2D0. »nllka. IIMM i UM, 27. imA m XLVII. lilo. .Slovenski Nafod- vtlja v Lj«M|«Bl m dom dostavljen: cek) leto naprej .... K 24 — pol leta m . . . . ■ 12*— •četrt leta . . . • ■ • 6*— tat mesec - • • * • ■ 2*-* ▼ upravitistvu pitjema*: celo leto naprej • » • • K 22*— pol leta m a • • • m ll**— četrt leta m • • • • # 5*50 na mesec ■ • ••"•» 1*90 Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KnaflOT« mllca *t. 5 (v prttUCf« lev,) telaftas M. M. bkseraU veljajo: peterostopna petit vrata xa eakrat po 16 vfau M dvaknt p* 14 vht, za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravoistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, taaeratf L t d, ta je administrativne stvari ——— JE—i steFfllui voHn to vUMrfav. —^_ Ni panaMoa namftta brez istodobne vpoaiatvc naročnine ne no onrnn. .Slovan« Narod- TOt|n no ponlli si ArstnvOgrsko! , ede leto skupaj naprej . K 25-~ pol leu . „ . . , lo- čeni leta . .... 6-50 na mesec . . . • • 230 ' In Nemčijo: celo leto naprej ... K 30-— za Ameriko bi vse drage dežele: celo leto naprej .... K 35.— Vnrnfanjent glede aamatov se naj priloži z* odgovor dopisnica ali znamka, 0HVWMftMw# fMM^ni dwrinfie Icvs) KBsflsva ■hm *# * tAlAlAa it **■ Svetovna vojna. VellMu zsaaga avst?e<°ogrske vojske na£ Ftuni pri ErasnlkiL — Ifemcl zavieli ftaarar. Velika avs:r«i5?*a zrnata pri Kras-pikn. Duna", 25. avgusta. (Kor. urad.) Vest o tridnevni bitki pri Krasniku js izzvala v celi monarhiji veselo zadoščenje. Na Dunaju Je mnogo hiš razobesHo zastave. Časopisje da]e duška svojemu zadoščenju nad zmago na severnem bojišču ter naglasa, da je b?la bitka večjega pcmena, kakor je biio to sklepati iz prvih poročil. Po poročilih vojnih poročevalcev listov se zdi, da je b*l poraz ruske armade pofledka ^rar.skeg;: napada. Boj je bi! povsod trdovraten, uspeli avstro-o^rske armade popolen. Dunai, 26. avgusta. (Kor. urad.) £upan ie poslal nadvojvodi Frideriku brzojavko, v* kateri čestita njemu in hrabri armadi v imenu dunajskega občinske.;:! sveta in dunajskega prebivalstva k sijajni zmagi pri Kras-, niku. \ Jerajšnji boji na višinah južno od Krasmka. nomenjaio velik uspeh. Dva ruska kora sta bila no silno trdovratnem ednoru prem £ana. Enemu delu naših čet se je posrečilo, najbrže ker ie obkoli! vzhodnje krilo čez Bi?!^orai - Frampol. popolnoma izvršiti ruski poraz. Vjetniki pripovedujejo, da vlada v ru-ki armadi nezadovoljnost: mužiki poljubljajo avstrijskim oficirjem za dobrohotno postopanje roko. Berolin. 26. avgusta. (Kor. ijrad.) Danes došla poročila o podrobnostih včer?Mšn*e zmage avstro ogr-keza orožja so vzbudil, seda:, ko ie nof ta! ves pomen uspeha ia5en, izvanredno navdušenje. Poročilo ie bilo kmaiu razširjeno po celem sriavnem mestu potom posebnih izdal časopisov. Kmaiu nato so bile na vseh javnih poslopjih, hotelih itd. razobešone črno-rumene m zelsno-bele-rdeče zastave. Poročilo ie napravilo tudi zaradi tega globji vtis, ker se je pridružilo včerajšniim ugodnim vestern, ki so došle iz Befgiie in ki i?h ni samo potrjeval pariški kormirnke, marveč jih je celo v celem obsegu povečal. Duna?. 26. avgusta. fKor. urad.) Po poročilih vojnih poročevalcev tukajšnjih listov je bilo v boju pri Krasniku 4—5 korov, to je približno okrog 200.000, mož. Ruska fronta ie obsegala prostor od Frambola do Josehva ob Visli. Rusi so severno od Frambola in južno od Krasnika postavili po en kor. Boj se je vršil v nedeljo. Najmanj dve bateriji Rusov sta napadli naše od severa. V po'?ku boja so bili Rusi popolnoma poraženi, tako, da so se v divfem hrgu umakniti proti Lublinu. Naša končnica zasleduje energično sovražnika. Trdnjava Namur je padla! Berolin, 26. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Veliki generalni štab razglaša: Pri Nam uru so vsi fori patili, takisto smo po hrabrem odporu zavzeli L o n g w y. Proti levemu krilu armade nemškega prestolonaslednika so iz Ver-duna in vzhodno od tod prodirale močne francoske čete, a so bile vse odbite. Razen neznatnih oddelkov od Koimana, so se Francozi umaknili iz Zgonje Alzaciie. (Namur leži ob izlivu reke Sam-bre v reko Maas. Namur je središče petih železniških prog v smeri proti Bruslju, Liittichu. Luksemburgu, Charleville in Charlerov in ena Klavnih postaj obeh važnih prog Koln-\ 1i in Bruse!' - Luksemburg. Okoli mesta je devet močnih utrdb. Leta 1904. ie bilo v mestu 31.940 prebivalcev. 2e v srednjem veku je bilo mesto dobro utrjeno. Leta 1692. so ga zavzeli Francozi pod Vaubanom po daljšem obleganju. Let? 1695. ga je Viljem III. Oranjski zopet nazaj (svoji!. Od leta 1746.—174S. in 1792. do 1^14. je bilo mesto zopet v francoskih rokah. Po obleganju leta 1692. in 1794., kakor tudi leta 1S16.—1825. obnovljene utrdbe. SQ bile L 1891. ponoroma razrušene. Namesto teh ima sedaj mesto nove, močne utrdbe, ki so bile zgrajene po načrtu Brial-menta.) Namur ?e padel. Nemška armada ie zavzela drugo be'gi^ko trdnjavo, Namur. Ta trdnjava leži na potu na Francosko in je važna kot središče različnih železniških zvez. Z zavzetjem Namur-ja je Nemcem odprt prehod čez reko Mais ter jim je podana oporna točka za ofcraaitto nroti franrnsko - angleški armadi, ki se jim bb'ža. Namur ima 40.000 prebivalcev in slovi zaradi ovojih narnvnib lepot, krasnih stavb in zaradi svojega bogastva. V stalni cerkvi je pokopan don Juan d' Austria, zmagovalec v bitki pri Levantn. Zgodovina Namur-fa :e iako ^urna. Mesto ie doživelo poleg kuge. ki je umorila 20.ooo prebivalcev, tudi mnogo obleganj rnznih so^ra^nih armad. * • Čestitka našega česana. Perolin. 26. avgusta. (K< urad.) Wolffov urad iavlia: V velik glavno taborišče ie dospeki od ce-aria hi kral.ia Franca Jožefa na ce^ irjta VI-liema dne ?4. avgusta ta - • brzojavka: »Z m a p a na zmapo! Bnjj ie z Vami! On bo tudi z nami! Nainrisrčneie čestitam Tebi. dragi prijatelj, mladostnima iisnakoma, Tvojemu ljubemu sinu prestolonasledniku. kakor tudi bavarskemu prestolonasledniku Rupreti-tu in brezprimerno hrabri nemški armadi. Nedostaja ni i besed, da b; izrazil to, kar navdal Moje srce in z Mano Mojo armado v teh svetovno zgodovinskih dneh. Presrčno stiska Tvojo močno roko Franc Jožef.« Pogumen avstrijski a vi jat i k. — Ugoden položaj na avstrijsko - ruskem bojišču. — Velika zrnata pri Krasniku. Iz graške »Tagespošte« posnamemo sledeče poročilo vojnega poročevalca tega lista iz glavnega vojnega tiskovnega stana. Poročilo je bilo oddano dne 25. avgusta, ob 10. uri 25 minut dopoldne. V nedeljo je neki avstrijski aeroplan napravil poizvedovalni polet na Rusko. Rusi so streljali na aeroplan. En strel je prestrelil posodo za bencin. Avijatik je bil prisiljen, da se je spustil na tla. V polni zavesti je hitro obrnil svojo uniformo, da ga Rusi ne bi spoznali kot sovražnika. Posrečilo se mu je, prevariti sovražnika. S pomočjo Rusov je bila škoda popravljena. Avijatik se je zopet dvignil, nadaljeval svoje poizvedovanje ter se srečno spustil na tla pri avstrijskih četah. Položaj na avstrijsko - ruskem boijšču je ugoden. Vsekako se Rusi bolj nagibajo ofenzivi proti Prusiji. Naše čete vrlo napredujejo. Pričakujem, da se bodo kmalu vršili večji boji v bližini južno od Lublina, če se bodo ondotne. najmanj dva kora močne ruske moči vzdržale po porazu pri Krasniku. Po mojem mnenju obstoii ruska namera v tem, kolikor mogoče zadržavati avstrijske moči, da morejo s tem večjo močjo nastopati proti Prusiji, dokler imaio glavno moči Nemčije opravila v Franciji. Vsied tega je potrebno, da vrže Avstrija vse moči, ki jih ima na razpolaganje, na Rusiio, posebno, ker se Rusi v obmejnih pokrajinah na bar-baričen način vojskujejo. Mi bojujemo kulturno vojno proti azijatski uničevalni besnosti. Nemško časopisje o zmagi pri Krasmku. Beroiin. 26. avgusta. (Kor. urad.) Die Tagliche Rundschau« pozdravlja zmago pri Krasniku kot razbremenitev nemške armade v vzhodnji Prusiji in naglasa, da nadkriljujejo avstro - ogrske čete sovražnika, ker živi v vsakem posamnem vojaku uravna zavest, da se bori za pošteno stvar, za dom in ognjišče proti ubijalskemu napadu. »Die Peutsche Ta-geszeitung« pošilja najtoplejše čestitke avstro - ogrskim soboriteljem, ki venčajo stare habsburške zastave z novimi lovorikami. Budimnešta. 26. avgusta. (Kor. urad.) Ogrski brzojavni korespon-denčni urad poroča, da je dal župan dr. Rrjrczv danes nabiti plakate v ogrskih narodnih in v mestnih barvah, s katerimi sporoča prebivalstvu veliko zmago naših čet pri Krasniku. Dunaj, 26. avgusta. (Kor. urad.) Kot odgovor na čestitke dunajskega žunana dr. Weisskirchnerja k zmagi pri Krasniku, je dospela sledeča brzojavka: ^ Srčna hvala za prijazne čestitke k uspehu nase slavne armade. Nastop naših čet ie vzvišen nad vso hvalo. — Nadvojvoda F r i d e-r i k. Budimpešta, 26. avgusta. (Kor. iirad.) Nadporočnik pri huzariih Oe-za Weckcrle. sin bivšega ministrskega predsednika, ie bil na levi nogi v členku ranjen. Zdravniki pravijo, da bo traialo 6 tednov, predno bo okreval. Junaška ogrska konjeniška divizlia. Dunaj, 26. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo uradno: Naknadno se izve za izredno hraber nastop V. konjeniške divizije, obstoječe iz ogrske konjenice. Imela je težko nalogo, da predere 16. t. m. rusko meino obrambo ob reki Sbruczu in določi, ali se nahajajo za to reko večji sovražni oddelki. Pr8 Satanovu so si naši konjeniki izsiliti prehod ter so vdrli na ruska tla. Naša konjenica je zpdela jugozahodno od Knzmina na močnejšo sovražno kavaleriio, ki jo je podpirala pehota. Kljub temu so Ogri pognali sovražnika v beg. Sele pri potoku Stnotri-čii se ?e prodiranje in zasledovanje ustavilo, kjer se je bilo postavilo pri Gorodoku močno rusko ojačenje. Da-siravno to ni naloga konjenice, je ogrska domobranska konjenica vendar naskočila sovražnika v njegovi utrjeni pozicfli, prt čemer je bilo već izgub. Boj je dokazal, da stole v teh pokrajinah močni ruski oddelki. Ko je Izvršila svojo nalogo, je odredila divizija kantoniranje pri Satanova. Ponoči so napadli prebivalci, ojačeni x vojaki, ki so bili skriti, speče konjenike, pri čemer je bilo več konjenikov ubitih. Kraj so za kazen zažgali. Po tem dogodku se \m honvedska divizija zopet zbrala, pripravljena na boj. Natančnih podatkov o izgubah pri tem napadu še ni mogoče dati, ker se morejo posamezni majhni oddelki in posamezni konjeniki šele po velikem ocinku priklopiti glavnemu delu divizije. * Rus] se umikajo. »Berliner Lokalanzeiger« poroča: Osebe, ki so došle iz ruskega Poljskega in Krakova, poročajo, da se Rusi umikajo, potem ko so več krajev pred Avstrijci in Nemci izpraznili. Pripravljajo dve točki za obrambo. Ustavili so se v trdnjavi Deblin ter zbrali močne vojne moči v Skierniewiczah. Ru^ka armada izvršuje v. celem ruskem Poljskem, v kolikor še spada pod njeno sfero, velike rekvizicije. Vse tovarne na ruskem Poljskem so morale ustaviti svoje obrate. * Zahvala armadnega poveljnika. Zagreb. 26. avgusta. (Kor. urad.) Armadni poveljnik Liborij vitez Frank je poslal poveljniku 13. kora generalu intanterije baronu Rhemenu to-le brzojavko: »Izrekam Tebi, vsem poveljnikom in četam 13. kora, ki so se udeležile hudih bojev dne 14., 15. in 16. avgusta, svoje polno občudovanje in prizr?anie.« Tukajšnji listi izražajo svoje zadoščenje za to zahvalo, ki so jo junaški borci v polni meri zaslužili. Za vojno skrb. Dunaj. 26. avgusta. (Kor. urad.) Nadvojvoda Fvgen je daroval povodom prevzetja protektorata nad upravami vojne skrbi cele monarhije za te namene znesek 80.000 kron. • * Število duhovnikov za armado je kompletno. Dunaj, 26. avgusta. (Kor. urad.) Ker je število vojaških duhovnikov popolno, ni biio mogoče iz velikega števila k prostovoljni vojni službi priglašenih duhovnikov vseh vero-izpovedanj mkogar več sprejeti za vojsko na bojišču. Vojno ministrstvo vzame te patriotične ponudbe omenjenih duhovnikov za prostovoljno službovanje s posebnim zadoščenjem in z zahvalo na znanje. Požrtvovalnost Poljakov. Iz Krakova poročajo: Požrtvovalnost poljskega prebivalstva v Galiciji presega vsa pričakovanja. Zlasti je mnogo darov za poljski vojni fond. Rdeč! križ itd. Uradniki, privatniki in drugi se zglašajo za prostovoljne davke, vaške občine dajejo v velikih množinah na razpolago razna živila. Občinski svet v Rvtru (okrajno glavarstvo Novi Sandec) Je sklenil, da mora vsak hišni posestnik dajati po eno krono vojnega davka. Ustavitev kazenskega postopanja. Dunaj, 26. avgusta. (Kor. urad.) Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je izdalo sledeče najvišje lastnoročno pismo: Ljubi dr. vitez Hochenburger! Za osebe, ki služijo v sedanji vojni pri skupni vojski, domobranstvu ali v črni vojski in ki bodo zvesto izpolnile svoje vojaške dolžnosti, nameravam odrediti ustavitev kazenskega postopanja, ki je bilo naperjeno, aii ki se naj naperi proti njim za* radi kaznivega dejanja, izvršenega pred 18. avgustom 1914, ki je ima zasledovati javni obtožitelj. Izvzeto je postopanje zaradi kaznivih dejanj, pri katerih presega kazen 5 let na prostosti. Če ima ista oseba več kaznivih dejanj na vesti, je ustavitev postopanja izključena, če presega tudi Ie pri enem kaznivem dejanju, kazen, ki se naj uporabi, 5 let. Kdor misli, da more na podlagi te določbe prositi za ustavitev proti njemu naperjenega postopanja, mora to naznaniti pri izstopu iz vojaške službe svojemu vojaškemu poveljniku, ali pa prositi za ustavitev tekom 6 tednov, ko preneha vojno stanje, oziroma, če prej izstopi iz vojaške službe, 6 tednov pri pristojnem sodišču. Pooblaščam Vas, da storite za izvedbo tega Mojega sklepa potrebne korake. Dunaj, 25. avgusta 1914. Fran Josip m. p. Hochenburger m. p. Premagana francoska ofenziva^ Zmage nemške armade, so po priznanju Francozov samih, zlomile francosko ofenzivo. Ne more se reči, da je to kaj nepričakovanega. Francozi so dobro vedeli, da grozi njihovim vojnim operacijam največja nevarnost, če se zamore vsa nemška armada z vso svojo silo zagnati na francosko armado. Zato so že dolgo časa pred vojno vplivali na Rusijo, naj z gradbo novih železnic in s popolnitvijo sedanjih, zagotovi možnost, zagnati vso silo ruske armade čim najhitreje mogoče na nemško in na avstrijsko mejo. Ta vojni plan se ni uresničil, ker se je vojna prej začela, predno je Rusija zgradila svoje železnice. Mobilizacija ruske armade je zaostala tako, da so nemški in avstrijski vojaški oddelki mogli prekoračiti rusko mejo. Rusija se je nekoliko umaknila in se še umika. To rusko umikanje je bil vzrok.da so se Francozi lotili ofenzive in na nekaterih mestih dosti daleč prodrli v Alzacijo. Toda nemški armadi niso bili dorasli in nemška armada je zlomila njihovo ofenzivo. Toda napačno bi bilo misliti, da je francoska armada vsied tega postala nezmožna nadaljevati boj. Francozi se bodo, kakor se kaže, uprli na svoje trdnjave in z defenzivo nadaljevali vojno. Seveda je njihova usoda zdaj v prvi vrsti odvisna od tega, kako bo postopala ruska armada. Sovražniku neznani topovi. Berolin, 26. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Berolinski listi prinašajo z dovoljenjem generalnega štaba slike iz oklopnih forov Loucana iz trdnjave Liittich, ki dajejo jasno sliko velikanskega uspeha nemškega težkega topničarstva. Prvič izve javnost, da ima nemška armada oblegovalne topove s kalibrom 42 cm, katerih posamezni streli zadostujejo, da prebijejo najmočnejše betonske oklopne strope. — Očivid-no so bili to oni topovi, o katerih je poročal generalni kvartirni mojster, da jih sovražnik ne pozna. Dejstvo, da je bilo mogoče v miru napraviti take topove brez vednosti inozemstva, je jasen dokaz za dobre predpriprave za vojno v mirnem Času. Nemci na Vzhodnjem Pruskem. Vodstvo nemške armade je razglasilo, da zapusti armada večji del Vzhodnje Pruske. Z občudovanja vredno odkritosrčnostjo razlaga vodstvo armade v svojem razglasu, zakaj je to odredilo. Oficijalno pojasnilo podaja sledečo sliko: Prvi armadni kor je imel pri WirbaJenu9 prvi ruski obmejni postaji na progi Pe- stran x. •SLOVENSKI NAROD*, dne 27. avgust« 1914. 200. štev. trograd - BeroKn, boj z močnejšo rusko armado: poročilo pravi, da so Nemci pač zmagali, potem pa kor umaknili, da se združi 2 zadaj stoječimi močnejšimi nemSkimi oddelki. Nemci so potem udarili na Ruse, prihajajoče na Gumbinen. V tem boju so Nemci izvojevali zmago in vjeli 8000 mož in več baterij. Bolj na jugu, okrog Goldne in Marggrabove, so se Nemci bojevali, ko je prišla vest, da se južnozapadno od Mazurskih jezer bližajo novi oddelki sovražnika. To obvestilo je višje poveljstvo napotilo, da je svojim bojnim četam ukazalo, naj se umaknejo. Pogled na zemljevid kaže, da leži Vzhodnja Pruska tako, da more sovražna armada tam borečim se nemškim četam pretrgati zvezo z notranjo državo. Zaraditega se je nemška armada umaknila za toliko, da ji ruske čete ne morejo priti za hrbet Nemško poročilo pa izrecno zavrača trditev ruskih poročil, da so bili nemški kori poraženi ter poudarja, da niso bile nemške čete nikjer premagane. * Zavest gotove zmage v Berollnu. Vzpričo sijajnih zmag na zapadu poziva »Lokalanzeiger« v navidezno inspiriranem članku občinstvo, naj ie tndi glede vojnega položaja na vzhodu ne navdala nobena bojazen. »Lo-kalanzeiger« piše: »In naj tudi lastnina vi led mimoidoče sovražnikove prisotnosti trpi škodo, o tem smo popolnoma prepričani, da bodo koncem vojne prizadeti bogato odsko-dovani iz sovražnikovega žepa. Naše ljudstvo nai ne bo depremirano vsled lokalnih vtiskov. na primer radi požganih vasi itd. Sovražnik bo moral vse nadomestiti in porlačati. Ne smemo si zabiti v glavo ideje, da bo vojna kratka, ker vojna že radi števila naših sovražnikov ne more biti kratka. Eno pa je gotovo: Naj bo vojna dolga ali kratka, kolikor se da danes položaj presoditi. Imamo z generalnim štabom pravico do popolnega prepričanja in do popolne zavesti, da Je nam končna zmaga na obeh frontah zagotovljena. ■ Tudi rBerliner Tagblatt < priob-Čuje izjavo, ki je očividno potekla z merodaine strani. Lisr niše: ^Kak^r nam izjavljajo, upravičuje splošen položaj, da gojimo najboljše nade. Lahko se nadejamo zmage nemškega orožja na obeh frontah, tako na zapadu, kakor na vzhodu.« Boj] Nemcev v Belgiji. Berolin. 26. avgusta. (Kor. urad.) Vojni poročevalec lista »B^rliner Zeitung am Mittag« poroča o b proti frantireriem: Frankfurterski boji v Belgiji so sad dobro premišljene oblastvene organizacije. Sam sem videl, kako so župana mesta Clermonta aretirali in kako so ženske kakor beštije ponoči napadle speče in ranjene ter jih na nepopisen način mučile tako dolgo, da jih je rešila smrt. Belgijci so mi pripovedovali, da je omenjeni župan kljub odsvetovanju župnika vzpodbujal prebivalstvo na napad in razdeljeval municijo. Brez dvorna je, da je bila razdelitev orožja in municije sistematična in se je pogum in jeza prebivalstva na Nemčijo umetno podpirala z lažnjivimi vestmi. Domnevalo se ie, da se bo v malo dneh posrečilo s pomočjo Francozov pognati Nemce iz Belgije. Da se je omejilo število teh napadov, je služilo le eno sredstvo, namreč, da so naši z brezobzirno strogostjo postopali proti storilcem in da so postopali tako strogo, da je bila ostrašena vsa dežela. Točna justiea. kakor tudi provinciji Liit-tich naložena vojna kontribucija, ste izborno učinkovali. Mislim, da je razen par slučajev boj s franktirerjl končan. V Namurju je bilo konfisciranih več sto zavitkov cigaret, ker je bil med tobak namešan smodnik, da si vojaki pri kajenju zapalijo oči. Belgijska armada se je v splošnem jako hrabro držala. Panika in beg belgijskih čet je bila utemeljena vsled našega taktičnega in strategič. vodstva ter vsled naše premoči. Med stvarmi, ki so jih belgijski vojaki vrgli proč, je bilo opaziti tudi civilne hlače, v katere so se hoteli belgijski vojaki obleči v slučaju, da bi šk> njihovi armadi slabo. Uprava okupirane Belgije. Berolin, 26. avgusta. (Kor. urad.) Wolfiov urad poroča: Upravo okupiranih delov Belgije je cesar Viljem poveril generaliefdmaršalu baronu von der fjoltz in ga obenem imeno-val za generalnega guvernerja. Civilna uprava je poverjena vladnemu prezidentu iz Ahena, pl. Sandtu, ki je obenem imenovan za upravnega šefa. Baron von der Goltz se je Že odpeljal v Belgijo, da prevzame svoje nove posle. ZavoitvMl topt*L Pred cesarsko palačo v Strass-burgu stoji devet francoskih topov, ki so jih Nemci zavojevač pri Mihl-hausenu. Poleg teh postavijo ie pet drugih topov, Id so jih zavojevali pri \Veilernu. Nemci v BelgflL »Leipziger Neueste Nachrich-ten« pišejo: Z vhodom nemške armade v Bruselj in z zmagami Nemcev pri Perwezu in Tirlemontu se domneva, da je usoda belgijske armade zapečatena, ker se bo komaj upala, se sovražniku Še enkrat postaviti v bran na odprtem polju. Da se bo vse, kar ima noge, sedaj kakor hitro mogoče, rešilo za okope in utrdbe pri Ant\verpnu, potrjuje sledeče dejstvo, ki je poročajo iz Kra-nenburga: Telefonska zveza med Holandsko in Belgijo ie prekinjena. Popreje se je še izvedelo, da se bo v Ant\verpnu vršil ministrski svet, ki mu bodo prisostvovali vsi ministri. Belgijsko glavno taborišče, ki je bilo prvotno v Mechelnu, se je sedaj preložilo v Antwerpen, kamor pride tudi armada. V Amwerpnu so zaprli trdnjavska vrata. Zupan bruseljski je pozval prebivalstvo, da naj ostane mirno. — »Nieuwe Rotterdamsehe Zeitung« pofc>ča, da je belgijska vlada ponoči razglasila, da ie bila belgijska armada napadena v torek od premoči nemških armad. Belgijski glavni stan se je prvotno potegnil po liutem boju v Mecheln nazaj, nato pa se je podal v Ant\verpen. Nadaljna poročila iz Haaga poročajo, da beže prebivalci Tirlemonta in Lo\vena v Ant\verpen. Razpoloženje holand-skega časopisja je pod vtiskom obstoječih razmer prijazno. Belgijska vlaJa je dovolila številnim Nemcem bivanje v Belgiji do 1. septembra in razglaša okolnosti, pod katerimi se to dovoljenje lahko podaljša. \eka nemška konjeniška patrulja je telegrafske in telefonske žice, ki vežejo osrčje Belgije z Annverp-nem in Anglijo, pretrgala. Mnogo ljudi je zapustilo svoja bivališča in se v avtomobilih odpeljalo v Ostende. Kakor se je že poročalo, se je za Nemce zmagoviti boj med nemško in angleško kavalerijo vršil na zgodovinskem bojišču pri VVaterlooju, kjer so se nekdaj Nemci in Angleži skupno bojevali proti Francozom. Belgijska armada se je potegnila v utrjeni Antwerpen in se tam pripravlja za boj. Domneva se, da se bo v Belgiji vršila velika bitka med nemško armado, zahodno od reke Maas. in med združenimi angleško-francoski-mi armadami. Belgi^ki kralj. Kralj Albert se nahaja v Ant-v erpenu. Tam sta pripravljena dva parnika. da prepeljeta kraljevsko ro-dovino na Angleško, če bi se Nemcem posrečilo zavzeti Antverpen. Vojni zaklad v Luttichu. »Lokalanzeiger< poroča iz Ahena. da so Nemci zavojevali vojni z klad v znesku pet in pol milijor i frankov. Junaštvo hesenskega princa. Frankobrod, 26. avgusta. (K' urad.) Včeraj so pripeljali semkaj * • ranjencev 81. pehotnega polka. Rane so večinoma lahke narave. Po pripovedovanju ranjencev je ta polk osvojil neki holm. Pri naskoku na holm je padel zastavonoša. Princ Friderik Karel Hesenski je sam prevzel zastavo in pod njo izvojeval zmago, • * Bavarski kralj na bojišču. Monakovo, 26. avgusta. (Kor. urad.) Kralj Ludovik ie odpotoval na zapadno bojišče. Izdajalski Alzačani. Iz Berolina poročajo: Vas Sv. Moric v Weilerski dolini je bila po-žgana in prebivalci odpeljani v notranjost Nemčije, ker so se Francozi poskrili v hišah, prebivalci pa so opustili, da bi o tem obvestili nemške čete. Francozi so nato iz zasede streljali na nemške vojaške oddelke. Lov na rezerviste. Amsterdam, 26. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča* kakor pišejo listi iz Falmoutha, }e dospel holandski parnik »Potsdam« ti HtvT Yorka sem s 400 nemškimi rezervisti in nekaj avstrijskimi vojnimi obvezana. Nemško pošto so zaplenili, rezerviste pa proglasili za vojne vjet-nike. List »Telegraph« poroča iz Londona: Nemški veleposlanik grof Bensdorff ie dospel včeraj zvečer v spremstvu državnega tajnika Dern-burga v New Yort Dernbnrg Je iz)a-yju & ie nksova imsiia. da jMe* w Ameriki podpore za Rdeči križ. No* ti nemški poročevalski urad t New Yorku priobčuje interviv % Dernbur-gom, ▼ katerem protestira ta proti sramotaeam napada na NemCflo in proti tema. da išče Angleška pomoči pri mm—u plemenu, m Nemški rlbttfci Solni. BeroHn, 26. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov nrad poroča k poročilu »Gazette de Hollande« z dne 21, avgusta, ki smo je prinesli tudi mi, da so h ili 4 nizozemski ribiški čolni potopljeni, dva pa vzeta od Angležev, da sporoča generalni konzul v Hamburgu »Hamburger Fremdenblattu«, da ne gre za holandske, marveč za nemške ribiške čolne, ki so imeli deloma nemške, deloma holandske ribiče. Stališče Bolgarske. — Turčija. Carigrad, 24. avgusta. (Kor. ur.) Razpravljajoč o potovanju Talaat bega in lialil bega v Sofijo in Bukarešto izraža »Tanin« svoje zadovoljstvo nad sprejemom obeh v Sofiji. List konstatira, da je Bolgarska kljub propagandi, ki se je delala za novo balkansko zvezo, spoznala, kje so njeni pravi interesi, kar je treba v sedanji krizi pozdravljati kot srečno znamenje. Izrazi bolgarskih državnikov in bolgarskega časopisja, posebno »Viole«, kažejo na to, da se bo vsled sporazuma v Sofiji rešilo več še obstoječih vnrašani. Vprašanja, ki bodo v Bukarešti prišla na razgovor, so največjega pomena.ker se bo tam rešilo, kakor poročajo listi, vprašanje Egejskih otokov. >Wiener Allgemeine Zeitung« poroča o grško-turških pogajanjih iz diplomatičnih krogov: Razen vprašanja glede Egejskih otokov, je treba še več stvari rešiti, kakor vprašanje bojkota, vprašanje glede grških po-daniHpv v Turčiji itd. Kar se tiče vprašanja glede otokov, se domneva, da je Turčija stavila predlog, da da otokoma Kios inMitilene najobširnej-šo avtonomijo pod sultanovo suverenitete Ali bo Grška ta predlog Turčije sprejela, še ni znano. Na Bolgarskem. Sofija, 26 avgusta. (Kor. urad.) Med predstavo v nekem tukajšnjem kinogledališču pokazala se je med drugimi slikami balkanske vojne tudi podolfa generala Radka Dimitrijeva. Občinstvo ie izražalo svoje ogorčenje s klici: »Doli z njim!« Sofija, 26. avgusta. (Kor. urad.) Član »Slovanske družbe« Milan Markov obsoja v tukajšnjem stambu-lovističnem listu »Volja« neprestane grožnje ruskih panslavistov, kateri so hujskali Srbe proti Bolgarom: »Nikdo ne sme,« pravi list, »zahtevati, da bi Bolgarska prelivala kri za svoje tlačitelje. Ruska je in ostane nas in vsej slovanski ideji največji sovražnik. Če se bo slovanska ideja kedaj vresničila, se bo to zgodilo gotovo brez Rusije in proti Rusiji. Čehi morala Bolgarska danes opustiti svojo nevtralnost, bi se to ne zgodilo za Rusijo, marveč proti Rusiji. Rusija se namreč ne bojuje za Slovanstvo, marveč za podjarmljenje slovanskih narodov. Trditev, da bolgarske puške ne streljajo proti Rusiji, je zločinsko agitacijsko sredstvo. Bolgarske puške so svoj čas, ko je bil vržen s prestola princ Battenberški, streljale proti ruskim orodjem in bi to storile tudi danes, če bi Rusija v svoji preslepljenosti šla tako daleč, da bi kršila nedotakljivost bolgarskega ozemlja. Osvoboditev Bolgarske Rusiji še ne da pravice, da Bolgarsko davi. Rusko-azliska banka in bolgarsko posojilo. Sofija« 25. avgusta. (Kor. urad.) »Agence telegrafique bulgare« poroča: Kakor znano, je bila na podlagi zadnje bolgarske pogodbe za posojilo pri Rusko-azijski banki deponirana vsota 10 milijonov rubljev za pokritje dolga bolgarskega državnega zaklada, ki zapade 20. avgusta. Ta svota Je še danes na razpolago Ru-ske-azijatske banke v blagajnah diskontne družbe. Ker so vsled nastalih dogodkov v Petrogradu ustavili iz-plačanje te svote, se vrše sedaj pogajanja med ravnateljstvom bolgarskega državnega dolga in med banko, pri čemer posredujeta zunanji minister in rusko poslaništvo. Vsi udeleženci bogo gotovo priznali, da gre tu za takozvano viflo moč. • m • Stika Iz Iraacoilre Metropola. Dunajska »Die Zeit« priobčuje dopis, v katerem se v živih barvah slika sedanje življenje v Parizu. V dopisu, ki Je datiran z dne 16. avgusta, se pravi med drugam: Po odredbi policijskega prefekta Hetmiona, mora imeti vsakdo, kdor Jtafe m ulica —tm kgiftnarite sicer ga takoj ustavijo patrulje, ki peš in na konjih neprestano krožijo po mestu. Francoza se predvsem boje vohunov. Posebno močno Je zastražen Eifflov stolp. Straže imajo strog ukaz. da morajo na vsakogar, ki se hoče približati stolpu in ne izreče parole, takoj streljati. Govori se, da so pred dnevi našli ob stolpu več bomb, ki k sreči niso eksplodirale, ker je prižigalno vrvico ugasnila slučajno takrat nastala ploha. Velika nevolja vlada v Parizu proti Šoferjem, ki hočejo občinstvo na najnesramnejsi način odirati. Poleg navadnih pristojbin za vožnjo, zahtevajo šoferji, oziroma vozniki še odškodnino 8-—10 frankov za avtomobil. V Champs - Elvsees so se šoferji ostentativno ustavili, da bi vozili častnike v bojni opravi na kolodvor. Vsled tega je prišlo do velikih izgredov. Množica je šoferje do krvi pretepla, avtomobile pa prepeljala na policijski komisarijat. Sedaj je zveza šoferjev izdala razglas, da ne sme noben šofer zahtevati drugih pristojhin kakor za vožnjo. V mestu že sedaj primanjkuje mleka in presnega masla. Zato je vojna uprava izdala ukaz, da se sme mleko oddajati samo ženskam in otrokom. Cene drugih živil niso poskočile, ker se celo najbogatejši krogi omejujejo v svojih potrebščinah. Tako se perutnina dobiva za tretjino ceneje kakor prej. Tudi ribe so zelo poceni, 20 do SO centimov za kilogram. Beda revnejšega prebivalstva ie v zadnjih dneh silno narasla, dasi se razni pomožni odbori na vse načine trudijo, da bi olajšali bedo. Državno podporo dobivajo samo rodbine onih mobilizirancev, kjer med možem in ženo obstoji pravoveljaven zakon. Ker pa je število takozvanih svobodnih zakonov v Parizu ogromno in ker večinoma ni bilo časa, da bi se vsi ti pari postavno poročili, se nahajajo sedaj te rodbine v veliki revščini. Skoro vse tvornice so zaprte, vse šole so spremenjene v bolnišnice. Bolnišnice se nahajajo tudi v pritličjih in v prvih nadstropjih velikih trgovin, kakor Lovre, Bon Marchć, Galeries Laffavete in Printemps. Pariška občina je od 2. avgusta do 16. avgusta izdala 400 milijonov za podpore. Parobrodni promet na Seni je skoro popolnoma ustavljen. Mestna železnica vozi samo semtertja. Vlaki so zelo slabo zasedeni. Sprevodniške posle opravljajo mlade žene in dekleta. Oblečene so v moder cvilh in nosijo na desni roki rdeče trakove. Izšla je ministrska naredba, ki uveljavlja moratorij tudi za stanovanjsko naiemščino. Ta moratorij velja do 1. oktobra, in sicer za Pariz, ako gre za letno najemščino do 1000 frankov, na deželi pa do 500 frankov. Iste ugodnosti veljajo tudi za plačevanje plina in vode. Rmetovslcem Avstrije! Veliki, toda resni časi nalagajo kmetovalcem Avstrije težka bremena. Na tisoče kmetovalcev stoji v orožju in se hrabro bore za čast in veličino naše domovine. Nezmanjšana pa je ostala naloga kmetovalcev Avstrije, skrbeti za to, da preslavna vojska in v deželi ostalo ljudstvo ne trpita lakote. To vzvišeno dolžnost izpolnjujejo kmetovalci v teh dneh na blago-nosen način, ko ob lepem vremenu marljivo spravljajo v varno zavetje letino, ki nam jo je Bog v letošnjem letu v obilni meri naklonil. Čvrste roke so zamenjale kose z meči. — Toda starci, žene in otroci napenjajo svoje slabotne sile in z občudovanja vrednim uspehom nadomeščajo one, ki so šli v boj za cesarja in državo, za svojo lastno grudo in za svobodo kmetov. Na ta način je skoro v vseh delih naše širne domovine letina tega leta zasigurana. To pa nas nikakor ne sme zadovoljiti in nikakor ne smemo pod mogočnimi vtisi teh dni pozabiti prihodnjih časov. Ce tudi se zatrdno nadejamo, da nam bode naklonjen blagoslov miru, še predno zaželeni prva setev, moramo vendar skrbeti, da nas najde prihodnje leto gospodarsko čvrste in da se po grozotah vojne ne pojavi beda lakote. Zaloge letošnje letine se bodo deloma porabile, dovoz bo mogoče še oviran. Ore za to, da se vkljub nedosta-Janju mnogih krepkih kraetiških rok in vkljub pomanjkanju konj, z vsemi silami polje tako obdela, da bo v prihodnjem leta tako bogat sad rodilo, kakor ga nebeški blagoslov le more nakloniti Tudi najtežja skrb in najgloblja žalost ne sme ovirati rok sejalcev in z medsebojnim podpiranjem se mo- > ote nraraiii ms te*©&. Potrebno pa Je nadalje, da letos ravno to sejemo, kar bomo prihodnje leto najbolj potrebovali: sadove, ki jih za vsakdanje človeško življenje najbolj rabimo. Zatorej sejte predvsem pšenico in rž, sadite krompir in sočivje, da uspešno nadomestite živila, ki jih daje živinoreja in mlekarstvo in ki vsled sedanjih zahtev vojevania morebiti pozneje, vsaj deloma ne bodo v taki obilici na razpolago. Sadile tudi koruzo, kjer je podnebje zato pripravno. Sejanje teh pridelkov bo v danih razmerah tudi sicer najbolj do-bičkanosno. Omejujte — v kolikor potrebni oziri na celokupno narodno gospodarstvo dovoljujejo — sejanje takih rastlin, ki so za narod, ki se vrača iz vojne, manj važne. Pomnite dolžnosti, ki jo imate ot prehranjevalci države in celokupen narod Vam bo hvaležen. Na Dunaju, dne 19. avgusta 1914. C. kr. poljedelski minister: ZENKER 1. r. Dnevne vesti. — Nič žalnih znakov. Na Nemškem ne bodo nosili črnih oblek in žalnih znakov po tistih, ki so padli na bojišču. Vladni list »Nordd. Allg. Zeitung« je v tem oziru priobčil poseben oklic, v katerem pravi med drugim: »Me nosite za padle junake žalnih znakov. — Kakor težak mrak bi leglo na misel in na duha države, če bi se javno pojavljalo vse več črno oblečenih ljudi. To ne sme biti! Ohraniti moramo sebi in drugim ponosno in polno zaupanje. Ne pomagajte k temu, da bi se skalilo navdušenje in da bi bilo zaupanje v zmago pravične stvari omajano, zato ne nosite črnih oblek, vsaj toliko časa ne, da bo vojna končana. Kadar bodo zadonele fanfare zmage, bo dosti časa za žalovanje.« — Proti razsirjevanju vznemir-jajočlh vesti. Dunajska »Die Zeit« piše: »Policijski organi so dobili ukaz, naj z vso strogostjo postopajo proti razširjevalcem vznemirjujočih vesti in naj jih v vsakem slučaju takoj iz-roče kazenskemu sodišču.« — Ekscelenca gospod deželni predsednik baron Schwarz in ekscelenca njegova gospa soproga, sta v spremstvu predsednika »Rdečega križa«, gospoda okrajnega glavarja del Cotta in vojaškega društvenega delegata gospoda c. in kr. majorja Kramaršiča posetila priprave in naredbe »Rdečega križa«. Obiskala sta najprej bolniško postajo kolodvor Ljubljana in objekt IV. v cesarja Franc Jožefa vojašnici, kjer je eksce-lenci sprejel upravni odbor, na čelu mu gospod dvorni svetnik dr. Zupa-nec. Po vrsti sta ekscelenci ogledali zavod za rekonvalescente v cesarja Franc Jožefa azilu, rezervno bolnišnico v Leoninumu in končno zavod za rekonvalescente v Ljudskem domu, kjer so jih povsod pozdravili upravni odbori z načelniki, tako v cesarja Franc Jožefa azilu gospod dr. Emil Bock, v Leoninumu gospod dr. Edo Šlajmer in končno v Ljudskem domu gospod oberstlantnant Karel Kasti pl. Traunstatt. Ekscelenca gospod predsednik je vse bolniške zavode natančno ogledal in izrekel za naredbe upravnim odborom polno priznanje, ker v vsakem oziru brezhibno odgovarjajo zahtevam. — Zlato dam za železo. Darovali so: gospa majorja Kramaršiča 2 prstana, 1 obesek; gdč. Štefan 2 prstana; gospa Marija Gnezda 2 prstana, 1 brožo. 1 kravatno iglo, 2 para uhanov; gdč. Cecilija Klančnik 1 zapestnico; Franc in Uršula Seeba-cher v Domžalah, 3 prstane; gospa Frančiška Zupan 1 prstan, 2 zapestnici, 1 privesek; gospa Jakobina Kastner 1 poročni prstan, 2 prstana in druge stvari; gospa Toni Kastner 2 poročna prstana, 1 prstan, 1 zapestnico, 1 brošo in drugo; gospai Marija in gdč. Pavla Roth 2 para uhanov; Neimenovana 2 prstana, 1 par uhanov; gospod Leopod Lavš, Tržič, 1 poročni prstan; gdč. Mici Pavlin 1 prstan; gdč. Erna Goldstein 1 zapestnico, 1 uhan, 1 naprstnik; g. Erih Goldstein 1 prstan; gosp. nad-poročnik Ravanelli 2 prstana; gdč. Mici Bilina 2 prstana; gospa Roža Jaunach 1 prstan; gdč. Meister 3 prstane; gospa Herrisch 1 obesek; gospa Romold 1 prstan; gospa nad-poročnika Steimetz 2 prstana, 2 para uhanov, 1 obesek; gospa majorja Kleczkowskega 1 zapestnico, 1 verižico, 1 brošo, 1 uro, 1 kravatno iglo; gospa in gospod sanitetni svetnik dr. Bock 2 poročna prstana; gospa Marija Rappa 1 prstan; N. N. 4 prstane. 1 verižico; gdč. Strle 2 prstana, 1 uhan; gdč. Cirila Krajšek 1 zapestnico; gdč. Filipina Ogrič 1 prstan; Neimenovan 1 prstan; gdč. Mici Ja- * cetf JLflretaa* N. & lutaju* Estr 200. štev. »SUJVENSKI NAROD-, dne 27. avgusta 1914. Stran S. cen Šusteršič 2 prstana; grof Kiinigl 1 prstan; grofica Kiinigl 1 zapestnico. 1 križec, 1 prstan; g. Kreft 1 prstan; gdč. Gertscher 1 poročni pr-^an, 1 zapestnico, 1 prstan, 2 uri; gdč. Trenz 1 prstan; U. S. 1 verižico; Neimenovana 1 par uhanov; gospa Tereza Kenda 1 prstan, 1 gumb in eruge stvari; gdč. Fridrich 1 prstan, 1 zapestnico; gospa dr. Klauer 1 poročni prstan, 1 zapestnico; A. O. 1 rstan, 2 verižici, 2 uri, 2 obeska, 1 -roso, 1 držalo. Zbirka gdč. Ane ;assnikove; gospa stotnika Zikov--kega 3 verižice, 2 križca, 3 žlice, 2 .ra uhanov, 2 obeska, 1 agrafa; Neimenovana 1 prstan, 1 brošo; g. -rane Loretto 1 prstan; gdč. Pavla Nami l 1 prstan, 1 broso; g. Lina Bre-:;.r 1 verižico. — »Rdeči križ«. Kakor smo že poročaB, priredi Kinematograf »Ide- v korist »Rdečega križa« dne 28. -. in. ob 4., pol 6., 7. in pol 9. uri spe- c ;alne predstave.Vseskozi iz novosti sestavljeni spored ima štiri točke, ki >do izmenoma predstavljale narav- posnetke iz pokrajin, ki jih je • ianghofer tako lepo opisal v svojih r manih, dramatične prizore iz po- -vkega življenja, komične prizore i končno tudi Nordiskveseloigro z —amenitim komik. Buchom, Alstru- pooi in Striboldom. Prepričani smo, j2 bo malenkost, žrtvovana -Rdeće- križu«, bogato plačana z nekate- rimi zabave polnimi urami in dovo- mo si zato povabiti najvljudnej- le ljubljanske prebivalce k tem pred- vam. — »Rdeči križ«. Gosrod lekar- • - Gabrijei Pieeofi je daroval 500 .*:. Menic pas.-r/ziranega naravnega ;;.iinovega si rpa. Daijc so darova-H. G. lekarni! M. Levstek veliko \o zdravil in gospod lekarnar R. ik veliko množino Brunovega ^aža, obveze in lekarniškega orodja; zadnji je prepustil brezrlač-v uporabi popolno lekarniško oprava — Nemesco veaca na grob gospe ■je Schener, posestnice in hotele v Krškem je darovala za sRde- l križ« rodbina Košir v Ljubljani .ron. — Ljubljansko gasilno in rese-1 aino društvo razpolaga Rdečemu hrižu za prevoz ranjencev sledeče: oz s 4 prostori za ležeče ranjen- 40 mož, 3 rešilne voze po 1 pro- r ležečega in 3 prostori za sedeče \2 mož, 7 odprtih voz (brekov) po 6 ;- >srorov za sedeče ranjence 42 mož, \ * oz z 12 prostori za sedeče ranjen- 12 mož. 2 avtomobila po 20 pro- ov za sedeče ranjence 40 mož. ai 146 mož in 30 izvežbanih z za prenos ranjencev s 7 nosili ter potrebno uprego za vozove. — Male garaizije. Iz ozirov na ežbanje rekrutov in da bi se jih - ;e spravilo pod streho, dalje iz odarskih ozirov, se bodo mali : Jelki tudi zunaj izpopolnilne sta-Jislocirale, tako da dobe tudi iši kraji svoje garnizije. — Imenovanje v sodni službi. .Inosodni svet. Henrik S tur m v Ljubljani je bil imenovan za višje- eželnosodnega svetnika v L;ub- . Deželnosodnemu svetniku Ru- •jPerschetuv Ljubljani je bil jen naslov in značaj višjega de- nsodnega svetnika. — Ljudske šole. Kakor posna-n .-mo iz graške »Tagespost«, je na- minister odredil, da se prične rk na ljudskih in meščanskih šo- i ob navadnem terminu, to je 15. - tembra. — Polento bomo jedli. Državna :anizacija avstrijskih gospodinj na Dunaju je začelo propagando, naj Ijc kuhajo in vživajo polento, da -:ane več druge moke za vojaštva — Naročnikom »Slov. Branika« . naznanja, da je list začasno ustav- . Naročnikom, ki so plačali na- r Inino za celo leto. se svoječasno ijša pošiljanje za zamujeno dobo. — Eksport lesa. Kranjske firme, imeresirajo za eksport lesa, do- važno informacijo v pisarni Irke in obrtniške zbornice za isko v Ljubljani. Ogenj. Včeraj dopoldne okoli 11. ie nastal ogenj iz nepoznatega razloga v kozolcu Antona Hribarja, po-: .nika v Rudniku št. 47 na Dolenj-. cesti. V bližini na vežbah se na-oči črnovojniški rezervni top-^arski oddelek, ki je nastanjen v Rakovniku pri Salezijancih in katerem! zapoveduje častniški namest-k dr. Ljudevit Treo, je pnhitel prvi pomoč. Oddelek črnovejnikov i zapovedništvom četovodij Fr. '^bernika, Avgusta Planka, Franjo ika, Antona Plestenjaka je z jjvečjo marljivostjo in trudom po-. al rešiti kar je bilo mogoče. ¥er - bila nevarnost, da se ne užge kali 20 m preč stoječe hišno poslopje, - ta oddelek vojakov zasedel hišo, :tr čakal kakor v trdnjavi na so- ražnika — in odbija! napad z vodo. - Žalibog pomoči ni bilo, kozolec je "ogorel do tal. Hribar je bil zavaro- •«m in ie Skoda poravnana, Oddelku črnovojnikov topničarjev, »starih fantov« pa za trud in požrtvovalnost — zamudili so tnenažo — najlepša in priznana zahvala. Stekli psi. V nekaterih občinah kamniškega okraja, ki mejijo na ljubljanski okraj, se ie v večih slučajih pojavila steklina. V posameznih slučajih se ni zamoglo dognati, od kod so stekli psi prišli in kje so se klatili, vendar je opravičeno domnevanje, da so se stekli psi zatefcli v ljubljanski okra] in celo v mesto Ljubljano ter tu okužili druge pse. Pripetilo se je zadnje dni v Ljubljani v istini več slučajev, da so psi osebe napadli in jih ogrizli. C. kr. deželna vlada zaukazuje vsled tega v svrho, da se zabrani razširjanje stekline, sledeče: 1. V področju mesta Ljubljane, nadalje v občinah Jezica, Dev. Mar. v Polju, Šmartno, Moste, Pod-goriea. Zgornja Šiška, Černuče, Št. Vid in Vič političnega okraja Ljubljana, morajo se imeti vsi psi neprenehoma na verigi ali pa morajo imeti nagobčnike, ki zabranjujejo vzgrize-nje. 2. Prepovedano je slej ko prej s seboj jemati pse v javne prostore. 3. Pse, ki so se zalotili zoper te predpise, je takoj pobiti; proti posestnikom takih psov se bode uvedlo kazensko postopanje. 4. Vsakdo mora svojega ali njemu v varstvo izročenega psa, če pride ta v dotiko s steklim ali stekline sumljivim psom, ali če zapazi na psu znake stekline ali take znake, iz katerih je domnevati izbruh stekline, dati pobiti ali pa tako zavarovati, da ni nevaren za okolico; tudi mora o tem, kakor je predpisano, pri županstvu naznaniti. 5. Prestopki tega razglasa, ki stopi takoj v veljavo, kaznovali se bodo po kazenskih predpisih. Zdravstvena kopališka družba Rikli na Bledu je dala Rdečemu križu 20 postelj za ranience na razpolago. Pripravila in uredila se je za to velika, ob jezeru ležeča dvorana. Prešernova koča na Stolu je vsled vladajočih razmer zaprta in ni več oskrbovana. Če bi hotel kak hri-bolazec kočo posetiti, naj se zglasi pri oskrbniku na Selu pri 2erovnici. ki ga bo spremil v kočo. Pripomni pa se. da je treba vzeti jestvine in pijačo seboj, ker se je to iz koče odpeljalo radi ponavljajočih se vlomov. Kolesarsko dirko v korist Rdečemu križu priredi to nedeljo, dne 30. avgusta »Slovensko kolesarsko društvo na Jesenicah^ iz Kranjske gore do Jesenic (22 km). Začetek ob 3. popoldne. Soudeleženci naj se zglase takoj. Taksa 2 K, domačini plačajo polovico. Pajasnila daje društvo. —-Kolesarji, udeležite se dirke glede na človekoljubni namen.! Podružnica Rdečega križa za Hirsko-bistriškt sodni okraji s sedežem v Trnovem-IHrska Bistrica se je ustanovila dne 24. avgusta. Za to ustanovitev sta pripomogla naiveč g. dr. V. G r e g o r i Č, okrožni zdravnik itd, v Ilirski Bistrici, in č. g. dr. Josip M. K r ž i š n i k, dekan itd., v Trnovem. Sestavil se ie naslednji odbor: predsednik dr. V. G r e g o r i č, podpredsednica č. sestra-prednica Ingonda Pavlin, podpredsednik g. dr. J. NL K r ž i š n i k, tajnik naduči-telj Rudolf Horvat, njegova namestnica učiteljica Bibijana B i s a i I, blagajnik vpokojeni davkar Mirr^iav Martinčič, namestnica M -ija Bilek; odbornice: Marija Dom-1 a d i š, Berta dr. Gregorči e -v a, Pavlina Ličan in Mekmija Znideršič; odborniki: Albert D o m 1 a d i š, Franc S a m s a in Ivan V a 1 e n č i č. Tudi so se sestavili takoj 4 odseki za oskrbovanje ranjencev, g. dr. G r e g o r i č pa priredi več učnih tečajev za obvezovanje ran i. dr. V samostanu tukajšnjih šolskih sester je na razpolago 80 postelj in kuhinja za ranjene vojake. Zanimanje za to plemenito društvo je izredno veliko, kar je dokazala mnogobrojna udeležba cenjenih dam, go-spodičen in zlasti kmečkih deklet pri ustanovnem občnem zboru. Naj jih torej Bog živi, da bodo mogle uspešno lajšati bolečine naših neustrašenih borilcev-junakov! Šoiska mladina v Središču priredi v nedeljo, dne 30. avgusta v svojih prostorih v korist Rdečemu križu šolsko slavnost. Iz Celja. »Čajev večer^ narodne čitalnice je vrgel 218 K 32 vin. čistega preostanka. Denar se je izročil podružnici »Rdečega križa« za celjsko okolico. Vsem damam in gospodom, ki so pri tej prireditvi sodelovali, bodi s tem še enkrat izrečena prisrčna zahvala. Od Sv. Jorja ob Sčavnici. Dne 20. avgusta je umrl tu župnik Ivan Kunce. Pokojnik je bil eden od »stare garde«; bil je konzervativnega političnega mišljenja in se zadnja leta ni več ukvarjal s politiko. Bil je rojen Ljutomerčan. Drobne novice s Štajerskega. I z Luč v Sav. dolini. Te dni je padla posestnica Ana Mlačnik z brvi v visoko naTase! potok in je utonila. Ko je padla v vodo, je potegnila še moža za seboj, a se je ta mogel re-5Ri. — Surov n a p a A 221etm Ja- nez Mravljak je v Celiu napadel nekega Bezjaka in mu te vzel aro in denar. Mravijaka so zaprli — Iz Ptuja poročajo, da se skriva po mestu in okolici mnogo sumljivih ljudi. Zadnje dni sta bila izvršena dva vloma, in sicer v Schwabejevo in Plachkega vilo. Plena ni bilo nikjer mnogo. Poročil se je v Borovljah na Koroškem gosp. Joško C v e k, c. kr. oficijal pri finančnem ravnateljstvu v Trstu z gospodično Milico Borov-n i k o v o, hčerko tovarnarja gospoda Ludovika Borovnika v Borovljah. Hrvatsko narodno gledališče v Zagrebu predstav ni ustavilo. V torek se je na korist Rdečemu križu in ubogih rodbin pela Albinijeva opereta »Baron Trenk. Gledališki intendant pl. Treščec-Branjski je imenovan za vladnega komisarja v Bjelovaru. Vkljub temu bo še nadalje opravljal intendantske posle. V njegovi odsotnosti ga bosta nadomesto-vala ravnatelja Bach in Albini. Izvozna prepoved na Nizozemskem. Nizozemska vlada je izdala prepoved za izvoz žita, moke, sena, slame, zelenjave, konj (izvzemši žrebičkov), usnja, premoga, koksa, voz, bicikljev in avtomobilov. Semenj. Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 47 glav živine in sicer 21 volov, S krav in 15 prašičev za rejo. Razne stvorL * Ustreljeni vohuni. Iz Berlina poročajo, da je garnizijsko poveljstvo v Danzigu tekom zadnjih noči aretiralo več ruskih vohunov, ki so na strehah napravili zveze s telegrafič-nimi žicami, ki vodijo v okrajno po-veljnistvo in garnizijsko poveljni-štvo, da bi na ta način izvedeli za ukrepe vojaških oblasti. Vohune so po vojnem pravu postrelili. * Banditi v Mehiki. Odkar so napodili predsednika Porfirija Diaza, ki je za časa svoje 251etne vlade v Mehiki z železno roko urejeval razmere ter delal mir, se zdi, kakor da naj ta dežela, talko bogata naravnih zakladov, postane žrtev anarhije in da naj zopet vsklije roparstvo, kr se je nekoliko časa mirovalo. Nevarnost se je tam zopet tako udomačila, kakor za časa najnemirnejših dob v Mehiki. Pred petdesetimi leti je bilo namreč v Mehiki naravnost nemogoče potovati. Brez testamenta in spovedi je bilo lahkomiseljno iti na potovanje. Vozniki, vodniki — vsi ti so bili v zvezi z roparji, ki so zasedli vse ceste ter celo deželo terorizirali. In za srečnega se je moral smatrati oni, ki so ga le oropali. Zgodilo se pa je. da so enega in istega potnika večkrat napadli. Ce so ga prvi samo oropali, tedaj so ga drugi obesili na prvo drevo iz jeze. ker niso ničesar več dobili pri njemu. In tako je bilo popolnoma naravno, da so potniki vzeli s seboj kolikor mogoče malo denarja. Toda tudi na to so prišli roparji. Vsled tega so dali po mestu nalepiti sledeče razglase: General L. je izvedel, da potniki ne jemljo s seboj denarja. Vsled tega daje na znanje, da bodo vsi potniki, pri katerih ne bodo našli vsaj 12 peset, usmrćeni.« To je bilo dovolj jasno in je imelo tudi dobro posledico. * Topovi iz zlata, ledu, kož, lesa in gline. Moderni topovi so zelo dovršeni stroji. Dandanes je že vsa evropska javnost informirana o modernih topovih. Prav gotovo pa ni vsem znano, da so bili časi, ko so v vojni uporabljali topove iz kož, da celo iz ledu. Najzanimivejše in najdragocenejše topove ima neka indijska kne-ginia. Ti topovi so iz zlata. Iz teh do danes ni bil izstreljen niti en strel —■ čeprav je notranjščina iz najboljšega jekla. En zlat top je stal okoli dva milijona kron. Ti topovi so posvečeni in indijsko prebivalstvo prireja procesije, da jih more videti. — List »Schuss und Waffe« poroča, da so bili topovi izgotovljeni tudi že iz ledu in da so baje iz teh tudi streljali! Ruska carica Ana, ki je vladala leta 1730.—1740., je dala napraviti štiri topove in 2 možnarja iz ledu. Iz teh ledenih topov je bilo izstreljenih šest strelov — in topovi niso popokali! Tibetski vojaki, ki so se bojevali proti Angliji, so imeli topove iz kož, ki so bili zvezani z železnimi obroči. Razen topov iz kož, so rabili v Aziji baje tudi lesene topove. Tako so n. pr. Kitajci pred nedavnim postavili v svojih trdnjavah lesene topove, da zmotijo svoje sovražnike. S temi topovi seveda niso streljali. Na otoku Malta so malteški vitezi streljali iz topov, ki so jih izvrtali iz skal. V uvrtane luknje so nasipali smodnika in kose železa ter streljali ž njimi na sovražnika, ki se'je po morju bližal skalam na otoku. V prvi polovici minulega stoletja so našli v indijanskih puščavah južne Mehike topove in krogle iz — gline. Izvirali so is XVI. stoletja, iz. dobe, ko so vdrli Spanci v Mehiko. Streljali iz njih najbrže niša # <>'l" iRBjmi poročila. Zwaga avstro-ogrske vojske nad Rusi pri Krasnlku. Dunaj, 29. avgusta. (Kor. urad.) Vojni poročevalci listov govore o taktični vrednosti zmage avstro-ogr-ske, ki je formalno obstojala v tem, da je bil ruski armadni zbor vsled boljšega vodstva in vsled ostre ofenzive avstro-ogrskih čet vržen iz fronte, kjer je težko zbrati zopet svoje moči. Posebno se naglasa razloček med avstro-ogrsko in rusko taktiko, ki obstoja v tem, da skuša avstrijska ofenziva na kolikor mogoče številnih točkah zadeti na sovražnika, med tem, ko so ostali Rusi pri svoji zastareli razporedbi korov v raznih stopnjah. Vojni poročevalci soglašajo v tem, da je nastop naših čet vzvišen nad vsako hvalo in da je njih nastop tem višje ceniti, ker je bilo pred tridnevno bitko premagati težaven teren. Dunaj, 27. avgusta. (Kor. urad.) Vest o zmagi pri Krasniku je izzvala na Dunaju veliko navdušenje. Zvečer je prišlo do patriotičnih manifestacij pred vojnim ministrstvom in spome-kom domačemu polku Deutsch-meistrov. Opava, 27. avgusta. (Kor. urad.) »Troppauer Zeitung« poroča, da je padel pri zadnjih bojih na severnem bojišču poveljnik 10. pehotne brigade (Opava) gmj. Rihard Kučera. Cesarjeve čestitke nemškemu cesarju. Dunaj, 27. avgusta. (Kor. urad.) Razpravljajoč o brzojavni čestitki našega cesarja nemškemu cesarju, označujejo listi to brzojavko kot historičen dokument prve vrste. Striktna nevtralnosnot Italije. Duntj, 27. avgusta. (Kor. urad.) Fremdenblatt<' opozarja na izjavo italijanskega ministrskega predsednika Salandre glede striktne nevtralnosti Italije ter piše: Popolnoma vpo-števamo in odobravamo vzroke, ki so bili za Salandro merodajni. List pravi nato, da so na merodajnem mestu v vojaškem tiskovnem stanu poročevalcu lista »Corriere della Sera« dali pojasnilo, da Avstro-Ogrska absolutno nima nobenega sovražnega namena napram Itariji. Prepričani smo, da more Italija tudi kot nevtralna država služiti naši stvari in stvari našega zaveznika. Ce sta se kralj Viktor Emanuel in italijanska vlada odločili, da stori Italija najbolje, če ostane nevtralna, s tem še ni rečeno, da je trozveza razpadla. Razmerje med temi tremi državami obstoja naprej in bo tudi po vojni obstojalo naprej, ker odgovarja interesom teh držav. V Rimu vedo prav dobro, da bi bil poraz Avstro-Ogrske in Nemčije, — s čimer pa tudi zunaj naših mej najbrže prav malo ljudi računa, — nesreča za italijanski narod. Na Dunaju in v Berolnu pa vedo, če Italija v miru utrdi svoje stališče, da to tuda za nas ni brez pomena. Več interesnih skupnosti je med velesilami trozveze, kakor to slutijo sovražniki. Vojaške dobave. Dunaj, 26. avgusta. (Kor. urad.) Ministrstvo za javna dela je v izvajanju svojega sodelovanja pri oddaji in razdelitvi vojaških dobav s pritegnitvijo male obrti k tem dobavam, skrbelo z obsežnimi organizatorični-mi koraki, kakor tudi s tem, da daje strokovnjaške nasvete ter da podpira posamezne zadruge, za to, da se dobave izvrše po programu, kakor so bile oddane posameznim zadrugam. Grof Forgach, veleposlanik. Dunaj, 26. avgusta. (Kor. urad.) Kakor poročajo listi, je imenoval cesar oddelnega načelnika grofa For-gacha za veleposlanika. Priznanje in odlikovanje. Sarajevo, 26. avgusta. (Kor. urad.) Deželni šef, armadni poveljnik podmaršal P o t i o r e k, je podelil uslužbencu bosansko - hercegovin-skih deželnih železnic Hermanu Schleiferju za prostovoljno izvršeno, v vojaškem interesu ležečo poizvedovalno vožnjo na železniški progi, od sovražnika ugroženi, pri čemer je Schleifer pokazal izredno hrabrost in hladnokrvnost ter izvršil prevzeto nalogo, dasi je sovražnik nanj streljal in ga opetovano ranil, srebrno medaljo za hrabrost II. razreda in istočasno odredil, da se ma Izplača Sit kron ko« nagrada. — Nadalje je deželni šef izrekel strojevodji Josipu Steilu, ki je izsledil nekega nevarnega vohuna in ga dal zapreti, pohvalno priznanje v imenu Najvišje službe in mu nakazal 100 K kot nagrada Hrvatsko ministrstva Budimpešta, 26. avgusta. (Kor. urad.) Vladni list priobčuje sledeče najvišje pismo sledeče vsebine: Ljubi grof Trsza! Na VaŠ predlog Vas pooblaščam provizorično vsled odsotnosti MoJega hrvatsko-slavon-tko-dalmatraske« mtoitfra grofe Teodorja Pejačevića z vodstvom mojega hrvatsko-slavonsko - dalmatinskega ministra. — 22. avgusta 1914. — Fran Josip m. p. — Tisza m. p. Ogrski brzojavni koresponden-čni urad pripominja k tej razglasitvi, da je pooblastitev grofa Tisze z ministrstvom hrvatsko-slavonsko-dalma-tinskim, s tem v zvezi, ker se nahaja grof Teodor Pejačevič, kakor že po-ročano, v Franciji, in mu je nemogoče se vrniti v domovino. Začetek šolskega leta« Dunaj, 26. avgusta. (Kor. urad.) >Wiener Zeitung« je dobila o začetku šolskega leta od merodajne strani poročilo, glasom katerega stoji naučna uprava principijalno na stališču, da naj ne nastopi nobeno prekinjenje in nobeno prikrajšanje v vzgoji do-rasčajoče mladine. Zato se bo šolski poduk pričel povsod, kjer to dovoljujejo okolnosti. To se bo zgodilo zlasti pri ljudskih in meščanskih šolali. V večjih mestih si bo treba morda tako pomagati, da se bo uvedel v kakem javnem poslopju dvojni poduk, tako da bo za en del učencev poduk dopoldne, za drugi del pa popoldne. Podobno se bo postopalo tudi pri srednjih in tem sorodnih šolah. Samo za one učne zavode in šole, kjer ni mogoče preskrbeti potrebnih učnih moči, morajo izreči vse učne oblasti, da se začasno preloži poce-lek šolskega leta. Vieti Rusi. Debrečin, 27. avgusta. (Kor. ur.) Sem so pripeljali v 40 železniških vozovih ruske vojne vjetnike, med njimi enega generala in 8 častnikov. Vjeti Rusi pripovedujejo, da gredo ruski vojaki Ie 7 nevoljo v boj in da je preskrba ruskih vojakov zelo po-mankljiva in slaba. Ustavljen Italijanski parnik. — Zopet lov na rezerviste. Rim, 27. avgusta. (Kor. urad.) >Agenzia Štefani« poroča iz Genove: Poveljnik italijanskega parnika »Ita-lia , ki se je vrnil iz La Plate, pripoveduje, da je parnik dne 23. t. m. na višini rta Trafalgar ustavila neka angleška torpedovka ter vprašala, ali ima na krovu kaj nemških pasažir-jev. Ko je ladja to potrdila, ji je torpedovka zapovedala, da naj plove proti Gibraltaru. Tam so se nahajale angleške vojne ladje. V Gibraltaru je bilo izkrcanih 47 nemških pasažirjev, ki so jih ujeli. Ladja je nadaljevala pot s sedemurno zamudo. Star Anglež obsoja svojo domovino. Dunaj, 27. avgusta. (Kor. urad.) Listi priobčujejo dopis Angleža Broo-keja, ki živi že več desetletij na Dunaju. V tem dopisu izraža svoje ogorčenje nad nastopom Angleške proti Avstro-Ogrski in izjavlja, da se je kot 731eten mož odločil, da se odpove svojemu angleškemu državljanstvu ter da sprejme častno avstrijsko državljanstvo. Demisija francoskega kabineta in njega rekonstrukcija. P ralz, 26. avgusta. (Kor. urad.) Preko Rima poroča »Agence Ha-vas«: Ministrski predsednik Vivianf je v svrho, da razširi podlago ministrstva, ponudil predsedniku francoske republike, Poincarćju, demisijo. Predsednik je demisijo sprejel in Vi-vianiju poveril novo sestavo kabineta. Viviani je nato ob 11. zvečer predložil predsedniku Poincarćju novo listo, kabineta, ki je sestavljen sledeče: predsedstvo brez portfelja Viviani, justica B r i a n d, zunanje D e 1 c a s s e, notranje M a 1 v y, vojna M i 11 e r a n d , mornarica A u-g a g n e u r, finance R i b o t, poduk S a r r a n t, javna dela Sembat, trgovina Thomson, kolonije Doume r q u e, poljedelstvo Fernand David. brez portfelja Ginles G u i s d e. Viljem Lexis t. Berofin, 27. avgusta. (Kor. urad.) Znani nacijonalni ekonom Viljem Lexis je umrl. ■ Papež PU X. t. Zagreb, 26. avgusta. (Kor. urad.) Ogrski brzojavni korespondenčni urad poroča: V stolnici se }e včeraj vršila maša zadušnica za svetega očeta, kateri je prisostvoval ban ba^ ron Skerlecz, župan Holjac, rektor vseučilišča Lavrič, vojaški stacijski poveljnik, zastopnik oblasti m mnogo pobožnega občinstva. Konklave. Rim, 26. avgusta. (Kor. urad.) V Vatikana nadaljujejo dela za opremljenje prostorov, kjer naj se vrši konklave. Telefonska centrala Je izolirana, da se prepreči sveza prostorov konklava z zunanjim svetom. Rta, 26. avgusta. (Kor. urad.) Severno Ameriko bo ractond v konklava kardinal Farlev, Južno Ameriko pa kardinal Archiverdi. Iz krosov Vatikana blizu stoječih oseb se pri-glaia mnogo Hudi za službo pri konklava. Seveda bodo morale osebe, ki bodo sprejete, priseči, de se bodo Izdale ničesar, kar bi bile m vnak s loMridmsoB. rt *' ' * *'"" Stran 4. •SLOVENSKI NAROD", One 27. avgusta I9U. 1—"—i^------------------------------------- _____^^_^i^_________ ., _________________ 200. štev: Umrli so v Ljubljani: Dne 20. avgusta: Jera Košak, fcasefcnica, 80 let. Kladezna ulica 11. Dne 21. avgusta: Ana Speiar, tobačne tovarne delavka v pokoju, 67 let, Sv. Martina cesta 22. Dne 22. avgusta: Karel ŠuSter-šič, hiralec, 54 let, Radeckega cesta št 9. Dne 23. avgusta: Antonija Kolčne, zasebnica, 87 !et, Marije Terezije cesta 13. — Uršula Koz jek, bivša delavka - hiralka, 86 let, Radeckega cesta 9. — Ivan KlanCar, koči-jažev sin, 8 tednov, Kladezna ulica 7. -— Alojzij Premrl, bivši tovarniški 'delavec - hiralec, 61 let. Radeckega cesta 9. Dne 24. avgusta: Ivana Goršič, cevljarjeva hči, 1 mesec, Žahjak 3. Dne 25. avgusta: Josipina Smie-lawski, stavbenikova soproga. 44 let. Stari trg 8. — Katarina Leutgeb. ro-kovičarjeva soproga. 59 let. Stari trg 2. Današnji list obsega 4 stran*. —^—————————» Izdajate!] ?n odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. VT f\ 1J I morsko kopališče in N II V i iUmaticso Itciiisce. x 2 JJmtsko Primorje. Zrdavsiki priporočajo Novi slabokrvnim (anem :-nt«), racnitičiin; pri ženskih boleznih boleznih srca fa zifčnega sestava; proti rneami; za okrep-canje po vnetju pijač in reber, influenci: pri motenju prebavnega sestara: fer za nadvse sUbe in bolehne otroke. — btet\t n ratfMlrtnrms tentai. Prosp. in navodila daje „Lječ'liStno povjerenstvo*. rleteorclosično uorofflo. Vtttst aai ■•fjeai Zti-1 Sretoji sracai tlak 7M *■ ■K ' ks S'"Je = r-> i •*•*- £r,r« i= vet,oTi Neb° S vanja __ o £ 26. 2.pop. 733-4 2^3 sr. jjzah. ! jasno tt 9. zv. 735'2 17-0 si. jvzh. jasno B7. 7.2j. 734 6 11C brezvetr soparno Srednia v'e-ajSnja temperatura 180°, norm. 17 7'. Padavina v 24 urah m*n 0 0. OVES. Oddam 3-5 vagonov izbornoga MRkSH 09S0 letošnjega pridelka po nizki dnevni ceni. Naslov pove upravnistvo »Slov. Naroda«. 3098 Priložiti je znamko za odgovor. MA IZBIRO pošilja tudi na deželo: Krasne fl I ! T F kHla» kostume, Iv j f r nocne halje, 11 I lil! Peril° ln vsako II I* |i fg |y modno blago. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna biaa. Neprekosljiva v otroških oblekcah s: in krstni opravi, s: Kapi se VOZ sa enega konja, samca, (šteirerwagen), zapravljivček, obrabljen, ne predrag. Ponudbe na P. Tnrk, Strellika ulica it 22. 3095 Istotam se sprolmo starejša, sazavstejna kuharica. vzgojiteljico! Razume a« v gospodinjstvu; gre tudi v pi-1 samo — ob Času vojne skoro brezplačno I Naslov pod „Maaaat ŠL ti 3101»' J na upravn »Slov. Naroda«. 3102 j »profano so i učenec v trgovino z mešavim blagom na deželi. Prednost ima isti, kateri se je že učil Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod „aeoaoe 3101". 3101 lsipo4H|aam fratts i n franko vsakomur svoj glavni katalog o dobro idoclai sapnik arah, modernih budilkah in stenskih urah, zlatnini in srebrnini, glasbenem, ma-nufaktumem, jeklenem in usnja-terrs blagu,gospodinjskih, toaletnih rredmetih, orožju itd. in je priporočati, da ga ob potrebi naročite po dopisnici. Ciakr. dvomi doba vi tel] Jan Konrad, prva tvora, ar r Mosta 439 (Češko). Fristna švicarska mkljasta remontoarka na ?idro s;stem Roskopfratent K 5—. 3 komadi K 14*--. Registr. nikljasta lemontoarka na sidro »Adler-Roskopf* K 7-—. Pristna srebrna remontoarka odprta K 8*40. Razpošiljanje po povzetju Brez rizika! Zamena dovoljena ali denar nazaj. \ E^NATORIUM • EMONA j p ZA ^^Cm^ANLf^^^^GlCNE BOLEZNI. [J t? LtJUBLulAJSlA KOMENSKEGA ULICA 4 tj l/ SEF-zpR^a< pRriAraj DR FR DERGANC jI Šofer želi premeniti službo, ima večletno prakso z vožnjami na daljših progah. Ponudbe ood „Šofer1* na upravnistvo »Slovenskega Naroda«. 3038 ftuHnji z 1 ali 3, pa tudi več sobami in a pritiklinami za letno najemnino od 150 K dalje, v Udoiatu, SeiOp Poljska ulica 20, zraven novozgrajene šole se Oddajo. Po.zvedbe golo, Pollaka ulit* tU. 20 ah pa y odvetniški piaarni Ljubljana, Stari trg 30. 3ico I Zahvala. Za vse izkazano sočutje povodom bolezni in smrti naše iskreno ljubljene soproge in matere, oziroma sestre, gospe I Katarine Leutgeb kakor tudi za mnogobrojno časteče spremstvo in za poklonjene krasne vence in cvetke, izrtiomo vsem sorodnikom, prijateliem in znancem * našo na is krene; šo zahvalo. 3099 Osobito se Se zahvaljujemo slav. »Prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu v Liubijani« za časteče spremstvo blagopokojnice k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 27. avgusta 1914. ialcfcti ostali. PRVA KUKA niUII DUUfi i parfumerija, fotografična manufaktura itd. , HislfEia Mmmm mm stropov. Ustanovljena leta 1897. Snton Kanc Ljubljana, Židovska ulica 1. Ceniki na razpolago Ceniki na raznolago. I lišiš Mk u pi. a stnjev prti MiUAr Brno In Požnn dobavlja lokomobile, parne l stroje, kompresorje j| in zračne črpalnike, kotle vseh sistemov, cevovode, transmi-} sije, ledne in hla~ 1 dilne stroje, izpiral-j ne naprave pat. 3 Freygang itd. aa* ! Uredbe sladkornih tvornic, pivovamic in sladamic, itd. — Zastopnik za Koroško I Kranjsko in južno Štajersko: inženir I. Mlkula Ljaririfana, Clga!**ow» ulica 1. Dovrčen ieatofiolac m iprafnia kot m* mu i lekarn A. Šnsterslč v Krškem. zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje noč in zdravje. Vzorec 3 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 80 — Edina zaloga: Bs*a ^ovakoveć, veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, -----Malage, Konjaka, žganja itd. = Stanovanje iz dveh ev. treh sob, kopalnico in pritiklinami fe oddati a 1« novembrom« Naslov pove upravnistvo »Slov. Naroda«. 3097 Učenec iz dobre hiše in s potrebno šolsko izobrazbo, se »prejme tako] v trgovino z mei blagom Ivan Viftmar Črni vrh nad Idrijo. 3093 Kapi se dobro obranjen špsrtoi užitek. Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod „Voziček". 3096 Gospodična za Špecerijsko in železno trgovino, ki je dobra prodajalka in zna navadno knjigovodstvo voditi v nemškem jeziku, 86 tako] Sprejme. Začetna plača 40 K in vsa oskrba v hiši. 3076 Lastnoročno nemško pisane pu-nudhe na Knnstmuhle Weiss Bela, Belatinczi Ogrsko. 1 Vsak dan svež SLADOLED in ledena kava se dobi v slaščičarni J. ZALAZNIK Stari trg št. 21. i Zaradi prenosa gostilne, odnosno opustitve prenočišča 3065 —————- na Taboru št 3, ——— r a z p r o d a i a m 1 I več različne (še nove) sobne in gostilniške oprave in priprave 1 kompletne postelje, nočne omarice, mize, stole, različno posodo in ostoneK, neua] sto lltroe pristnem vina, vse po nizki ceni. — Posebna prilika. ^Ogleda in kupi se lahko vsak čas na Taboru 3 v Ljubljani. St. 15.751. ■■* ■ 3032 Razglas. V nekaterih občinah kamniškega okraja, ki mejijo na ljubljanski okraj, se je v večjih slučajih pojavila steklina. V posameznih slučajih se ni moglo dognati, od kod so stekli psi prišli, in kje so se klatili, vendar je opravičeno domnevanje, da so se stekli psi zatekli v ljubljanski okraj in celo v mesto Ljubljano ter tu okužili druge pse. Pripetilo se je zadnje dni v Ljubljani v istini več slučaiev, da so psi esebe napadli in jih ogrizli. C. kr. deželna vlada je vsled tega v svrho, da se zabrani razširjanje stekline na podlagi §§ 2, 41. iu 42., zakona z dne 6. avgusta 1909, drž. zak. št. 177, in izvršilne naredbe z dne 15. oktobra 1909, drž. št. 178 z odlokom z dne 13 avgusta 1914, št. 24631 do preklica zaukazala sledeče: 1.) V področju mesta Ljubljane, nadalje v občinah Jezica, Dev. Mar. v Polju, Šmartno, Moste, Podgorica, Zgornja Šiška, Črnuče, Št. Vid in Vič političnega okraja Ljubljana morajo se imeti vsi psi neprenehoma na verigi ali pa morajo imeti nagobčnike, ki zabranjujejo grizenje. 2.) Prepovedano je slej ko prej s seboj jemati pse v javne prostore. 3.) Pse, ki so se zalotili zoper te predpise, je takoj pobiti; proti posestnikom takih psov se bode uvedlo kazensko postopanje. 4.) Vsakdo mora svojega aH njemu v varstvo izročenega psa, če pride taisti v dotiko s steklimi ali stekline sumljivimi psi, ali če zapazi na psu znake stekline ali take znake, iz katerih je domnevati izbruh stekline, dati pobiti ali pa tako zavarovati, da ni nevaren za okolico; tudi mora o tem, kakor je predpisano, pri županstvu naznaniti. 5.) Prestopki tega razglasa, ki stopi takoj v veljavo, kaznovali se bodo po kazenskih predpisih prej navedenega zakona. To se daje javno na znanje. Mostni magistrat ljubljanski! dne 24. avgusta 1914. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti jt ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili. ••• • .% vzaitmat zavarovalna banka v Pragi« ltMrnl Im« B M,7S*71f H — Izplačana oeaksaalaa in kapitali!* B m,989.304-25 fa velikosti draga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovinsko-narodno nprivo. Om psjMBila tfal« fnnu odam i Wtm čigar pisarne so v isitnei bančnej nisi i tanki iliti tti. 11 Zavaruje poslopja m premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj fn najkulantnejc Uživa najboljši sloves, koder posluje, PosorI Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!; j TolvffoMt fttev. 10. Tolotosi ftonv. t*. !29 Knijsli ifiFliiikilWiljiMi» •tavfefio |iv)otj«tniitvo | pisarna xa arhitekturo ia stavbno-tohaiika dola} tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom aa stavbna in fina dola | opekarno s strojnim obratom v Kosezah in na VMo| kamnolomi v Podpefei in v Opatiji. — ===== Priporofta se sa stavbna dela vsake vrste. =