovni sklad z obrestovanjem pomnoži, da bi se upravljanje zavoda ne pričelo z nezadostnimi sredstvi.
Pač pa smo nameravali z ozirom na vedno naraščajoče cene zemljišč, zagotoviti si čimprej primerno in obširno stavbišče. To se je posrečilo že leta 1896. in s primeroma majhnimi stroški, ker se je cela ploskev z nad 26.000 m', na kateri se nahaja poslopje in vrt, kupila za okroglo vsoto 50.000 K.
Istočasno se nam je tudi obljubilo, da sme nositi ta zavod ime po našem splošno priljubljenem cesarju ter se imenovati »Cesarja Jožefa zavetišče za neozdravljive bolnike«.
Od tedaj pa nismo mirovali. Stavb ni odbor, v katerem so bili Jožef Luck mann sen., dvorni svetnik Jožef Dral ka, Peter Lassnik, Henrik Maurer, Albert Samassa, dr. Adolf Schaffer in dr. Jožef Suppan, kateremu pa so se pri-klopili kot strokovnjaki vladni svetnik dr. Keesbacher, primarij dr. Šlajmer in nadinženir Klinar, se je poveril z izdelavo stavbnega programa. Prve načrte in troškovnike za zavetišče sta izdelala stavbni svetnik Rosmanri v Gradcu in arhitekt Trummler v Ljubljani.
Poučevali smo se o ureditvi in upravi enakih zavodov v drugih deželah ter vse tozadevno potrebno temeljito proučavali.
Uspeh teh poizvedovanj je bilo spoznanje, da bi ustanovna vsota milijon kron za stavbo in upravo zavoda z 200 bolniki, kakor se je prvotno nameravalo, pač komaj zadostovala. Zato smo sklenili, najprej počakati še nekoliko let, da naraste ustanovni kapital plodo-nosnim potom.
'Koncem leta 1907. je narastel ustanovni kapital, — ne glede na vrednost stavbišča — na 1.521.289 K, in ravnateljstvu hranilnice se je zdelo, da je prišel primeren trenotek za udejstvo-vanje ustanove, k čemur je nudil bližnji 60Ietni cesarjev vladarski jubilej hajprimernejši povod. ; V seji hranilničnega ravnateljstva 30. decembra leta 1907. se je zato sklenilo. da se prične s stavbo zavoda leta 19.08. in sicer začasno samo za sto bolnikov, pri čemur pa se morajo gotovi glavni prostori, kakor kapela, kuhinja in hodniki tako sezidati, da bi ne našli naši nasledniki nobenih tehničnih težav pri mogočem razširjenju in povečanju zavoda, zadostno za 200 bolnikov, v slučaju, da bi imeli za to potrebo in sredstva.
Stavbni stroški z notranjo opravo so se preliminirali na 600.000 K, tako da bi ostala okrogla vsota milijon kron za vzdrževanje zavoda.
Izmed članov prvega stavbnega odbora, ki je svoja dela končal leta 1902., ni več med nami gg. Jožefa Luck-manna sen., Petra Lassnika, dr. Adolfa Schafferja in dr. Jožefa Suppana, na-
je šel na najbolj vidna mesta, ker se mu je pač zdelo imenitno, loviti ribe. Ujel ni ničesar, a lahko bi prišel mimo kak orožnik, ki bi ga zapisal. Kaznovan bi bil zaradi tatvine in danes mogoče ne bi bil sodnik. So pač vse mogoči slučaji. — Kakor pa ima sodnik prosto roko pri obsodbi, tako jo ima tudi pri odmeri kazni. Dostikrat se čudijo ljudje, da se pri ljubljanskem sodišču mladostne obtožence zelo visoko kaznuje. Zgodi se, da je kdo obsojen na šest mesecev. Obsojen pa ni na šest mesecev ječe, temveč se ga pošlje v salezijanski zavod na Rakovniku na 6 mesecev vzgoje in sicer na državne stroške. To je vse kaj drugega. Lansko leto se je moral zagovarjati 12-letni poglavar tatinske družbe. Na sodišče niti priti ni hotel, ampak so ga morali pripeljati na vozičku. Pred sodnikom je samo mrmral ter sploh odgovarjati ni hotel. Ko je bil obsojen na šest mesecev in se mu je povedalo, da mora nastopiti takoj kazen, ni svojemu očetu dal niti roke, niti ga ni pogledal, kljub temu, cla ga je sodnik opozoril na to. Oddali so ga na Rakovnik. Cez tri dni ga je predavatelj obiskal. Sicer se še ni dosti izpremenil, a na vprašanje, če je kaj jezen nanj, je odgovoril, da ni. A v teku šestih mesecev se je popolnoma izpremenil. Postal je živahen, vesel, ni bil več potuhnjen, čisto sc je predru-gačil in se popolnoma odvadil starih grehov. Ko jc bil prost, se jc prišel cclo
k predavatelju zahvalit in še danes sta dobra prijatelja. — Nek 15-letni čevljarski vajenec je že popival. Dobival je denar na način, ki ga večkrat uporabljajo čevljarski vajenci. Razna-šal je čevlje in je strankam več zara-čunil kot mojster. Ko ga je mojster nekoč zaradi tega prijel, mu je ušel. Sel se je učit k nekemu steklarju, potem k nekemu mizarju, a nikjer ni dolgo časa obstal. Nazadnje je prišel pred sodišče. Ker je obljubil, da se bo poboljšal, je bil oproščen. Predavatelj ga je poslal k staremu mojstru in se pozneje večkrat prepričal, kako se obnaša. Popolnoma se je izpremenil. Ker se mu je zagrozilo, da drugič ne bo tako poceni oproščen, se je varoval in poboljšal. Ta institucija Damoklejevega meča je sploh zelo koristna. V poboljševalnico je pošiljal predavatelj samo take, o katerih je izgubil popolnoma upanje, da se poboljšajo. Saj je znano, kako žalostne razmere so v takih poboljševalnicah. To pa ne samo v kranjski deželni prisilni delavnici, ampak tudi drugod. Tako je tudi v Lankovicu na Štajerskem, kamor pošiljajo pokvarjeno žensko mladino. Pri mladinskem sodniku je sodba, kazen, sploh vse odmerjeno na po-boljšanje obtoženca. S pomiloščevanjem se le malo doseže. S tem se samo bega obtoženca. Sodnik ga obsodi, potem pa čaka mesece in mesece, da nastopi kazen ali pa ne. Tako izgubi vso vero v avtoriteto sodnika i» strah orcd fcaz*
nijo. — Pa tudi pri oprostitvah se mora sodnik pečati z obtožencem. Predavatelj je oprostil obtoženca radi rabuta-nja sadja, ker je pač hudo vtisniti mlademu človeku znak tatu, ki mu more škodovati celo življenje. A oproščenec je moral obljubiti, da bo prosil lastnika odpuščanja in mu povrnil škodo. Nek drugi deček je polomil iz same naga-jivosti stole. Bil je oproščen. Storil je to, ker je imel preveč časa. Preskrbel se mu je potreben pouk. Neki deklini, ki je od 13. leta delala pri zidarjih, kjer je, kakor znano, pač slaba šola, so preskrbeli pošteno službo in jo nazadnje še celo omožili. Za fanta je tudi zelo koristno, ako pride k vojakom. Sodišče ima glede mladostnih grešnikov zelo dobre zveze z vojaštvom. Kaznovance dajo v uk, jim preskrbe službe ter jih sploh nadzirajo v poznejšem življenju. — Predavatelj pravi h koncu, da je treba pač več zanimanja za pokvarjeno mladino, ki ga je celo v sodnih krogih malo. Res ni delovanje mladinskega sodnika toliko »pravniško«, a to delovanje se ne pozna toliko na papirju, kot v življenju. Toi> j več zanimanja za mladino!
Predsednik društva »Pravnik« dr. Majaron se je zahvalil g. predavatelju za zanimivo predavanje ter je opozoril, da je predavatelj napisal o tej tvarini daljšo razpravo, ki i o ho v posebni številki prinesel »Slovenski Pravnik«."
dalje tudi vladnega svetnika Keesba-cherja.
Ohranili jih bomo vedno v dobrem spominu in ne bomo pozabili njihovih zaslug za napravo našega zavoda.
Naše ravnateljstvo je zato sklenilo, da se izvoli nov odbor, ki naj bi se poveril, da na temeljni podlagi prvega stavbnega programa izvrši stavbo zavetišča za 100 bolnikov ter določi tudi tozadevne podrobnosti.
V ta odbor so bili izvoljeni: Otomar Bamberg sen., Artur Miihleisen, dr. E. Bock, podpolkovnik pl. Kasti in dr. pl. Schčppl.
C. kr. stavbni nadsvetnik g. Boltz se je istotako priklopil k stavbnemu odboru in poveril z izdelavo novih, z ozirom na zmanjšano število bolnikov primernih načrtov in troškovnikov.
Ta odbor je končal svoja dela v maju 1908, nakar so se posamezna dela succesivno oddala ter se je pričelo s stavbo začetkom julija 1908.
Na tem mestu je naša dolžnost, da se spominjamo onih tvrdk in podjetij, ki so pripomogle k izpeljavi danes dovršenega dela. Ta so: Kranjska stavbinska družba, železnobetonsko stavbno podjetje Janesch & Schnell na Dunaju, tovarna delniške družbe za centralno kurjavo na Dunaju, tvrdka G. Toennies za mizarska in ključavničarska dela, Janez Pirker za pleskarska in slikarska dela, Alojzij Pauschin in Rajko Lusch-nik za steklarska dela, Avgust Drelse za pečarska dela, tvrdka L. M. Ecker za vodovodno vpeljavo in kleparska de-^ la, prva avstrijska tovarna za linoleum na Dunaju, mestni kamnoseški mojster Feliks Toman za izdelavo oltarja in ostala kamnoseška dela, pasar Iv. Kre-gar za kovinska dela na oltarju, Ludo-vik Backer za napravo električnih zvonil in napeljav, tvrdka F. Wertheim & Comp. na Dunaju za dvigala, tvrdka Iv. Mathian v Ljubljani za opravo kapele in Herzmansky za ureditev vrta.
Pozabiti tudi ne smemo naše domače umetnice gdčne. Elze pl. Kasti, kateri se moramo zahvaliti za izredno lepo oltarno sliko, ki predstavlja imen-skega patrona našega cesarja.
Dovoljujemo si, izraziti na tem me. stu iskreno zahvalo vsem, ki so pripomogli k srečno uspeli stavbi, v prvi vrsti članom stavbnega odbora, zlasti g. stavbnemu nadsvetniku Boltzu, umetnikom in podjetjem, ki so sodelovala pri stavbi našega zavoda in pomagala ustvariti v primeroma kratkem času vzgleden zavod.
Danes stoji tu končana hiSa, ki se bo sedaj izročila svojemu namenu.
Ravnateljstvo je poverilo z ureditvijo in upravo zavoda kuratorij, ki obstoji iz gg.: c. kr. zdravstveni svetnik dr. Bock kot načelnik, c. kr. okr. glavar v pok. del Cott, preč. kanonik in mestni župnik Erker, podpolkovnik v pok. pl. Kasti in uradni ravn. dr. pl. Schoppl kot načelnikov namestnik.
Ta kuratorij vrši svoje delo že od junija 1. 1. in se je pečal s težavno kakor tudi zamudno ureditvijo zavetišča in organizacijo uprave zavoda.
Končno je g. predsednik povdarjal, da se je na željo prevzv. knezoškofa za otvoritev izbralo nedeljo, posvečeno sv. Jožefu ter je zagotavljal, da bo ravnateljstvo pri podporah, katerih je doslej hranilnica izdala nad 8 milijonov kron, veno vodila ljubezen do domače dežele. Končno je želel, da bi skoro prišel čas, ko bodeta obe narodnosti na Kranjskem skupno delovali za dobrobit dežele.
Nagovor deželnega predsednika.
Gospod deželni predsednik baron Schvvarz je povdarjal, da zavod ni samo patrijotično, ampak tudi socialno delo ter se spominjal tudi umrlega predsednika g. Luckmanna in vseh, ki so pripomogli do te zgradbe, v kateri bo onim, ki so svoje življenje posvetili delu, a so ostali revni, zasigurano poniževanj prosto življenje.
Govor dež. odbornika Jarca.
Gospod deželni odbornik prof. Jarc je izročil zahvalo dežele: »Kranjska hranilnica« je zgradila to stavbo, ki se odlikuje po svoji smotrenosti, da olajša zadnje dni življenja onim, katerim je zdravnik izrekel grozno diagnozo »neozdravljivi«. Vsak trezno in objektivno misleč človek mora pripozriati, da je s tem izvršen čin, ki je za našo deželo eminentne socialne važnosti, tembolj ter je naša dežela kljub Svoji prirodni epoti revna dežela, zato je pri nas usoda neozdravljivih trpinov tem žalost-nejša. Dežela kranjska in njeno prebivalstvo bo zasluge »Kranjske hranilnice« na karitativnem polju vedno znalo upoštevati.
Prevzv. g. knezoškof je nato blagoslovil vse prostore zavoda, nakar je daroval ob asistenci prošta dr. Klherta in ianomka Šibač, dr. Čekala. knozuško-lijskega tajnika Čerina in bogoslovcev tiho sveto mašo v zavodovi kapelici.
Govor knezoškofov.
Pred tiho sveto mašo je prevzvišeni knezoškof izpred oltarja ogovoril občinstvo. V svojem govoru je opisal presvetli vladika krščansko usmiljenje in ljubezen do bližnjega. Saj jo ljubezen pripeljala Sina božjega na svet, ona ga je vodila, ko je ozdravljal bolnike, tolažil žalostne, iskal izgubljene, ljubezen ga je slednjič pribila na križ. In ta križana ljubezen, ki ne dela razločka med stanovi, ne loči slojev, ki obsega vse, vklepa tudi sovi*ažnike, to križano usmiljenje, katero nam kaže tudi oltarna slika, je bila tudi vodilni motiv pri ureditvi tega azila, v katerem naj dobe zavetje in zaščito največji siromaki: Kapela s tabernakeljnom in zavodu primerno sliko, kipa Srca Jezusovega in Marijinega v vestibulu, svete podobe po sobah in spalnicah za oskrbovane, usmiljenke, ki naj oskrbujejo bolnike in ki žrtvujejo radi Boga ljubezni do bližnjega svojo mladost, svoje imetje, svoje zdravje, da, svoje življenje, ki so se iz tega vzvišenega nagiba odpovedale svetu po zgledu sv. Frančiška Se-rafskega, ki tudi na oltarni sliki z nogo odvrača od sebe svet, oklepajoč se samo svojega Zveličarja — vse to kaže, da naj v veri dobivajo oskrbovanci moči, bolniki potrpljenja, potrti in strti utehe in poguma. Delo, kot je ta azil, je zaslužno delo pred Bogom, ki je obljubil jpoplačati tudi kozarec vode, ki ga podaš bližnjemu. — Koncem govora je Prevzvišeni obrazložil še pomen cerkvenega blagoslova in obrednih molitev, na kar se je blagoslovila kapela in nato azil z vsemi prostori.
Pri sveti maši je prepeval zbor us-miljenk, po sveti maši pa je zadonela veličastna cesarska pesem.
Predsednik g. Bamberg je po sveti maši v vestibulu izročil g. dr. Bocku kot predsedniku kuratorija ključe zavoda. G. dr. Bock se je zahvalil in zaklical slavo cesarju.
Tako je bil otvorjen zavod, kateremu menda v tem, kar bo nudil oskrbovancem, ni para v Avstriji. Upoštevajoč ta veliki socialni moment bi bili brez srca in brez socialnega smisla, ako bi hvaležno ne beležili otvoritve tega za celo deželo prekoristnega zavoda. Če bodo naši domači politični nasprotniki zato na nas zopet kaj kričali, jih že sedaj prijazno spomnimo na to, da so v strašnem protislovju socialne naloge tega zavoda z onim, kar je mnogim ne-zaslužene bede in nepoplačanega trpljenja povzročil brezmiselni njihov 20. september s kričavo nepraktičnimi in v mnogih slučajih idealizmu kruto nasprotujočimi posledicami.
O skrivnostni zadevi so došla sledeča poročila:
Prvotne poizvedbe.
Ko je dobil dr. Levičnik pismo gospe Hammerlitzove, je takoj vso stvar i. v:.anil sodišču, ki je pričelo takoj r aj obširnejše poizvedbe za storilcem. •V :iašem včerajšnjem poročilu pod na-iMoom: Dr. Levičnik, je mala netočnost, fekatljica namreč, ki jo je Hammer-liizova poslala nazaj, ni bila dostavljena gospodu dr. Levičniku, marveč jo je zaplenil preiskovalni sodnik dr. M. vitez pl. Grasselli že na ljubljanski glavni pošti in se je hitro dognalo, da je vsebovala pošiljatev nevaren strup, s katerim bi se bila lahko storila grozna nesreča, da ni bil gospod Hammer-litz tako previden in da je preprečil grozno pošiljalčevo nakano. Pred vsem so se uvedle jako obširne poizvedbe, kdo da je oddal skrivnostno pošiljatev na pošti, kakor tudi, katere osebe, da so pred in po njem imele opravka pri pošti. To se je zelo hitro poizvedelo, dasi je bilo tudi za to potrebno veliko hitrih in precej težavnih poizvedb. Gospoda poštna uradnika sta se prav do-jbro spomnila na pošiljalčev opis in sta se oba opisa popolnoma vjemala, kar [je dalo preiskavi trdno opirališče.
Ponarejeno dr. Levičnikovo pismo.
Ponarejevalec se je zelo trudil, da (ponaredi dr. Levičnikovo pisavo, kar 'se mu je tudi precej posrečilo. Zlasti dobro se mu je posrečil karakterističen idr. Levičnikov podpis in značilen manu proprio gospoda doktorja. Gotovo je, da je imel storilec vsaj dr. Levičnikov podpis pred seboj, ko jo sestavljal va-bilno zločinsko pismo. Že ponarejeno pismo in pa ponarejenje dr. Levični-kovega pisma je zelo kaznivo. Sicer je [dandanes ponarejanje pisav in podpisov, žal, že precej napredovalo, a vsekakor kriminalisti jako hitro ločijo med ponarejeno in pravo pisavo. V podrobnosti se ne bomo spuščali, da nc bo kdo rekel, češ, učiti hočemo, kako se J&BS&lfiP Pluje pisave in p.tujj, pytij
pisi. Vsekakor je zločinec precej dobro pogodil dr. Levičnikovo pisavo, kar Kaže, da je zelo prefrigan ptiček. Zaklopna knjižica. — Vzorno hitro poslovanje dunajske policije.
Že včeraj smo objavili podobo za-klopne knjižice, v kateri je bila zavita že v soboto popisana steklenica s strupenimi pilulami. Zaklopno knjižico je poslal preiskovalni sodnik dr. M. vitez pl. Grasselli dunajski policiji, da po-izve, kam da bi bila poslala dunajska tvrdka Bremer & Cornp. zaklopne knjižice z značilnim napisom »Campione senza valore« v prodajo. Na zaklopni knjižici se namreč nahaja znamenje tvrdke Bremer & Comp.
Karakteristično je, kako dobro, točno in hitro posluje c. kr. dunajska policija. V nedeljo dopoldne je poslal preiskovalni sodnik dr. M. vitez pl. Grasselli vinjeto dunajski policiji s prošnjo za poizvedbe. In danes, torek dopoldne je že došlo preiskovalnemu sodnika lastnoročno pismo vladnega svetnika Stukarta, ki naznanja, da že od leta 1888. naprej dunajska tvrdka Bremer & Comp., V. okraj, Matzleins-dorferstrasse št. 2, zdaj Hoffmanngas-se št. 2, ne izdeljuje več škatljic z laškimi napisi. Od zaloge se je pa v letih 1891, 1892 in 1893 več kosov takih za-klopnih knjižic odposlalo tvrdki En-rico Freisinger v Trsta, ki je edina na celem sveta imela take škatljice v zalogi! Ime c. kr. vladnega svetnika Stukarta je časopisju zelo dobro znano. Osobito mnogokrat se je imenovalo njegovo ime v znani zelo zamotani in skrivnostni Hofrichterjevi zadevi. Vladni svetnik Stukart je znan osobito po tem, ker zna spretno uporabljati časopisje pri odkritju velikih zločinov, a obenem zna tudi molčati kakor grob in včasih izpelje časopisje na. kak trik, da lažje prime storilca, za kar mu običajno potem zgovorno dunajsko časopisje bere velike levite, no, dokler javnosti ne potolaži s kako drugo senzacijo, ki se vrste na Dunaju dan za dnem. Kako hitro in kako se zanima Stukart za vsako malenkost, kaže tudi slučaj Hammerlitz in hitra rešitev vprašanja ljubljanskega preiskovalnega sodnika pl. Grasselli j a.	t
Nov sled.
Razvidno je iz predstoječih izvajanj, osobito iz informacije dunajske policije, da kaže sled v Trst, dasi je bila oddana zastrupljena pošiljatev v Ljubljani. Drzno bi pa bilo že zdaj izvajati, češ, ta ali oni je zločinec. Saj v krimi-nalistiki, kakor znano, igra veliko vlogo slučaj in tudi nesrečni zapletljaji. Na drugi strani je zdaj podan še en drug sled na podlagi neke anonimne ovadbe, a ta ovadba je najbrže samo zato napravljena, da se pokrije pravi sled. Seveda se kljub temu tudi omenjena anonimna ovadba vsestransko preiskuje.
Slavno uredništvo »Slovenca" Ljub ljana. Na temelju §. 59. tisk. zakona z dne 17. dec. 1862, drž. zak. št. 6. iz 1. 1863 prosim glede na članek »Slovenca" z dne 15. aprila 1910. št. 84. pod naslovom »Zopetna otvoritev slovenske trgovine v Kočevju" sledeči stvarni popravek: Ni res, da bi novi gospodje pod nadzorstvom Jenkota takoj prvi dan, ko so prišli v Kočevje sami od prii skladišče iz katerega je mogoč vhod v trgovino, nasprotno je res, da tega niso storili. Ni res, da so se našli vitrihi, ko je Jenko spal v sobi prejšnjega lastnika že teden dni, res pa je, da je Jenko prenočeval še nekaj dni v gostilni, ko je prejšnji lastnik odšel. Ni res, da je Jenko dal pre narediti vse sobne in hišne ključavnice, res je samo, da je dal narediti ključ k vratom na dvorišče, ker ni mogel dopustiti, da bi bilo hišno dvorišče shajališče vseh kočevskih psičkov. Ni res, da je ravno Jenko našel vitrihe, res je nasprotno, da jih on ni našel. Kočevje, dne 16. malega travna 1910.
Jožef Jenko.
Tako je gospod Jožef Jenko. V rokah imamo podatke o veleznačilnem postopanju izvestnih slovenskih krogov s slovenskima trgovcema v Kočevju in ker je g. Jožef Jenko v to pobral, bomo v priliki vse to razkrili.
Dnevne novice.
-f- Gromenje nemškega koroškega .volksrata." Iz Beljaka se nam piše 19. t. m.: Nemški koroški volksrat je v Beljaku priredil večje zborovanje. Zavzeli so sledeče stališče: Predvsem so se pečali z italijanskim vseučiliškim vprašanjem in sklenili soglasno sledečo resolucijo: »Koroški nemški »volksrat« je prepričan, da taktični razlogi, ki se z nemške strani navajajo za ustanovitev italijanske pravne fakultete po temeljitem in treznem razmotrivaniu ne drže, ker bi vsi avstrijski Nemci bili z ustanovitvijo narodno, politično in gospodarsko oškodovani. Nem-Ski kofojUu »volksrat« sodi urei ko slej. da
bi pomenjala ustanovitev italijanske univerze v Trstu, edinem večjem pristanišču v državi, trajno nevarnost za nemštvo na jugu, ki se težko bori in najodločnejše ugovarja ustanovitvi italijanske pravne fakultete v Trstu že zato, ker vlada kljub davčni premoči Nemcev nima denarja, da odpravi vsaj tiste pomanjkljivosti, ki kriče po starih nemških vseučiliščih. Koroški nemški »volksrat« obžaluje, ker se vnemajo tudi nekateri nemški koroški poslanci za italijansko pravno fakulteto v Trstu." Razpravljali so tudi o trializmu in sprejeli sledečo resolucijo: „Koroški nemški »volksrat« ugovarja vsaki državni razdelitvi v zmisft trializma, ker bi bila razdelitev naperjena proti avstrijskim Nernccem in proti celokupni državi in pričakuje, da nemško nacionalni poslanci v vseh okolnostih skupno nastopijo v parlamentu pri vseh velikih načelno narodnih in političnih vprašanjih.
-}- Zmaga krščansko socialnega delavstva v Tržiču. V nedeljo 17. t m. je bila važna volitev v delavsko podporno društvo Do sedaj so imeli rudečkarji veliko večino v odboru. Zato so zopet napeli vse moči, da si ohranijo to postojanko. A delali so račun brez krčmarja. Krščansko-socialni delavci smo SKlenili udeležiti se volitve in smo prišli v lepem številu na volišče v gostilno g. Ruecha, ki je bil dosedaj načelnik in so ga hoteli socialisti vreči. Poraz rudečkarjev je bil popoln. Dobili so 70 glasov, mi smo zmagali s 108 glasovi svoje nasprotnike, ki so poparjeni zapuščali bojno polje. Za načelnika je bil zopet izvoljen dosedanji zaslužni g. trgovec in gostilničar Ruech, vsi drugi odborniki so naši možje, večinoma člani našega društva sv. Jožefa.
-j- Mladeniški tečaj v Zagradcu v nedeljo 17. t. m, je kaj lepo uspel. Prišlo je ljudstvo iz vseh sosednih fara, fantje so se pripeljali iz vsehstrani na z zelenjem in zastavami trobojnicami ozaljšanih vozovih. Pod milim nebom na lepo odičenem slavnostnem prostoru so navdušeno govorili župnik Pešec, Franc Terseglav in V. Jeločnik. Mladeničev, mož in žena je bilo več kot 1000. Potem so krški, zagraški in ambruški telovadci izvajali proste in sabljaške vaje. Vse ljudstvo se je vnelo za vzore naše mladeniške organizacije, ki se bo tudi po Dolenjskem razcvetela v nepremagljivo armado.
-h Proti »Vaterlandu«. »Korespondenca Zentrum« objavlja daljši članek, ki se peča s »Vaterlandovo« pisavo glede na »Slovansko Unijo«. List gre tako daleč, da prekaša vse druge vladne liste. Nastopiti se mora proti »Vaterlan-dovim« napadom na konservativne stranke v »Slovanski Uniji«, ki jih napada surovo in neopravičeno. Očita, da so stranke v »Slovanski Uniji« morilke avstr. parlamentarizma. — »Vaterland« gotovo sodi, da zato, ker so izvedle po-slovnikovo izpremembo, ki jo je v parlamentu kurij zaman poizkušalo izvesti konservativno veleposestvo. To se je zdaj posrečilo. Povzročitelji zbornice brez obstrukcije so zato morilci parlamentarizma. Najodločneje se mora nastopiti proti »Vaterlandovemu« očitku češ, da se voditelji »Slovanske Unije« love le za mandati in to tim bolj, ker še velja sklep »Slovanske Unije«, naj se sestavi pravično, a neparlamentarno (uradniško) ministrstvo. Kako hlepe voditelji »Slovanske Unije« po portfe-ljih, kaže dejstvo, da sta dr. Začek in dr. Br&f prostovoljno odstopila kot ministra in da je odklonil dr. Pacdk poziv, da prevzame ministrstvo.
+ Notarska vest. Za substituta umrlega kranjskogorskega notarja g. Hudo-vernika je imenovan g. dr. A. B a r t o 1.
—	Volitve v go išk*m s enskem veleposestvu bodo v soboto 23. t. m. V ponedeljek 18. t. m. so se zbrali veleposestniki v Gorici na posvetovanje, na katerem so se zedinili, da kandidirajo sledeče tri može: Leopold Bolko, župnik Grča in Zuc-chiatti iz Medane. — Med liberalci vlada radi te volitve veiika needinost. Zmerni liberalci hočejo stare kandidate, Gabršček hoče pa svojo listo, ki mu bo poslušna brezpogojno.
—	Tržlške novice. Občni zbor hranilnice in posojilnice s sedežem v kaplanip se je vršil 10. t. m Kakor smo že poročali ima posojilnica blizo 15.000 K rezervnega zaklada. Prometa je imela tristo tisoč. V odbor so bili izvoljeni: načelnik: kaplan Čadež; odborniki: župnik Potokar, tovarnar Franc Ahačič, kovorski župan Golmajer. župan občine Sv. Katarina Ignacij Meglič ter posestnika Anton Oranič iz Križa ter Jakob Rožič iz kovorske župnije. V nadzorstvo posestnik Jernej Železnikar iz Loma, občinski odbornik in cerkveni ključar Jakob Pernuš od sv. Ane, ter posestniki Jožef Ahačič, Fr. Rožič in Janez Zupan. — Odbor požarne brambe je sklenil v zadnji seji, da bo pričel z zgradbo prepotrebnega gasilnega doma. Je malo čudno, da tako važno društvo ni imelo dosedaj svoje obrambe za brizgalno in drugo orodje. — Pretečeni teden je prinesel srečo v marsikatero hišo. Čuje se, da je zadelo blizo petdeset lote-ristovk »ambo solo\ Ta »sreča" bo brez-dvomno loterijo tržiško precej podprla. — Ženski odsek društva sv. Jožefa se kaj lepo razvija. V kratkem času obstanka je zbral že nad sto članic. Odsek si ie pridobil
mnogo simpatij med tržiškim ženstvom, kar nam dokazuje lepo število podpornih članic, ki so mu pristopile. — V Lomu so pričeli tekoči teden zidarji s popravo oziroma pre-zidavanjem novega župnišča, ki bo jako lepo in v Čast vrlim faranom, ki se ne boje nikakih stroškov. Da bi se jim le skoro uresničila želja po samostojni župniji.
-- Požar na Brdlh. Žena vdova Uršula Ažman, ki se je bila smrtno nevarno opekla pri požaru na Brdih je v soboto zjutraj v strašnih bolečinah umrla. Njen pogreb je bil v nedeljo na pokopališču v Radovljici. Pogreba nesrečne žrtve ognja se je vdeležilo silno veliko ljudij iz okolice in iz Radovljice. Škoda, katero je požar naredil se ceni na 80.000 kron. Ljuctje so nujno potrebni podpore. Vse darove ra-dovoljno sprejema župni urad v Radovljici.
—	Nova hrvaška Iznajdba na polju zrakoplovstva. „Agr. Tagblattu" se iz Siska poroča, da je tamkaj Nikolaj pl. Va-ričak iznašel dve novi zrakoplovni napravi. Prva rešuje važno vprašanje ravnotežja, druga pa je eksplozijsko varen motor.
—	Predstava v Šmlhelu pri Novem mestu. »Ljudska knjižnica" je priredila dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani v Smihelu predstavo. Igrali so: »Kovačev študent", spevoigra v treh dejanjih in »Boljša kratka sprava, kakor dolga pravda", burka v enem dejanju. Pred predstavo je predaval g. prof. dr. V. Š a r a b o n o Halleyevem kometu.
—	Mizarska zadruga v Solkanu je napovedala konkurz. V soboto so bili odpuščeni vsi delavci. Voditelj »Mizarske za-druge», Konjedic mlajši, je odšel v Trst ter vzel seboj, kakor se govori, vse knjige.
—	Konkurzi v Gorici. Poleg »Mizarske zadruge" je prišel v konkurz veliki trgovec S t u a v Korminu. Konkurz je napovedal tudi slovenski zlatar Aleksander h m b r o ž i č. Bati se je še enega velikega konkurza.
—	Longeževo Uršo so dobili 18. t. ra. v Čirčičah pri Kranju ob cesti mrtvo. Beračila je in pila.
—	Shod železničarjev je imel v Pod-brdu na Goriškem v nedeljo 17. t m. poslanec Piber.
—	Bovški župan g. A. A. Mlekuš oproščen. Svoj čas smo priobčili dopis iz Bovca, v katerem je bilo med drugim rečeno, da je bil tamošnji župan. g. A. A. Mlekuš radi razžaljenja časti na škodo dr. Ernesta FOrth-a, občinskega zdravnika v Bovcu, od c. kr. okrajne sodnije v Krminu obsojen na 8 dni zapora. Proti tej obsodbi je vložil g. Mlekuš priziv. Dotična prizivna obravnava se je vršila dne 9. aprila pri c. kr. okrožni sodniji v Gorici in tu je bil g. A. A. Mlekuš popolnoma oproščen.
—	Podružnica »Slomškove zveze« za Ljubljano, okolico in Kamnik ima
svoj prvi pomladanski izlet v Vevče v četrtek, dne 21. aprila t. 1., popoldne ob dveh. Zbirališče na trgu pred cerkvijo sv. Petra. P. n. udje se vabijo k udele-žitvi v obilem številu.
—	Zakonska Grill oproščena. Pred-včeraj je končala razprava pred tržaškim deželnim sodiščem proti zakonskima Grill, ki sta bila obdolžena, da sta v Miljah umorila svojega sedemletnega sinčka in pustila truplo ležati na javni cesti. Radi pomanjkanja dokazov ju je sodišče oprostilo.
—	Samoumor, ker so ga domači za« pustili. Dne 12. t. m. popoldne, se je v Predgradu, občini Črnomelj, obesil 74-letni vžitkar Ivan Ilenič iz obupa, ker so ga v Ameriki živeči domači pooplno-ma zapustili in je živel v zelo žalostnih razmerah.
—	Za poveljnika 3. vojnega zbora je imenovan fml. Schikowsky.
—	58 let nepretrgoma pri eni hiši v službi je strojarski pomočnik Janez Turk. Kot 151etni pastirček je vstopil pri tedanjem gospodu, sedaj g. Mihael Tomšičevega posestva in strojarije na Vrhniki; pozneje ga je isti sprejel kot vajenca v svojo obrt, v kateri kot pomočnik dela še danes in je kljub starosti 73 let še dokaj trden. Zares redek pa spoštovanja vreden slučaj za mojstra kakor tudi za pomočnika.
—	Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v Idriji je blag dobrotnik naklonil dar 20 K v častni spomin na umrlega notarja g. Jankota Hudo-vernika.
—	Zgradbo vodovoda za Iško vas in okolico je deželni odbor oddal tvrdki G. Rumpel na Dunaju.
—	Novi most pod Peščenikom na dež. cesti Bloška Polica Nova vas bo po sklepu deželnega odbora gradila tvrdka Zajec & Horn v Ljubljani.
—	Dela za zgradbo treh kapnic in enega vodnjaka v vasi Ustje, okraj Po-stojna, je dežolni odbor oddal Antonu Stoparju, zidarskemu mojstru V Do-lenjah nad Ajdovščino.
—	Poleg železniškega mosta na Se-lu se namerava zgraditi most čez Ljubljanico.
—	Tehniškim nadzornikom vodo> voda za Kranj in okolico je imenoval!
Josip Trena. monter v Kranju,
—	Takse v deželni bolnici iti po rodnici se s 1. julijem 1910 zvišajo v III. razredu od 1 K 90 h na 2 K -40 h, v II. razredu od 5 K 50 h na 6 K 50 h in v I. razredu od 9 K na 10 K. — Takse v blaznici ostanejo neizpremenjene, dokler se ne izvrši njena reorganizacija.
—	Za gospodinjsko šolo v Repujah pri Vodicah je deželni oclbor znova dovolil 1000 K podpore.
—	Vlada je deželnemu odboru v presojo predložila načrt državnega zakona glede preskrbe umobolnih, proti kateremu ima pa dež. odbor v mnogih ozirih pomisleke, katere bo napram vladi tudi odločno označil.
—	Umrl je Podgori na Koroškem gospod Janez Milller, brat mil. gospoda stolnega prošta dr. Miillerja, in oče gospoda dr. Ferdinanda Miillerja v Celovcu. Rajni je bil tihega, mirnega značaja in narodnjak skoz in skoz. Njegova ljubezen do domače zemlje je biia tolika, da še nemškega zdravnika ni pustil k sebi v bolezni. Dasi holehav, ni nikdar izostal pri volitvah. Dosegel je visoko starost 80 let N. v m. p.!
—	Blamaža Clril-Metodarjev. Iz Šte-fanje vasi nam poročajo: V nedeljo 17. aprila so ljubljanski Cirilmetodarji hoteli pri Jož. Anžiču ali Žoržu pridobivati nas Šte-fanjce. Grajski župnik g. Bcrce je in Antc Beg sta nas osrečila s svojim obiskom. Pa poslušalcev ni bilo. Morali so zborovanje preložiti najbrž do občnega zbora Cirilmeto-darjev, ki bo baje v Šenčurju na Gradu. Izvedeli smo tudi, da je namišljeni tajnik g. Franc Novak od svoje časti odstopil. Tudi g. Ivan Bricelj jc spoznal, da je zanj boljše, če se ne veže s cirilmetodarijo. Spoznali smo namene Cirilmetodarjev, in jim svetujemo naj ostanejo rajše doma v Ljubljani.
Slovenka umrla v Amerik!. Na Ely, Minn. umrla je rojaku Jožefu Starcu soproga, ki zapušča v Calumetu sorodnike.
Slovenec ponesrečil v Ameriki. Iz Eveletha se poroča, da je tam ponesrečil rojak Jožef Slapničar. Povozil ga je železniški vlak pri križišču 4 v Spruce. Slapničar in njegov tovariš Jožef Kavčič sta si ogledovala kraj nesreče, kjer je povozil vlak neko triletno deklico. Prišel je vlak ter ga podrl na tla in ga poškodoval tako, da je nekoliko ur potem, ko so ga prenesli v bolnišnico, umrl vsled zadobljenih poškodb. N. v. m. p.
(rUk * v- 1
X X X
i H- Tržaški škof. Kakor čujemo, bo V kratkem imenovan za novega škofa v Trstu vladni kandidat mons. Lovrenci j Kaste lic, vodja semenišča v Gorici. Italijan po mišljenju, ki je pa zmožen izvrstno slovenskega jezika.
Ljubljanske novice.
lj K ljubljanskim občinskim volit-
Vam se nam poroča, da je bil strojni nadkomisar in vodja kurilnice na južnem kolodvoru g. Ig. Šega dvakrat naprošen, naj prevzame kandidaturo, a jo je vsakokrat odločno odklonil. Gosp. Šego so torej dali med kandidate popolnoma proti njegovi volji. 1 lj Izlet državnih c. kr. slug. Minulo nedeljo so priredili v kraj ni skupini Ljubljana »Državne zveze c. kr. državnih uslužbencev« izlet v Beričevo. Izletniki so se prav dobro zabavali. Niti dež ni kalil slabe volje, dasi so bili izletniki do kože premočeni.
lj Podiranje nekdanje garnizijske bolnišnice ob Dunajski cesti jako hitro napreduje. Podrla se pa ne bodo še vsa poslopja zdaj. Ostane še nadalje tisto poslopje, ki stoji poleg Frohlichove hiše, kjer je nastavljen nadomestni kader 7.11ovskega bataljona in pa liberalna di-jaškalkuhinja. Tisti zid, kjer so bile |včasih'velike dui'i v garnizijsko bolnišnic o^ je že malone popolnoma podrt. Tam, kjer se zdaj še vidijo zadnji ostanki onega najznamenitejših zgodovinskih ljubljanskih poslopij, bo vodila cesta preko nekdanjega lepega, senčnatega vrta garnizijske bolnišnice mimo poslopja I. državne gimnazije. Sploh je na Dunajski cesti letos zelo živahno. Uprava električne cestne železnice je že pridela popravljati železniški tir na Dunajski cesti, malone popolnoma je že obnovljena fagada Mathianove hiše, ki žejo lično izgleda.
lj Ljubljančanka se zastrupila v Novem Mestu. V soboto zvečer dne 16. t. m. je spila hči Papeža, paznika v ljubljanski prisilni delavnici, na cesti v Kandiji pred „Posojilniškim domom" steklenico lisola. G. dr. P. Defranceschi je takoj odredil, da so jo odpeljali v novomeško žensko bolnico, kjer je v noči od nedelje na ponedeljek umrla. — Papež je pripovedovala g. Pir-čevi, krojačevi soprogi v Novem mestu, pri kateri je bila v soboto popoldan, da je bila proglašena za noro in je bila izročena v norišnico, kjer pa je bila spoznana za normalno. Od druge strani se nam o tem še poroča: V soboto 16. t. m. je došla v Novo mesto neka 241et stara Marija Papež, katere oče da je paznik v Ljubljani. V privatnih hišah je prosila za prenočišče ter je neki stranki ponujala celo 1 krono. Ker jo
niso marali nikjer sprejeti, si je hotela po raagati steni, da je kupila v lekarni lizola ter ga je spila, v namenu, da ji bode po stalo slabo na kar jo bodo spravili v bolnico. Nato je šla v Kandijo kjer se je zgrudila. Dr. Defranceschi ji je dal prvo pomoč, ji izpral želodec ter pustil peljati v Eliza-betino bolnico. V bolnici je zelo obžalovala svoje dejanje ter se je izjavila, da ni imela hudobnega namena, ampak si je hotela s tem pridobiti varno zavetje v bolnici. Bila je že tri leta v blaznici, a od tam odpuščena kot ozdravljena.
V ponedeljek zjutraj je udano in skesano za vedno zaspala.
Oseba je srednje velikosti, boli temne polti, črnih las in v črni obleki ter prijetne zunajnosti. To naj služi v pojasnilo ako niso bile resnične njene izjave. V skrajni sili je baje prodala lase in je res brez kit.
lj Slike umrlega akad. slikarja Lu-dovika Grilca. — V izložbi „Katoliške Bukvarne" v Ljubljani so razstavljene štiri slike rajnega slikarja L. Grilca. Te slike so kopije in sicer: 1. Sv. Frančišek Šaleški po Val. Mencingerju na Goričanah; 2. Sv. Štefan po Val. Mencingerju na Savi; 3. Sv. Janez Krstnik po neznanem, bržkone italijanskem mojstru v Kočevju; 4. Sv. Družina po Mu-rillu. Vsaka slika stane 40 K. Slovenski meceni naj bi te slike kupili za okras svojega stanovališča.
lj Vsled groznega požara papirnice v Medvodah imajo vendarle nekateri precej dobička. Menimo namreč one, ki so polovili in na suho spravili po vodi plavajoče velikanske zavoje trdo sprešanega papirja. Sprijen je bil le vrhni oziroma spodnji papir, ves drugi pa je ostal lep in poraben. Neki gostilničar za Savo se je pohvalil, da ga ima za vse svoje življenje dovolj in da ga bo še sinu nekaj ostalo. Tudi z nižjih ierajev poročajo, da so iz vode potegnili velikanske množine papirja.
lj Prvo letošnjo kukavico je bilo danes zjutraj čuti na Golovcu. V krški dolini so jo slišali že pred šestimi dnevi. Tudi na Črnučah so jo danes slišali.
lj V Ameriko so jo hoteli popihati Štefan Firšt iz Deseniča na Hrvatskem, Franc Trstar iz Trstenaka pri Krškem, Jožef Zupet iz Podkota in Jožef Uhan iz Straže, a jim je stražnik na kolodvoru še pravočasno prestrigel pot. Prva dva še nista zadostila vojaški dolžnosti, druga dva sta se pa pečala s subagencijo. Vse so izročili sodišču.
lj Pogreša se že šest dni dijak VI. razreda 1. državne gimnazije Martin Matkovič, rojen 1890 v Ponikvi, pri Krškem. Mladenič je stanoval v Prečni ulici, potem se je bil pa preselil nekam v Šiško, odkoder je kmalu izginil. Proti nekemu prijatelju je izjavil, da se ne bodeta več videla. Kdor ve kaj o njem, naj to sporoči ljubljanski policiji.
lj Umrla je v Hrenovih ulicah M. Kogovšek.
lj Najden utopljenec. Pogrešanega Andreja Čemažar so našli ribiči pri Kresnicah.
lj Sumljiva smrt otroka. Šest tednov stari otrok delavke Pavle Bogataj na Selu je nenadoma umrl v sumljivih okoliščinah. Ker je nezakonska mati nenadoma izginila iz Sela s svojim ljubimcem, s katerim je skupaj živela, je mogoče, da jc to kaj v zv6z1 z nenadno otrokovo smrtjo. Sodnija je ukrenila potrebno, da dožene, če je umrl otrok nasilne smrti.
Štajerske novice.
š Protestantski cerkovnik prestopil v katoliško cerkev. V Celju jc dan pred svojo smrtjo prestopil v katoliško cerkev Klinger, ki je bil prej dolga leta protestantski cerkovnik.
š Vsled uboja je bil pred porotnim sodiščem v Celju obsojen 201etni rudar Mihael Zidar iz Mirne na Dolenjskem na pet let težke ječe.
š Požigalec se je ustrelil. V Grobel-nem je 70 let stari Janez Zupanec dne 16. t. m. zažgal hišo Jakoba Mrhule, kateremu je vse pogorelo. Po dejanju se je požigalec ustrelil.
Telefonska in brzojavna poročila.
JUGOSLOVANI LOČENI ALI EDINI.
Dunaj, 19. aprila. Danes popoldne se je zbral »Savez južnih Slavena«, da konečno in definitivno odloči, ali sprejme predloge »Slovenskega kluba« za tesnejšo politično združitev vseh Jugoslovanov ali jih zavrže. Vsi resnični rodoljubi odkritosrčno želijo, da se Jugoslovani v prid velikih skupnih narodnih ciljev na Jugu tesno združijo. NOVA MAŽARONSKA DOBA NA HR.
VAŠKEM. Zagreb, 19. aprila. Včeraj so sc vršile v nekaterih okrajih dopolnilne volitve v hrvaški sabor. Po paktu z banom Tomašičem je morala koalicija v nekaterih* okra jih narediti prostor vla-dinovcem. Tako je v Varaždinu na priporočilo koalicijonaša dr. Magdiča bil včeraj izvoljen mažaron dv. Rorauer,
osebni prijatelj banov, z 325 glasovi pro ti 108 glasovom, ki jih je dobil kandidat Starčevičancev dr. Jurinac. Pritisk na uradništvo je nadkrilil ves pritisk Khuenove dobe. Vsi uradniki so morali glasovati za mažarona. Vsi mažarski železničarji so glasovali za Rorauerja. Hrvaški naprednjaki so bili glavni kor-teši za Rorauerja.
Zagreb, 19. aprila. Kljub temu, da ste se v Gospiču združili obe starčevi-čanski struji, je bil vsled vladnega pritiska izvoljen mažaron dr. Kriškovič z 148 glasovi proti 120 glasovom, ki jih je dobil kandidat združenih Starčevičancev dr. Ružič.
Zagreb, 19. aprila. V Bošnjacima je izvoljen dr. Amruš s 310 glasovi. Kandidat čiste stranke prava Prebeg j"e dobil 167 glasov, a kandidat seljačke stranke Babogredoc 68 glasov.
Zagreb, 19. aprila. Pri včerajšnjih dopolnilnih volitvah so hrvaški naprednjaki strastno delovali za vladne ma-žarone. Da je v Gospiču zmagal mažaron, je največ pripomogel naprednjak dr. Miškulin. V Varaždin se je pripeljal cel štab zagrebških naprednjakov z dr. Roberskim na čelu, cla je delal za dr. Rorauerja. V okraju Bošnjacima je tekla kri. Na hiši Ilijašičevi je bil nalepljen lepak za Prebega. Ilijaševič se je uprl redarjem, ki so trgali lepake s hiše. Redarji so se navalili na Ilijaševiča in ga smrtnonevarno ranili. Ni upanja, da bi Ilijaševič okreval.
NOVO POSOJILO.
Dunaj, 19. aprila. Poročilo budget-nega odseka, cla se vladi dovoli »kreditno operacijo« 220 milijonov kron, je že danes poslancem predloženo. Najbr-žeje se bo že jutri o tem predlogu vršilo drugo branje. Poročilo obenem pravi, da bo zbornica morala dovoliti saj nekaj provizoričnih davkov, da se deficit pokrije, in je v to svrho za jutri že sklican finančni odsek.
POGAČNIK ZA POGORELGE NA BRDU.
Dunaj, 19. aprila. Poslanec Pogačnik je vložil v poslanski zbornici nujen predlog za podporo pogorelcem na Brdu.
SLUŽBENA PRAGMATIKA. Dunaj, 19. aprila. Danes se je začelo prvo branje službene pragmatike za državne uradnike. Minister za notranje zadeve Haerdtl je branil vladni načrt.
CESAR GRE RES V BOSNO.
Sarajevo, 19. aprila. Tu se uradno potrjuje, da bo cesar koncem junija obiskal Bosno in jo prepotoval. Potovanje bo trajalo en teden. K otvoritvi bo-senskega sabora začetkom junija pa pride član cesarske hiše, najbrže nadvojvoda Leopold Salvator.
DR. KRAMAR. Dunaj, 19. aprila. Poslanec dr. Kramar, ki se je v Italiji zdravil vsled močne srčne nervoze, jc danes dospel v zbornico.
SAMOUMOR. Dunaj, 19. aprila. Jurist II. letnika in gojenec terezijanske akademije, baron pl. Marxs, ki je bil ravno pred prvo državno skušnjo, se je ustrelil. Motiv je neznan.
ALEKSANDER MAŠIN UMRL. Belgrad, 19. aprila. Vpokojeni polkovnik Aleksander Mašin, svak umorjene kraljice Drage in eden glavnih zarotnikov leta 1903., je včeraj zvečer umrl.
PREGANJANJA INOZEMGEV NA KITAJSKEM. Peking, 19. aprila. Iz Cangša poročajo: Guverner Jemen je popolnoma uničen. Njegov sin je umorjen. Mesto
se doseže na vsak način boljše uspehe, kot z navadnim ribjim oljem. Ta je bistveno lažje prebavna in učinkuje zaraditega hitreje in zanesljivejše.
Ona prinese dalje boljše uspehe, ker jo vsi radi vživajo, kot navadno ribje olje, katero odklanjajo zaradi neprijetnega okusa.
Izrecno najbolj fino, prvovrstno lofotsko (norveško) ribje olje, ki ima največ redilne moči, pride pri pripravljanju
Scott-ove emulzije
v vporabo in to so dokazi, zakaj je Scott-ova emulzija obče
pristna ic s to P1"'2'13.1.13 za »eprekosno vzor-znamko - ,i- emulzijo.	2615
bičem - kot Tudi poleti se jemlje z najboljim
garancijskim -----,-- USpChom. —----
znakom , . , ,
"SEJ? Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobi sc v vseli lekarnah.
je v plamenu. Norveški misijon in katoliški misijoni so zažgani, ostali razrušeni. Mesto oblegajo tepisti. Tudi japonski konzulat je razrušen. Neko la-dijo, na kateri je bilo več misijonarjev, so potopili.
modni salon
Ivana Schiller
= So. Petra cesta St. 31 =
priporoča
lepo izbiro damskih, dekliških in otročjih
731 (1) klobukov.
ceno In točno!
Popravila
Žalni klobuki vedno v zalogi.
TU	J
1137
Zahvala.
Za vse med boleznijo in ob smrti gospe
Marije 6aber
izkazano sočutje in za dragi pokojnici izkazano zadnjo čast se vsem najiskrenejše zahvaljuje
rodbina
Hnte Gabrova.
Stalna stranka
Išče Za avgustov selilni fermln solnčno stanovanje, obstoječe iz 4 event. 3 sob, predsobe, sobe za služkinje in z drugimi pritiklinami. Ponudbe se prosijo na upravo tega lista pod „Stalna stranka 1910-" 1141 3—1
v
Zenitna ponudba.
Izobražen mladenič, 26 let star, neoma-deževane preteklosti, z lepim premoženjem, si želi znanja v svrho ženitve z gospico od 18 do 26 let, ki bi imela kako gostilno ali trgovino. Le resne ponudbe s sliko naj se pošiljajo do 25. t. m. pod šifro „Sreča" J. F. na upravništvo »Slovenca*.	H39 3_i
posteljno vlago
odstrani zajamčeno takoj! Slovita priznanja in pohvale. Zdravniško priporočeno. Starost m spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zavod ..Sanltas" Velburg P 347 Bavarsko.	284 31
Pozor lovci in šolska vodstva!
Ptice, sesavce ff mgmmmMam in druge živali llGl|§&lt*gS
prav po naravi ter po najnižji ceni
preparator Viktor Herfort
Pred vojašnico št. 1, Ljubljana.
On ima tudi v pripravnici na izbiro več ptic in sesavcev, ki bi bile za šolo jako priporočljive. Med lovci vzbujajo lepi in natančni izdelki marljivega preparatorja vedno več zanimanja-
Lep zaslužek
doseže lahko vsakdo na brzopletilnem stroju »Ilirija«; oddaljenost ni zapreka. Navodila 874 in prospekte pošilja vsakomur 4-1
Domača pleiilna industrija na stroje
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev.
»KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI.
Vstaja Š k e n d e r b e g o v a. Zgodovinska povest. Cena broš. izvodu 60 vin., kart. 80 vinarjev. — Krščanski princ in junak, vzgojen v mohamedan-ski veri, se je kot vpliven vojaški dostojanstvenik v turški vojski zavedel svoje domovine in krščanskega poko-ljenja ter se postavil v nekem odločilnem boju na čelo krščanske vojske. Vsled svoje brezprimerne hrabrosti in nedosegljive spretnosti je osvobodil svojo domovino turškega nasilja in rešil po hudih naporih in s svojo izredno hladnokrvnostjo krščansko krasotico Iduno, hčerko kneza Hunijada iz turškega harema. — Povest ima zgodovinsko podlago in je izredno zanimiva.
Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. Spisal Vaclav Beneš-Tr6-bizsky. Cena broš. knjigi 3 K 20 vinarjev, eleg. vez. 4 K 30 vin. — Povest je vzeta iz zgodovine pokristjanjenja polabskih Slovanov, polna zanimivih dejanj in zapletljajev. Slovenci jo bodo Čitali z izredno pozornostjo in obilno koristjo.	f
Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe. Spisal Her Sienkiewicz. Cena vezani knjigi 5 K /. — Roman iz časa krutega esarja Nerona , ki nam opisuje na eni strani pohotno propalost Rimljanov, na drugi strani pa nežno cvetko krščanske ljubezni, ki je kljub krvoločnemu preganjanju vsklila tudi v vrvenju razuzdanega mesta in še celo v najbližji cesarjevi okolici in ki jo je tako skrbno gojil prvi cerkveni poglavar Sveti apostol Peter. Tudi naslov romana se opira na staro legendo, ki nam pred-očuje naporne boje in delovanje svetega apostola. Roman je svetovno znan in izredno zanimiv.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. Cena broš. 80 vinarjev, kart. 1 K 20 vinarjev. — Zbirka pravih biserov za ljudstvo. Zanimiva in poučna je zlasti pripovedna slika: »Iz bolezni alkoholnega norca«, dalje obsega sledeče povesti: »Oče in sin«. — »Berač s stopnjic pri sv. Roku«. — »Kovač Jz Antwerpna«. — »Vojakov rejenec«. — »Pokora«. »V snegu«.
Šmarnice za leto 1910. Podrobnosti glede letošnjih šmarnic so označene v današnjem oglasu »Katoliške Buk-varne«. Ponekod se bodo brale lani izdane šmarnice o potovanju v sveto deželo, ki se dobe v»Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Išče se v najem dobro vpeljana
ina i mešam
o co co
v prometnem kraju na Gorenjskem; oprava in zaloga se prevzame in odplača po dogovoru. — Ponudbe pod «Trgovina 1910» na Upravn. Slovenca.
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Hoč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 24 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1
Lepa birmanska darila!
Ceniki s koledarjem tudi po poŠti prosto.
1080
Največja in najbogatejša izbira po jako znižanih cenah. - Se vljudno priporočam gg. botercam in boterčkom za obilni obisk.
Z velespoštovanjem
Fr. Čuden
urar in trgovec v Ljubljani.
Pokopališča
središče je križ. Na razpolago za take križe so trije novi lepo izdelani korpusi v velikosti 1'8 m, 17 m in 1"3 m. Primerni so tudi za misijonske križe. Pojasnila daje gospod Franc Nagode, posestnik v Idriji, ki hrani korpuse. 1135 2—1
Enonadstropna hiša ^
s 5 sobami, zraven lep vrt, podobno vili, se proda iz proste roke v Rožni dolini pri Ljubljani, 20 minut od Glavnega trga. Več se poizve pri gostilničarju Balija 1131 na Glincah, preje Traun. 3-1
Posestvo n
zelo lepo, posebno prip. za živinorejo, ure od Maribora, blizu cerkve, šole in ceste, obst. največ iz travnikov, lepih sadovnikov, nekaj vinograda, njiv in gozdov, se zaradi starosti posestnika takoj nroda. Cena 28.000 kron. Posestvo meri 20 oralov. Hiša in gosp. poslopja so v prav dobrem stanu. Proda se s premičnino in živino vred. — Poizve se pri Matiji Obran, Podbrezje, št. 229. nri 1129	Mariboru.	10-I
100 do 120
Sfi hrastov
se proda. Kje, pove upravništvo. — 1112 6 1
za moške obleke
v največji izbiri priporoča po ugodni ceni
R. Miklauc
Ljubljana, Stritarjeva (Spittt) ulica
Obstoj tvrdke čez 40 let!
(z opravo) sredi trga na Vrhniki. Več se poizve pri lastnici M. Pleško v Ljubljani, Mestni trg 17, II. nadstr.
Sprejmem takoj v svojo trgovino z mešanim blagom	1128 3-1
učenko
zdravo, 14 do 16 let staro deklico poštenih starišev, katera je dobro dovršila vsaj štiri-razredno šolo. — Josip Rudman, trgovec in posestnik v Krškivasi pri Krškem, Dolenjsko.
Po ugodni ceni se proda Iz proste roke
lepa in v jako dobrem stanu z gostilno, tobakarno, prodajalno z mešanim blagom in žganimi pijačami.
Leži ob državni cesti in je dobro obiskovana. Le 10 minut oddaljena od žel. postaje na Tolminskem. Natančna pojasila da
K. Škodnih 1440
Gorica, Via della Bianca St. 362.
Kohlerjeva cementna strešna opeka nan
644 16 1	z zarezo in brez zareze
je trpežnejša in cenejša kot vsaka druga opeka. - V zalogi jo ima v poljubnih množinah izdelovatelj
| IVAN J€LACIN, LJUBLJANA
X Zahtevajte cenikt
TA AAAAAAAA.
Ravnotam vedno velika zaloga Portland-cementa.
Prostovoljno ]
V zapuščino pokojnega gospoda Viktorja Recher-ja iz Ljubljane spadajočega posestva pod ulož. štev. 32. deželne deske za Kranjsko, obstoječega iz hiše štev. 2 na" Turjaškem trgu v Ljubljani, dovoljena s sklepom c. kr. sodišča v Ljubljani, odd. III., z dne 24. aprila
1910, opr. štev. A 3/9/34 se bode vršila
dne 23. aprila 1910, dopoldne ob 11. uri
v pisarni podpisanega c. kr. notarja kot sodnega komisarja.
Vzklicna cena za to posestvo znaša 7310 K. — Vsak dražitelj mora pred dražbo položiti kot vadij 10 '/o vzklicne cene, tedaj znesek 7315 K v gotovini ali v vrednostnih papirjih ali v uložnih knjižicah kake hranilnice ali posojilnice.
Dražbeni pogoji se smejo upogledati v pisarni c. kr. notarja, kot sodnega komisarja V Ljubljani, dne 18. aprila 1910.
1133
Hleksander Hudournik, I. r.
c. kr. notar kot sodni komisar.
Na prodaj je v Ljubljani pri Sv. Krištofu
prav tik Dunajske ceste v Linhartovi ulici, 10 minut od gl. pošte oddaljeno
V obsc9u °kr09l0 40.000 m2, pripravno za stavbišča, pUuvuvV %Jf oziroma zaradi bližine kolodvora za skladišča, tovarne, delavnice itd. — Posestvo obstoji iz dveh velikih parcel; na eni se nahaja pritlična, popolnoma dobro ohranjena hiša s hlevom in podvojnim kozolcem. Parceli sta razdeljeni na 30 stavbišč in se prodasta ali celi ali pa v oddelkih. Posredovalci izključeni. Več se izve v gostilni „Mikuževi" v Kolodvorski ulici St. 3 v Ljubljani. Pismena vprašanja naj se pošiljajo na naslov: Ivan Mikuž, dež. računski revident v Ljubljani. 1098 6—1
RAZPIS SLUŽBE
Podpisano županstvo razpisuje
službo redarja
za sezono od 1. maja do 30. septembra 1910. — Plača mesečno 110 K. — Stanovanje prosto. Prošnje z spričevali je predložiti do konca t. m. 1134
ŽUPANSTVO OBČINE BLED,
bobi
IKIodna in športna trgovina
Pauel IKIagdic
Ljllblfana, nasproti glaune pošte
Priporoča izgotooljene bluze, spodnja brila
■ WIWIII lil————r—P——g,
in ose moderne nakitne predmete po zelo nsodnili in brezkonknrenčnili cenafi
Ofromna izbira damskih iti otroških Mamnžfepu in čepic
U oddelku za gosgode:
oedno samo najnooejgi klobnki, čepice, te-looniki, srajce, kraoate, palice, dežniki, rokaoice in osi modni predmeti. Za Šport: ose potrebščine za turiste, kolesarje, looce, tennis, „Qrle" ln „Sokole
Harodne zastane, znaki, trakovi, i. t. d.
■■ IZPELJAVA
vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa (ilavna In stranska mesta tti- in inozemstva.
C. KR. PRIV. MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA
\ M CDriTD 4 OSREDNJA MENJALNICA: 'IILErM^UM* DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Pnrlnr/nirp- Batlcn' Ccška Kamnica, CeSha tipa, Brno, Krakov, Litomerice. Moravski 7umhertj, MOdling, Novi 1 U Ul U/.llll>o. j|C|ni pi?en pfjjj^ Graben, in Praga, Mala slran, Llborce, Dunajsko Novomosto, Cvitava,
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
i pri žrtajii! sr9DH in vrsdn, pip
Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
Katoliška Bukvama » Ljubljani.
Za cerkvene pevske zbore.
V majnlkn:
Ant. Foerster: 6 Marijinih pesmi ra tri ženske ali moške glasove z orglami; cena partituri K 180 v, pos. glasovom 40 v. St. Premrl: 12 Marijinih pesmi za mešan zbor;
cena partituri 1 K 80 v., pos. glasovom 40 v j Janez Laharnar: «šmarnl£ne pesmi« za mešan
zbor; cena partituri 1 K 30 v. P. Hug. Sattner: «Marijine pesmln za mešan zbor in orgije; cena partituri 1 K 80 v., pos. glas 50 v. Ant. Foerster: Lavretanske lltanlje matere božje za ljudsko petje; cena 40 vin.
—	«Ave Maria« za sedmeroglasni mešani ali četveroglasni moški zbor; cena partituri 60 v., glasovom 20 v.
Fr. Kimovec: «Ave Maria in češčena Marija* za tri ženske (moške) glasove z orglami: cena 50 v., 5 izvodov 2 K. Josip Sicherl: 25 Marijinih pesmi za mešani in moški zbor; cena partituri 2 K, pos. glas. 35 v. Ig. Hladnik: 23 cerkvenih napevov za moški zbor. Poleg drugih kakor mašnih, obhajllnlh in 2 Tantnm ergo, se nahaja tudi 10 Marijinih napevov; cena 1 I< 60 v.
—	učeščena kraljica« za mešan zbor, solospeve in spremljavo orgel; cena partituri 1 K 80 v., pos. glasovom 30 v.
—	«19 Marijinih pesmi* za solospeve, mešan zbor in spremljavo orgel, cena 2 K.
—	«Ave» 17 Marijinih pesmi za mešan zbor, samospev in spremljavo orgel, cena 2 K.
—	«16 Marijinih pesmi« za mešan zbor; cena partituri 1 K, pos. glas. 20 v.
Ob priliki birmovanja ali kanonlčne vizitacije.
Fr. Kimovec: «Ecce sacerdos magnus* za moški
zbor, cena 40 v. Al. Mihelčič: «Ecce sacerdos magnus« za moški
zbor, cena 40 v. Ant. Foerster: «Ecce sacerdos magnus« za mešan zbor in orgle, cena 60 v. Ign. Hladnik: «Ecce sacerdos magnus« za mešan
zbor in orgle, cena 1 K. Jos. Lavtižar: «3 Ecce sacerdos magnus« za en ali več glasov in orgle, cena 80 v.
Za sv. Rešnje telo.
Dr. Ant. Chlondovski: Tantnm ergo za troglasni moški zbor in orgle; cena partituri 50 vin., posam. glasovom 10 v.
Ant. Pogačnik: «6 Tantum ergo« za mešan in moški zbor, cena partituri 60 vin.
Fr. Kimovec: «Tantum ergo« za mešan zbor in orgle', cena 30 v., 5 izvodov 1 K.
Ig. Hladnik: «Pange Iingua et 4 Himni ad pro-cessionem ln festo Ss. Corporis Christl« za mešan zbor, cena 1 K.
Vincenz Galler: 12 Pange Iingua (Tantum ergo) za mešan zbor in orgle, cena partituri 3 K 24 v., pos. glasovom 48 v.
Joh. Diebold: 14 evharističnih napevov za mešan zbor; cena partituri 2 K 40 v., pos. glas. 30 v.
Fr. Kimovec: «Rihar renatus«. Poleg drugih Riharjevih napevov se nahaja v tej zbirki tudi 7 evharističnih napevov z latinskim in slovenskim besedilom kakor: Sacrls solemnls, Lauda Sion, Adoro Te, O quam suavis est, Caro mea, Da pacem Domine in Čredo ln Te —; cena parturi 3 K, pos. glasovom 40 v.
Za prvo sv. obhajilo primerni napevi.
Ig. Hladnik: «0 saerum convivlum« 36 obha-jilnih, presv. rešnjega telesa in srca Jezusovega napevov za mešan zbor in orgle, cena partituri 2 K 40 v., glasovom 40 vin.
P. Hug. Sattner: aCerkvene pesmi v čast sv. Rešenja telesa«, cena 1 K 60 v.
Za pobožnost presv. Srca Jezusovega.
Ant. Foerster: «Litanije presv. Srca Jezusovega«
za ljudsko petje; cena 40 v.
Ig. Hladnik: «0 saerum convivlum« 36 obha-jilnih presv. Rešnjega telesa in Srca Jezusovega napevov za mešan zbor in orgle, cena partituri 2 K 40 v., pos. glasovom 40 v.
Ofertori) za razne praznike cerkvenega leta.
Ig. Hladnik: 6 ofertorijev za največje in večje praznike cerkvenega leta, cena 1 K.
Joh. B. Tresch: «Enchiridion» 31 ofertorijev in 19 raznih napevov, cena partituri 1 K 68 v., glasovom 48 v.
Šmarnice.
Ker to leto ne izdamo novih šniarnic, opozarjamo s tem na šmarnice prejšnjih let, ki so še v malo izvodih na razpolago. Šmarnice. P. Ladislav O. S. F. Marijine čednosti in dobrote. Okusno vezan, rdeča obreza 2 K, zlata obreza K 2-40.
Salve Regina ali razlaganje molitve češčena bodi Kraljica za šmarnično opravilo. Jožef Kerčon. Okusno vezano, rdeča obreza K 2 —. Šmarnice. Jožef Kerčon. Marija podoba pravice.
Okusno vezana, rdeča obreza K 2-—. Devica verna. I. Godec, šmarnice. Okusno vezano, rdeča obreza K 1-40.
Šmarnice. Jožef Vole. Marija v predpodobah in podobah. Okusno vezano, rdeča obreza K 2-— zlata obreza K 2-40.
Šmarnice romarja jeruzalemskega. 32 premiš-
ljevanj za mesec majnik. F. S. Segula. Vezano rdeča obreza K 2-—, po pošti 20 vin. več.
Marijino slovstvo za majnik itd.
Maria, unsere wunderbare Mutter. Maipredigten von P. Christian Stecher S. J. — P. Eduard Fischer S. J. K 3'60.
Entwiirfe zu Marienpredigten. Erster Zyklus fiir den Maimonat von P. Hugo Hurter S. J. 80 v. Marien-Predigten von P. Georg Patiss S. J. —
P. Eduard Fischer S. J. K 4-80. Maria, der Chrlsten Hort. Predigten uber die Hochgebenedeite Mutter des Herrn. Von G. Diessel. 2 zvezka K 9-60.
Marien-Predigten von Phillipp Hammer K 3-24. Der Mai-Monat. Der Verehrung des reinsten Herzens Maria ge\vidmet. Von P. Franz Hattler S. J., vezano K 2 64. Die wahre Andacht zur sellgsten Jungfrau Maria
von L. M. Grignon von Montfort K 3-12. Die unbefleckte Empfangnis. Lesungen und Ge-bete fiir eine Novene oder Monatsandacht zu Ehren der makellosen Jungfrau Maria von J. Hattenschvviller S. J., vezano K 3-—. Die Schule Marlens. Kleine Lesungen fiir Maria-nisehe Kongregationen. P. Heinrich Opitz, vezano K 2-50.
Ansprachen in der Marianischen Kongregation
der Jungfrauen. Von G. Patiss S. I. K 4-80. Handbuch fiir die Leiter der Marianischen Kongregationen und Sodalitaten. Von J. Dahlmann K 3 -.
ttber die Lelden Maria der Konigin der Mar-tyrer. DreiBig Predigten von P. G. Patiss K 6-48. Helllge Vorbllder fiir christliche Jungfrauen in
der Welt. Von P. G. Patiss, K 3 60. Erlebtes und Erlauchtes. Skizzen von P. Heinrich Opitz S. J. K 1-50. Ffihrt die Kinder zu Maria i Ein Hauptmittel zur Erleichterung und Sicherung der christ-lichen Kindererziehung fiir Eltern, Seelsorger und Lehrpersonen von M. Muhlbauer K 3-60.
Za darila primerni molitveniki.
Bogu kar ]e božjega. Fran Seraf. Finžgar. Okusno vezan, rdeča obreza K 1—, zlata obreza K 1-80, fino vatirane platnice K 2-20, najfinejša teletnina K 3 —, raznovrstne najmodernejše vezave K 4-50, vezava z listnico, zapono in verižico K 460.
Molitvenik, ki po lepi vsebini, krasni obliki, dovršenem jeziku in trpežnosti nima kmalu enakega. Posebno priročna je lična mala oblika.
Voditelj v srečno večnost. Anton Mrkun. Okusno vezan; rdeča obreza K 1-40, zlata obreza K 1-80, fino vatirane platnice K 2-—.
Voditelj v srečno večnost se kakor Finžgarjev molitvenik odlikuje po fini priročni obliki, vse-huje pa jako veliko lepih molitev in vzorno razlago krščanskih resnic ter ima razmeroma jako nizko ceno.
šolski molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah. Dr. Gregorij Pečjak. Okusno vezan, rdeča obreza K — 80, zlata obreza K 1-20, fino vatirane platnice K 2-80.
Vzoren molitvenik, prirejen nalašč za mladino in vsled svoje dovršenosti vpeljan za ljudskošolski naraščaj.
Večno življenje. Dr. Gregorij Pečjak. Molit-venik. Okusno vezan, rdeča obreza K 1-20, zlata obreza K 1-60, fino vatirane platnice K 3-10.
Molitvenik, namenjen za srednješolsko di-jaštvo.
Pot k Bogu. Molitvenik za odrasle. Okusno vezan, rdeča obreza K 1-20, zlata obreza K 1-60, fino vatirane platnice K 310, najfinejša teletnina K 5 —.
Ta molitvenik je prirejen za odrasle, da bodo mogli v cerkvi moliti skupaj z duhovnikom vse slovenske molitve, kakor jih predpisuje novi od slovenskih škofov predpisani molitvenik, obsega pa sploh vse molitve, pesmi itd., potrebne za kristjana,
Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino. Jožef Kerčon. Okusno vezan, rdeča obreza K 1— zlata obreza K 160, fino vatirane platnice K 3-—.
Ta molitvenik ima zelo mnogostransko vsebino in obsega na 350 straneh krasne, zlate nauke za mladino, odrasle mladeniče in dekleta, dalje vse mladini posebno priporočljive pobožne vaje in molitve, n. pr. šestnedeljsko pobožnost k sv. Alojziju, pobožnost k sv. Stanislavu itd., sploh krasne nauke in vsakovrstne verske vaje za vse prilike in potrebe. Le veliko število, v katerem se je svoj čas ta molitvenik tiskal in prodajal, jc omogočilo izredno nizko ceno, ki je pri sedanjih dragih razmerah pravo čudo.
Vse te knjige se dobe tudi v ..Knlinarnl lllrila" prej Karol Florian v Kraniu.
Gospodarsko društvo
Bernm, pošta Pazln. (Istra),
posreduje brezplačno pri prodaji
svojih udov. Cena je nizka. Vino VAIIO, je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	(2983 1)
Železnato vino
£

lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvomi založnik, vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, za blede, slabotne otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2'—. Poštni zavoj (3 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 6 60. Naročila po povzetju. 3281
V Ve lesove m na Gorenjskem odda se poleg romarske cerkve stoječe 983 10—1 • V	1	•
s hlevom, šupo in vrtom v najem event se tudi proda. Poizve se pri Avg. Stamcarju, uradniku banke „Slavije" v Ljubljani.
se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških del. Specijali teta: črtanje poslovnih knjig
za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisn izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.
Ivan Jax in sin
Dunajska ceata 17, LJubljana.
mm a	3166 M—i
raOlOSSI iz prvih tovarn Avstrije:
DOrkoppi Styria (Puoh), Waffenrad.
v
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenj« poučujemo brezplačno.
: Adlerjevi : pisalni stroji-
Ceniki zastonj in franko.

Po dolgotrajni preizkušnji so vsi vešči strojepisci edini v tem, da je .Undervood' pisalni stroj najhitrejši, najtrpežnejšl In naj-
praktičnejšl. Hearoi sijali priznani.
Zahtevajte cenike In razkazovanje stroja.
Ivan Perko
Ljubljana, Turjaški trg 4, n.
»S
m 2 • o
"O ■
sr i
7» e S.
£ S #<
Poštena, samostojna
ki je obenem dobra gospodinja,
se išče za takoj v večjo privatno hišo v mesto na Gorenjskem. — Plača po dogovoru. Prednost imajo osebe od 30 let naprej. Naslov pri upravništvu tega lista. mo 1
Izvršuje vse : bančne : : posle. :
J. C. Matjer, Ljubljana, Stritarjeve ulice. Banka in menjalnica.
Manufakturna trgovina na debelo in drobno.
Zaloga :
vseh vrst sukna, platna ter raanu-fakturnega blaga.
3027

Izdajatelj: Dr. lgnacii Žitniku.
Tisk: »Katoližke Tiskarne«.
.Odgovorni urednik: Ivan ^uid.