ta. no. Posamezna Številka stane 1 Din. ï 1Л5Ш v lore» ilns 12, Mla 1923. LelO LI. NaroSnlna za državo SHSi do preklic«! K) pošti mesečno Dlu 11 k; dostavljen i ni dom meaečno .... „ tt za inozemstvo i me°oćno .,.,,.. Dir 23 es Sobotna izdaja: sa v Jugoslaviji , .... Din 20 v UK-omstvo..... <0 ив Cene insoratom : Esa iinostolpna neMlna vraia маМ oglasi po Dla.1'— In Dtn.l'50i veliki ogla«! nad 45 mm vlito e po Diu. 2 —, poslana po D>n. J —. Pr* večjem naročila popw*U. tshaja »safc dan Izvzemil ododeijkr in dneva po pvar-nlkn ob 5. nri zjntia}. Poštnina plačana * lotovint __Orednli' je v Kopitarjevi alloi itev. 0/Ш. RosopUI ae r .itičajo; netrcnktrana pisma se ne sprejemajo, oredn. telet. itv. 60, npravn. itv. 328. Političen list za slovenski naroi Oprava le v Kopitarjevi al. 3. — Hačun požtne bran. ljnbllan^ke it. 853 a« naročnino In it. 34» sa oglase, 3: sekcija končni;' razpravo in pričela razpravo o točkah' političnega značaja, ki so bile spočetka od-godene. V dveh do treh dneh bo razprava o uradniškem zakonu v odseku v celoti konJ čana, na kar se začne razprava v plen.imu zakonodajnega odbora. Sporazum med Jugoslavijo in Memč jo. BdgraJ, 11. jun. (Izv.) Danes ob 5. popoldne se je podpisal sporazum med delegati Nemčije in predstavniki naše vlade glede reparacijskih daiatev Nemčije naši dr-; žavi. V glavnem sta se obe vladi sporazumel i, da Nemčija za letu 1923 in 1924 ne bo dobavljata živine, ki jo Nemčija sama neobhodno potrebuje, nas pa prevoz veliko stane. Zato pa se bodo dobavljali drugi nam potrebni predmeti, posebno poljedelski stroji. Nemčija jamči za dobavo teh predmetov z vsoto 5 milijonov zlatih mark, toda od te svote je odšteti 1 milijon, ker mora naša monopoiska upra\a za to vsoto v gotovem kupili od Nemčije soli, ki je naša uprava mnogo potrebuje. Glede 400 lokomotiv, katere nam je Nemčija že dobavila in za katero je vsled padca nemške marke zahtevala od naše vlade še 17 miljonov zlatih mark, se je dosege1 sporazum tako, d? se vsota po izvestni odstotni meri porazdeli. Nemčiji plača Srbiji in črni gori tudi odškod nino v znesku 1,200.000 zlatih mark za izvestne škode, napravljene med vojno. Reforma italijanskega državljanskega zakona. Rim, 11. junija. (Izv.) Justični minister Aviglio je danes zahteval polnomočje za reformo državljanskega zakonika. Svojo zahtevo je utemeljeval s tem, da bodo morali, prebivalci novih krajev sicer prevečkrat menjati razne zakonodajne sisteme. Minister je hvalil pri tej priliki avstrijske zakone, zlasti stari civilno-pravdni red kot na višku: stoječ. POPOLARI PROTI NOVEMU V0LIVNEMU ZAKONU. Rim, 11. junija. (Izv.) — Laška ljudska stranka (popolari) je sklenila, da ne bo glasovala za novi voiivni zakon, ampak se bo zavzemala za stari proporčni sistem, ker nov zakon daje možnost napraviti iz dejanskih manjšin večine. POSLANIK AULAIRE PRI CURZONTT. London, 11. julija. (Izv.) Francoski po« slanik v Londonu Aulaire je danes lordu Curzonu pojasnil stališče Poincarćjevo gle. de vprašanja reparacij po predložitvi nove nemške note. AMERIŠKO POSOJILO AVSTRDI. Newyork. 11. junija. (Izv.) Bančna sktf« pina Morganova javlja, da je bil del avstrijskega posojila, ki ga je prevzela Amerika, podpisan v četrt ure potem, ko je bilo dane na subskripcijo., UDRUŽENJE KRŠČANSKIH MLADIH MOŽ. Celovec, 11. junija. (Izv.) Danes so srt končala posvetovanja Udruženja krščanskih mladih mož, ki so so vršila 11 dni v Po rečah. Ustanovni občni zbor »Strokovne zveze JavB" nameščencev«. , Dne 4. julija 1923 se vrši ur občni zbor «Strokovne zveze jamih ščencev« v prostorih Konsumnega d Kongresni trg 2 (klet). Začetek ob zvečer. Dnevni red: 1. Otvoritev in poročilo pripravlja odbora. 2. Čitanje pravil in sprejetje poslov-ïikn. 3. Določitev prispevkov in podpor. 4. Volitev načelstva, strokovnega odbora in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Če bi ob napovedani uri občni zbor ne MI sklepčen, se črez pol ure vrši nov z istim dnevnim redom in na istem prostoru. Pripomni se še enkrat, da znaša ka-rtenčna doli« za one člane, ki pristopijo do občnega zbora samo 3 meseco nasprotno ?'. one po občnem zboru pa 6 mesecev. V združitvi je bodočnost. Pripravljalni odbor. Politične vesti. H- Zaupnica Jugoslovanskemu klubu. V ponedeljek 11. Junija dopoldne se je vršil v Rokodelskem domu v Novem mestu občni zbor Okrajne K Z in političnega odbora za novomeški sodni okraj. O političnem položaju je poročal posl. dr. K u 1 o v e c. V eno-urnem govoru je razložil, kako je prišlo do reviffljonističnega bloka in do zagrebškega dogovora, dalje o zadržanju radikalne vlade. Povdarjal je, da je Jugoslovanski klub v strogi opoziciji proti vladi, ker se glede sporazuma ni zjasnila. Občni zbor je odobril politiko Jugoslovanskega kluba in mu izrekel zaupnico. H- Doslednost. Radičev «Slobodni dom« piše povodom izvolitve g. Arka za predsednika zagrebške Trgovsko-obrtne zbornice: Zloglasni batinaš Arko, ld je med frankovci ïrankovec, med zajedničarji zajedničar, a sicer se kot Slovenec ne peča s politiko, je od 69 glasov dobil zase 57 S tem da so mali obrtniki kot Hrvati izvolili nehrvat-skega priseljenca, so pljunili na svoje hr-valstvo. Dnevne novioe. — Dr. Arlur Skedel f. Umrl je 5. junija 1923 v Pragi dvomi svetnik dr. Artur Skedl, vseučiliški profesor v Pragi, lastnik graščine Škrljevo pri št. Rupertu (Dol.). Rojen je bil v Gradcu 9. julija 1857, kjer je bil njegov oče dr. Josip Skedl vseučiliški profesor, znan posebno po tem, da je od leta 1850. do 1855. na graskem vseučilišču poleg finančne vede predaval tudi kazensko pravo v slovenskem jeziku. Mladi Artur je bil vseskozi priden in poleg tega zelo nadarjen dijak. Na vseučilišču se je posvetil pravni vedi. Doktorat je napravil sub auspiciis imperatoris. Z mnogimi znanstvenimi spisi in knjigami, ki so izhajali izpod njegovega veščega peresa, je zaslovelo med nčenjaki njegovo ime. Imenovan je bil za vseučiliščnega profesorja. Pred vojno je bil ■vseučiliški profesor v Černovicah. Tu se jo posvetil tudi politiki. Bil je dalj časa državni poslanec. Storil in dosegel je mnogo za svoje volivce. Zato je bil postal častni občan mnogo občin in mest Po svetovni vojni je bil poklican v Prago za vseučilišlcega profesorja, kjer je do smrti neumorno deloval. Izdal je še lansko leto veliko znanstveno delo in prav to leto je pisal že spet novo knjigo. Počitka ni poznal. Njegovo življenje ie bilo delo in delo. V škrljevem pri Št. Rupertu je imel lepo posestvo, ki si je je pred leti kupil. Njegov oče je bil namreč šentruperski rojak, in zato je hotel tudi g. Artur v št B upe rtu imeti svoj tusculum za oddihljaj v počitnicah. Ljubil je ta kraj, ljubil kranjsko deželo. Zdaj se povrne mrtev v svoj ljubljeni kraj počivat in z ljubo materjo in očetom tu čakat vstajenja. Naj v miru počiva! — Amerikanski zdravnik g. dr. Kern, naš rojak iz Clevelanda se je po 20 letih s soprogo in sinčkom vrnil na kratek oddih v Btaro domovino. G. dr. Kern je študiral gimnazijo v Ljubljani, mcdicinske študije pa je dovršil v Clevelandu ter je tamošnjim Slovencem že dolgo vrsto let dobro znan kot izvrsten zdravnik. Ko se je ustanavljala □aša mlada država, je bil v Washingtonu Bgjlen delavec v Narodnem Veču. Poznan je tudi kot avtor v Ameriki mnogo rabljenega angleško-slovenskega besednjaka, ki se že tudi pri nas močno uveljavlja. Svoj oddih v naši sredi namerava g. dr. Kern izkoristiti na ta način, da spoznava naše bolniške zavode ter si v njih še pomnoži svoje bogato znanje. Nastanil se je v hotelu Union. Rojaka Amerikanca v svoji sredi prisrčno pozdravljamo, ter želimo, da mu stara domovina izpolni vse želje, ki so ga za nekaj časa zopet privedle v njeno naročje. — Velika slovesnost bivših vojakov na 7>aplaeu pri Čatežu. Že leta 1914. so obljubili možje in fantje zbrani na dan mobilizacije na Zaplazu pri Čatežu, da se bodo Topet zbrali, če se srečno povrnejo iz vojski V nedeljo 10. junija so izpolnili svojo Tii мп se je zbralo več tisoč ljudstva na Na slovesnosti so govorili bivši uri i dr. Kulovec, Hafner in Bonač. lofti je potekla v največjo zadovolj-eh vdeležencev. -- Velik ljudski tabor va Limbarski •r Moraticah. Kakor navadno, so vrši c os velik ljudski tabor na Limbarski Vie 17. junija t. 1. po 10. sv. maši. Okrajna «Kmelslca zveza< тл pol. okrai Kamnik. — Poroka dveh belgrajskih Slovencev. V katoliški cerkvici v Belgradu sta se poročila v nedeljo 10. junija predpoldne g. Alojzij Lenarčič, uslužbenec Jadranske banke, z gospodično Francko P r e -š e r n. Poročal ju je belgrajsk' katoliški župnik g. Wagner. Ženin in nevesta sta zavedna Slovenca. Nevesta je daljša sorod-nica pesnika Prešerna. Kot priči sta fun-girala gg. dr. Fran Jež in prof. dr. Juraj Madžerac. Po poroki so se zbrali v sloven-sko-hrvatski menzi gostje, ki so na sloven- j ski način proslavili poročni dan. Gostom so se pridružili i naši narodni poslanci. Novo-poročencema obilo sreče! — Naša davčna reforma. V članku, ld ga je nag list pod tem naslovom priobčil v štev. 123—126, so se vrinile nekatere neljube tiskovne hibe. Posebno opozarjamo, da se mora v gornjem Slanini vedno čitati: »kntastralni čisti prinos< in ne, kakor je bilo na nekaterih mestih pomotoma tiskano: îkatastralnl čisti dohodek«; istotako naj se cita: »objektni davki po p r i n o s u< mesto »objektni davki po d o h o d k u<. — V pogledu davkn na imovino bi moralo pravilno stati: da se ta daiek ukine v Vojvodini, Hrvatski in S1 a v o n i j i in ne Sloveniji, ker se davek na imovino v Sloveniji sploh ne odmerja. — Velika brezžična postaja v Sloveniji. Še pred jesenjo dobimo iz Nemčije na račun reparacij kompletno brezžično postajo, ki bo postavljena blizu Domžal. Vse predpri- 1 prave so v teku. — 2iri. Tukajšnje Slov. kat. izobr. društvo Ziri-Dobračeva in tel. odsek Orel praznuje letos 15-letnieo svojega obstoja. Celoten spored proslave bi bil naslednji: 30. junija. Ob 8. uri zvečer slavnostna predstava v Domu na Dobračevi. Vprizori se MeSkova drama »Pri Hrastovih«. Več pevskih točk. Godba. — 1. julija: Ob pol 6. uri budnica Salezijanske godbe. Ob 8. uri zbiranje pred Domom na Dobračevi. Ob 9. uri služba božja z govorom pred farno cerkvijo v Žireh. Po sv. maši velik ljudski tabor. Govorili bodo najizbranejši govorniki. — Ob 3. nri popoldne javna telovadba Krekovega orlovskega okrožja; sodeluje polnoštevilna sa-lezijanska godbo. — Po telovadbi srečolov, petje, godba itd. (Za okrepčila in vozove bo preskrbljeno!) — Orli, Orlice in vsi prijatelji naše velike misli, zlasti naši stari sodelavci, prihitite 1. julija v Ziri, da bo proslava 15 letnice naše kat organizacije čim sijajnejša in da se iznova ogrejemo za na?a vzvišena nnčela! — Za križ častni in svobodo zlato I Pripravljalni odbor. — Društvo rpokojenih javnih nameščenrev za Slovenijo v Ljubljani bo imelo izredni občni zbor v četrtek, dne 14. junija ob sedmih zvečer v restavraciji pri Mraku na Rimski cesti. — Kranjsko društvo га Tarstvo živnli bo imelo dne 23. junija ob 16. v restavraciji iZvezdn« svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Cita se naseli v Italiji. Italijanski listi poročajo, da se vdova pokojnega Karla Habsburškega s svojimi otroci trajno naseli v pianorski vili Ca'Majore. Pogajanja z italijansko vlado so v teku. Tačas je Cita z otroci gost velike vojvodinje Carlotte Lu-ksenburške. — Evrope i za ci j a v RusijL Ruska vlada je, kakor znano, že davno uvedla zapadni koledar. Zdaj se delajo predpriprave, da se odpravi stari ruski meterski in utežni sistem ter prevede na decimalni. Poroča se pa tudi, da se bavi sovjet z mislijo, da zameni cirilico z latinico, kar bi bilo ogromnega pomena. < — Obsojeni fašisti. V Spoletu na Italijanskem je stalo le dni pred sodiščem 12 fašistov, ki so bili prisilili nekega župnika, da je izpil 250 gr ricinovega olja. Bili so obsojeni vsak na 2 oziroma 3 leta ječe. Kaj pa tisti junaki, ki so zakrivili enaka dejanja nad našimi župniki v Istri? — Usodne posledice ženskega prepira. V orožniški vojašnici v Dubrovniku jo nastal neki prepir med ženo 43 letnega orožniškega narednika Frana Ivčiča in orožniško kuharico. Ivčič se je proti kuharici pritožil namesto pri predpostavljenem majorju Krniču naravnost na občino. Radi tega ga je major Krnič prijel. Ivčič je odgovoril osor-no, vsled česar ga je major kaznoval z 10 dnevnim hišnim zaporom. Ivčiča, ki je imel v kratkem nastopiti civilno službo na okrajnem glavarstvu, je to tako prijelo, da je zgrabil za puško in majorja ustrelil. Ubijalec in žrtev sta bila oženjena in ima prvi tri otročiče, major je pa zapustil dva. — Velike goljufije т Zagrebu. Uradnik -^Hrvatske poljedelsko banket v Zagrebu Dragutin Turčič je tekom enega leta z različnimi manipulacijami ponoveril banki 2 milijona kron. Turčič jc bil stalen gost zagrebških kabaretov in barov in oblečen vedno po najnovejši modi. Znčol je vzbujati sum, a prodno so dognali njegove grehe, jo pobegnil — najbrže v Ljubljano in od tod dalje. — Veletrgovcu z usnjem Arlurju Kohnu v Zagrebu je ponoveril njegov uslužbenec Nikola Drutsch iz Dolnje Lendave 55.000 Din in pobegnil. — Priporočamo izborna štajerska vina, kalera ima vedno v zalogi Alojzij M i h e 1 -čič, vinska trgovina Celje-Breg. (3509) novice. š Shodi narodnih poslancev na Slov. Stajerju. Kakor se nam poroča iz Maribora, sklicujejo naši narodni poslanci za nedeljo 17. junija več javnih političnih shodov. Na teh shodih bodo pojasnili sedanji politični položaj. š Velika poneverba. Na mariborskem mestnem magistratu je ponoveril asistent Štefan Pirh vsoto 68.000 K. Nekaj takega se je že dalj časa sumilo. Vao javnost je zanimalo, odkodi jemlje g. Pirh sredstva za zabavo in popivanje po barih in drugih javnih lokalih, saj je znano, da navaden uradnik ob današnjih časih komaj zmore za najhujše potrebe. Nato je >Tabor< prinesel vest, da je Pirhova soproga podedovala lopo vsoto dolarjev, ki značijo v našem denarju ogromne milijone. Ta vest je javnosti zadostovala. Ko se je sedaj odkrila poneverba in so Pirha takoj odpustili iz službe, je mož razglasil, da se pelje v Zagreb, kjer bo dvignil od naloženih milijončkov 70.000 kron in jih vrnil mestu. Preiskava je v tekn. Š Zaplemba zlata. Mariborska policija je v soboto 9. t. m. okolu polnoči aretirala dve zelo sumljivi osebi, ki sta nosili vsaka po en nahrbtnik. Preiskava je dognala, da sta to dva Žida, eden avstrijski, drugi jugoslovanski državljan. Ko so preiskovalni organi odprli nahrbtnika, so imeli kaj gledati. Našli so v njih do 15 kg zlata, deloma zlitega deloma v verižicah, brošah itd. Zida sta bila na potu na dunajski vlak in je bilo zlato vsekakor namenjeno za tihotapsko kupčijo. Žida sta dala takoj poklicati odvetnika, da bi ju rešil iz zagate. Plačala stn mu na račun stroškov vnaprej 30.000 K. š Obrtna zveza za mesto Maribor fa-kor izvemo, je vlada potrdila pravila Ot/rine zveze za Maribor in okolico. Predsednik pripravljalnega odbora je g. Ivan Lor-b e r, slikarski mojster in občinski svetnik SLS v Mariboru. V kratkem se vrši ustanovni shod. š Tinje na Pohorju.. Danes popoldne je toča pobelila in pobila precejšen del našo župnije. — Tudi vinogradi v Tinjski gori in v Visolah so prizadeti. Še si nismo od-pomogli od dveletne suše in predlanske toče — že smo zopet prizadeti. — Bog nam prizanesli š Nabori v šcntlcnarškem okraju. Iz 54 občin šentlenarškcga okraja je prišlo k zadnjim naborom 331 nabornih obvezan-cev. Od teh je bilo potrjenih 137 fantov. š Nevaren vlomilec aretiran. Gospod policijski nadsvetnik Krševan, vodja mariborskega policijskega komisarijata, je v soboto dn2 9. junija 1923 aretiral osebno na Aleksandrovi cesti v Mariboru Franceta Keršiča, ko je ravno skušal vlomiti ob pol 13. uri v neko trgovino. Keršič je lani vlomil v Ljubljani v Ti-čarjevo trgovino na sv. Petra cesti. Zasliševanje Keršičevo je povzročilo, da je g. nadsvetnik zaprl nato šc več vlomilcav. p Narodna milica ]c podrejene zakonom. Uradna »Agenzija Štefani« poroča: Na več krajih se je pripetilo, da s<~ prišli v zasebna stanovanja ljudje, oblečeni v uniformo milice in so tam samolastno izvršili hišne preiskave. Uradno se naznanja, da narodna milica, ako je ne spremljajo kralj, orožniki ali funkcijonarji javne varnosti, ni v nobenem slučaju in pod nobenih pogojem opravičena, da vrši hišne preiskave. Proti kršiteljem teh določb se bo postopalo kot proti navadnim zločincem. — Ta odredba bo iinela uspeh pač v središčih, po deželi in posebno v Julijski Krajini bodo delali fašisti in miličniki, kakor so delali doslej. Za ubogo istrsko rajo bo veljalo pač tudi poslej: Rim je daleko, a Bog je visoko! To pa tembolj, ker Rim zatisne obe očesi, kadar naj o i pazil na krivice, ki jih njegovi opričniki prizadevajo tako neljubemu dru-gorodnemu prebivalstvu. p Češkoslovaški trgovinski minister v Trstu. 7. t. m. se je v spremstvu več strokovnjakov pripeljal v Trst češkoslovaški trgovinski minister Novak. Tržaške oblasti so mu priredile oficielen sprejem. Minister si je ogledal češkoslovaška skladišča v pristanišču. V soboto se je s svojimi spremljevalci na Lloydovem parniku »Palatino« odpeljal na Reko, Brionske otoke, Mali Lošinj, Zader, Šibenik in Gruž. p Toča v Brdih. — Minoli pondeljek je strašna toča uničila upe kmetskega prebivalstva v Brdih na Goriškem. Uničeno je grozdje pa tudi ječmen in oves. Najbolj so prizadeti kraji Cerovo, Števerjan, Oslavje, Pevnm in Solkan. p Гј-ijefnn razmere. Minolo nedeljo popoldne so hodili po tržaški okolici fašisti in ukazali javno žalovanje za umorjenim vojakom fašistovske milice Gremo. Ljudje so morali izobesiti črne zastave, petje v gostilnah je moralo utihniti. V Trstu so pa vse popoldne in vso noč po javnih lokalih godli in plesali po mili volji in tega nemotenega veselja so so udeležili tudi fašisti. Potom: Gremo so pokopali z največjimi častmi, komunista Broeta pa, ki so ga nale-pem ubili fašisti, da »maščujejo« Gremo, so pokopali čisto natihem in so smeli za pogrebom samo najožji sorodniki. — V Borštu pri Trstu, cisto slovenski vasi,je postajni načelnik Cartisso uvedel akcijo za italijansko šolo. Ljudi silijo, da se zlepa ali zgrda podpišejo za italjansko šolo. Ako kak: otrok v sedanji slovenski šoli zamudi italijansko uro, so morajo starši opravičiti — pri postajnem načelniku, ki ie edini Italijan v tem kraju. — Po okoliških vaseh hodijo fašisti, ki silijo ljudi, da se naroče na fašistovsko glasilo >11 Popolo di Tri este'; trud »i takoj zaračunajo in zahtevajo od Hu- di višjo naročnino nego je predpisana. To je le par sličic izmed mnogih o razmerah v Italiji Benita Mussolinija. Prekmurje. Gimnazija v Mnr. Soboti Prekmurci eo začeli ceniti svojo gimnazijo >Novine< jo imenujeo najvažnejšo kulturno pridobitev prekm. prebivalteva po prevratu« ter pozivajo starše, naj dajo otroke v gimnazijo, ker Prekmurci nimajo svojih ljudi v učenih stanovih, še svojih duhovnikov imajo premalo. Prej je nekaj Prekmurcev študiralo, toda njihov študij je bilo navadno njihovo raznarodovanje. Ob prevratu L 1918 sta bila razen katoliških duhovnikov narodnega mišljenja samo en gimnazijski profesor in en sodnik. Vsi drugi izšolanci so bili mažaroni. To bo zdaj drugače. Gimnazija v Murski Soboti ima že štiri razredo z nad 100 dijaki, prihodnjo jesen se otvori peti razred. Vsi ti dijaki se vzgajajo v narodnem duhu. Po sklepu letošnjega šolskega leta napravijo zlet v Maribor, na Pohorje in druge štajerske kraje, da vidijo, kako lepi in rodovitni so slovenski kraji, dočim so mažaroni učili, da so v Sloveniji samo pečine, siromašni kraji beračev brez slovstva. Skrobarna v Prekmurju. Na veleposest-vu grofa Laparija v Murski Soboti se misli ustanoviti tovarna za škrob (šterko). Take tovarne ni v JugoslavijL Tudi veleposest-vo kneza Esterhazija v Dolnji Lendavi misli napraviti veliko tovarno, kakršne še ni v Sloveniji. >Miirska Krajina«. Demokratska stranka še vedno izdaja ta tednik, ki ga ureja propadli kandidat Kiihar v jako pokvarjeni prekmurščini. Vidi se, da so članki prvotno pisani v mažarskem jeziku, potem pa jih nekdo brez znanja jezika slabo prevaja. BORZA. Zagreb. 11. Junija. (Izv.) Devize: Pešta 1.16 de 1.80, Berlin 0.1075—0.1125, Italija 4.23—4.25, London 422—425, Newvork 90—92 (do!ar 88.50-89.50). Pariz 5.8250-5.8750, Praga 2.7350—2.75 (čsL K 2.68 do 2.71), Dunaj 0.1275—0.1285 (n. a. K 0.1280), Curih 16.35—16.4550, Varšava 0.11—0.12, Kopenhagen 16.45-16.55. Cnrih, 11. junija. (Izv.) Devize: Peštn 0.09C0, Berlin 0.0070, Italija 25.75, London 25.67, Newyork 557.25, Pari/. 35.65, Praga 16.58, Dunaj 0.007825 (n. a. K 0.007825), Sofija 6.20, Belgrad 6.30, Varšava 0.0090. Dnnaj, 11. jnnija. (7/.v.) Devize: Pešta 9.9ïs Berlin 0.85, Italija 3271, London 327510. Newvork 70985, Pariz 4524, Praga 2117, Curih 12715, Sofija 791, Belgrad 793, Varšava 0.97. ♦ • * f g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi nolirajo žitu sledeče cene: pšenica 430 Din, ječmen 285 Din, oves 237.5 Din, koruza 215.5 do 257.5 Din, pšenična moka št. 0 645 Din, ši 2 587.5 Din, št. 5 550 Din, št. 6 490 Din, št. 7 425 Din. Mekinje 135 Din. — Tendenca nespremenjena. g Cen masti in slanini na ljubljanskem in zagrebškem trgu. V Ljubljani se plačuje slabše vrste slanina po 38 Din, boljše vrste po 43 Din, amerikanska mast po 36 Din, domača pa 44 Din. — V Zagrebu domača mast 32.50—36 Din. amerikanska mast 30 Din. g Stinnes in petrolej v Češkoslovaški. Nemški petrolejski Stinnesov koneern se zadnji čas poteza za to, da bi dobil monopol v pridobivanju nafte v češkoslovaški republiki. Vse kako hoče izkoristiti težko situacijo, ki jo je privedla nagla odpoved monopolne pogodbo drnžbe Standart Oil, kt je hotela pričeti z obsežnim poizkusnim delom tor znanstveno preiskati svet, ko jo pa monopol imela v rokah, se ni zmenila za nič drugega, samo da je obvladala češki trg in tudi to za ceno velikanskih kapitalovih udeležb pri domačih petrolejskih družbah. Stinnesov koncem bi rad dobil monopol na češko nafto zlasti za to, ker je nedavno prišlo v njegove roke nekaj pomorskih družb, ki hočejo rabiti za kurivo na ladjah petrolej namesto premoga, ki je današnji dan neprimerno drag. Zato se je Stinnesov koneern angažiral na petrolej i v drugih državah, kakor se glase čaeniška poročila. g Znižanje davka na premog na Češkoslo' vaškem. Češkoslovaška vlada namsrava znižati prometni davek na premog za 10%. g češkoslovaška inozemska trgovina v mesecu aprilu je bila aktivna. Kakor je razvidno iz poročila državnega statističnega urada, jc znašal izvoz v rečenem mesecu 856,984.967 kg in 333.297 kosov b'aga v vrednosti 1.055,554.098 Kč, Uvoz jc znašal 297,823.154 kg t=r 63.984 kosov v vrednosti 868,933.290 Kč. Potemtakem jc bila češkoslovaška inozemska trgovina za mesec april aktivna v znesku 186,620.808 Kč. — Kar tiče množine, je izvoz v aprilu t. 1. presegel uvoz z?. 559,161.813 kg ter 269.313 kosov. Uvoz je znašal v aprilu 1922. 1. 324,688.600 kg ter 93.874 kosov, v aprilu 1921 pa 436,858.800 kg ter 35.460 kosov. — V prvih štirih mcsecih t. 1. sc jc uvozilo 869.542.382 kg ter 197.373 kosov v rednosti 2.692,551.108 Kč (v istem času 1922 je znašal uvoz 1.245,367.500 kg ter 197.288 kosov). Torej sc jc v dobi prvih štirih mesecev izvozilo za 26,192.800 metrskih stotov in za 1,491.756 kosov več kakor uvozilo. Glede * rednosti je pa izvoz v rečeni dobi za 914.323.141 Kč večii kakor uvoz. Sfev. 129. srovHNKU, ae» n. JtmTJa T929. Strni S g Znižanje obrestne mere v CeïltoelovaïM. Zveza čeških bank je sklenila znižati obrestno mero pri navadnih kreditih od 6 odstotkov na 4.6 odstotkov, pri lombardnih kreditih od 7—7 in pol "a 6 do 6 in pol odstotkov. g Češkoslovaški In v o« in ero» preko Trste. Lansko leto je Češkoslovaška izvolila ia uvozila preko Trsta 29 in čotrt q mil. blaga, kar je za 300.000 q več ko predlanskim. Trgovina tržaškega tnesta s Češkoslovaško se dviga. Danes je Ceško-Blovaška na tretjem mestu v tržaški tranzitni trgovini. g Elektrizaclja Slovaške. V zapadni slovaški deželi mislijo na ustanovitev delniške družbe za olektrizacijo zapadnega dela Slovaške. Družba potrebuje za zgradbo elektrarne in napeljavo omrežja 10 mil. č K. Da se dobi potrebna glavnica, bo dala država 5 milijonov č K, a večja mesta in občine bodo zložile nadaljnih 6 mil. i. K. Mesto Novi Zamki se Je imelo udeležiti pri tej družbi z 2 mil. i. kron. . g Zvišanje davka na petrolej na Poljskem. Poljska vlada namerava zvišati direktni davek na petrolej in druga mineralna olja za 300 do 400%. g Izvoz sladkorja iz Poljske za 1. 1923/24 »e ceni, da bo Poljska izvozila okrog 12.000 vagonov sladkorja v skupni vrednosti 3.5 milijonov funtov šterlingov. S Poljski premog sa romunske vlake. Med zastopniki romunskih železnic in poljsko vlado je bila sklenjena pogodba, po kateri ima Poljska dati romunskim železnicam 60.000 ton gorn ješleškega premoga v dobi dveh mesecev pri dnevni dobavi 100 vagonov. Ves premog bo porabljen samo za lokomotive, da ee zasigura romunski železniški promet, ki ga ogrožajo od časa do časa stavke v premogovih jamah v Sedmograškl in v Banatu ter da se zmanjša poraba drv na železnicah, ki je še vedno zelo velika. g Tekstilna industrija na Ogrskem. Tekom leta 1922 se je osnovalo na Ogrskem 42 novih tekstilnih tovarn, ki zaposlujejo 8000 dela v ee v. g Stanje papirnatega denarja na Ogrskem. У četrtem tednu majnika se je zvišalo stanje papirnatega denarja na Ogrskem za 7.651 mili-jonev o. kron. L. 1921. јг imela Mažarska samo za 14 milijard papirnatega denarja v prometu, letos pa — dve leti kasneje — pa 119,1 milijard. g Povišanje cene papirju v Nemčiji. Zveza nemških tovarnarjev tiskovnega papirja je povišala сеаг tiskovnemu papirju s 1. junijem od 161,500 na 255,000 mark pri 100 kg. lj Blagoslovljenje novih zvonov pri Sv. Petro v Ljubljani. Največja župnija ljubljanske škofije, ev. Peter v Ljubljani, se vneto pripravlja, da v nedeljo pred sv. Petrom in Pavlom, dne 24. junija, slovesno sprejme od tvornice Samassa na Karlovski cesti štiri nove bronaste zvonove, jih v veličastnem sprevodu prepelje skozi sredo stolnega mesta Slovenije, obhaja svečano blagoslovljenje na obsežnem travniku Šilin-govega beneficija blizu cerkve in sv. mašo na prostem; popoldne bodo zvonove instar lirali, k slovesnim večernicam bodo že peli. V sprevodu (zbiranje pred 8, uro, odhod po 8. uri, z zvonovi skozi mesto med 9. in 10, uro) bodo oddelki jahačev in kolesarjev, kolone kočij, avtomobili, godbe, veliki vozovi fantov in deklet v narodnih nošah itd,, vsa vozila bodo po enotnem načrtu okusno okrašena in razporejena. Največji zvon vozijo štirje pari konj. Pri službi božji bo streljalo vojaštvo častne salve. Prostor bo okrašen z mlaji in venci. Udeležencem pri darovanju se bo delila krasna podobica s cerkvijo in patronom sv. Petrom v spomin, Pred večernicami bo igrala v parku poleg cerkve godba. Po geslu: največja župnija mora obhajati redko slovesnost blagoslovljenja novih bronastih zvonov najjlepše! — tekmujejo podružnice in mesto med seboj, kateri bodo lepše in številneie nastopili, V sprevodu bodo samo udeleženci na vozilih: konjih, kočijah, vozovih, kolesih, avtomobilih. Pešci priključijo zadaj in gredo k službi božji in blagoslovljenju zvonov. Večina oseb v sprevodu bo v narodni noši. Objavljamo toliko tistim zunanjih povpraševalcem, ki pismeno vprašujejo iz raznih oddaljenih krajev, kdaj bo ta k slovesnost, ker bi radi izvedeli, kako se slovesno izvede blagoslovljenje zvonov. Upamo, da jim ne bo žal poti v Ljubljano zjutraj dne 24. junija. Opoldne bo kočano glavno opravilo. Prireditelju lj Smrtna nesreča pred dolenjskim kolodvorom. Ko je vozil včeraj dopoldne pred 10. uro gostilničarjev sin Vladko M a -renče s konjem po Orlovi ulici, je v istem času privozil_ z glavnega kolodvora brzo-vlak. Konj se je splašil in odpel od voza. Voz z nesrečnim dečkom je ostal ravno na prelazu preko tira. Brzovlak je razbil voz in razmesaril otroka, da je bil takoj mrtev. lj Pri tramvajski družbi se hoče, kakor čujemo, vpelajti na Dolenjski progi nov način vožnje na ta način, da bi en sam uslužbenec opravljal službo voznika in sprevodnika obenem. To pa ni mogoče 1. zaradi občinstva, ker bi se na ta način vožnja od Mestnega trga do dolenjskega kolodvora, ki traja zdaj 10 minut, podaljšala vsaj na pol ure; 2. pa bi to bilo očitno v nasprotju z obratnimi predpisi, toč- ka 4, stran 22, ker mora v slučaju kake nezgode drug drugea nadomestovati. Ako se pa uveljavi nov način enega samega voznika, ki bi obenem bil za kondukterja, se lahko zgodijo velike nesreče. Sicer pa uslužbenci ne bodo na to šli in ne bodo dovolili kršenje obratnega reda. Zato je najbolj pametno, da vodstvo to namero popolnoma opusti, da ne bo prišlo do nepotrebnih sporov. Tudi v imenu občinstva je treba proti tej neumestni odredbi protestirati, Vprašamo tudi vodstvo, čemu je dotični inžener to reč na svojo roko odredil? lj Redek jnbflej. Občeznani veleindustrijalec Avgust Ž a b k a r praznuje dne 13 junija petinpet-deseUetnieo, odkar je kot štirinajstleten vajenec stopil prvikrat v ključavničarsko delavnico. Slavljenec spada med tiste naše veljake, ki jim usoda ni naklouila brezskrbne mladosti in so si s trudom in pomanjkanjem priborili častno inesto v človeški družbi. Z bistrim okom je Žabkar že kot mladenič motril razvoj kovinskih obrtov iu nemalokrat žrtvoval dober del svojega težkega zasluzita za svojo izobrazbo. Kot priznan strokovnjak se je kmalu uveljavil v vseh krogih in danes šteje med naše najinteligentuejše in najpodjetnejše industrijalce. Kot predsednik delniške družbe »Strojne tovarne in livarne« vodi to podjetje s tisto njemu lastno previdnostjo in žilavostjo, ki sta zanesli sloves domačega kovinarstva po vsem slovanskem jugu. Dasi v letih, si je ohranil jubilnr Avgust Zabkar tisto prožnost duha ne telesa, ki mu jo za današnje slavje želimo do skrajne meje življenja. lj Nezgoda, Dne 8. t. m. je padel delavec Alojzij Levičar z odra pri hiši hotela Štrukelj. Padel je 6 m visoko. Oder je bil prešibek in se je zato podrl. lj Organizacija jarnih namcščonccv somišljenikov SLS širši odbor za službeno pragmatiko ima danes ob 15. uri popoldne nujno sejo v navadnih prostorih, Stari trg 2, I. nadstr. — Predsednik. lj Govorilna ura kluba SLS ljubljanskega občinskega sveta bo danes cd 5.—6. ure popoldne v strankinem tajništvu Jugoslovanske tiskarne v II. nadstropju. Danes bodo uradovali referenti; 1. stavbeni, 2. šolski, 3. aprovizačni, 4. obrtni in 5. klavnica. j lj Srečke za tombolo »Gosposvetskega Zvona« se prodajajo razen po ljubljanskih trafikah, tudi v »Jugoslovanski knjigarni« in prodajalni KTD Ničman, Kopitarjeva ulica ter v Novi založbi na Kongresnem trgu. Segajte pridno po njih! lj Glavni dobitki tombole Gosposvetskega Zvona so razstavljeni pri tvrdki Go-rup & Comp. in pri tvrdki Sedej—Strnad, obe v Prešernovi ulici in pri tvrdki Gričar in Мејаб v Seleburgovi ulici. Ii Krekova prosveta — zveza uradnic in trgovskih nastavlj. nima na Rožniku sv. maše v sredo, ampak v četrtek dne 14. t. m. ob pol 6. uri. Vse članice in prijatelji vljudno vabljeni. — Odbor. lj Knjigovodski tečaj Prosvete trančiSkansko župnijo. Radi odsotnosti predavatelja dne 12. t. m. se bo vršil poduk v petek, dne 15. t. in., h kateremu naj pridejo zanesljivo vsi udeleženci. lj Šentjakobska prosveta bo imela v sredo, 13. t m. ob pol šestih zjutraj sv. mašo na Rožniku. lj Odbor Iranč. prosvete v sredo 13. t. m. redna eejal lj Važno za invalide, vdovo in sirote, bivajoče v območju ljubljanskega magistrata. Podružnica udruženja vojnih invalidov v Ljubljani vabi, da se zanesljivo zglnse vsi člani in članice, ki bivajo v ljubljanskem političnem rajonu od 11. do 16. junija v društveni pisarni, St. Peterska vojašnica, vrata št. 3, gledo njih velevažno zadeve (morebitna podpora). Seboj naj prineso člansko knjižico, zglase naj so tudi oni, kateri zadnji čas članskih knjižic niso prejeli. Uradne ure v tem času so od 9. do 12. in od 15. do 18. lj V Križanski družbeni dvorar.i je sestanek prihodnjo nedeljo, dne 17. junija zvečer ob ti. uri. Člani Moške in mladeniške družbe se opozarjajo že sedaj ua ta družbeni sestanek. lj Policijska kronika. Stanislav Štrukelj je bil 9. t. m. o polnoči tako »korajžen«, da je pri »Fajmoštru« udaril z roko po šipi, jo razbil in sc — obrezal. — Drnovšek Andrej je prišel zvečer ob 10. domov. Njegova žena je bila zato huda, mož jo ie pa lepo prijel in jo nesel tako »krepko« na hodnik, da ji jc poškodoval desnico. — Peter Velkavrh na Viču je udaril svojega brata Antona Velkavrha z motiko po glavi in ga poškodoval. — S palico je udaril Maks Hrovat po glavi Adolia Hrovata in ga poškodoval, — V kantini pri stavbi palače Ljubljanski dvor jc Janez Sekirnik prevrnil »maselc« piva, kar je Leopolda Tomana tako razkačilo, da je pograbil za maselc in udaril z njim Sekir-nika po glavi. — Neprevidno je vozil kolesar Adoll Hribar po Marijinem trgu in je podrl kramarico Katarino Ahlin, katera se je na obrazu močno poškodovala. Ij Tatvino v Ljubljani. Kolo znamke >Waf-fenradc je bilo ukradeno Tereziji Trink. — Angeli Žindra, sedaj stanujoči v otorški bolnici jn bilo ukradeno nekaj blnga in obleko v skupni vrednosti 300 Din. — Dne 30 5. je bilo v Vojvoda Miši ('a vojašnici ukradeno Jankotu Marenčiču kolo, prostega teka, vredno 2000 Din. ...... Vastmk S~ K. S. Z............ St. 6. junijeva Veslnika SKSZ je tiskana; do 15. t. m. jo dobo v roke naročniki in naslovniki. Ta številka ima navodila in gradivo za društveno proslavo slovanskih apostolov ev. Cirila in Metoda v nedeljo 7. julija. Prosimo društva, da začno takoj s pripravami zn to proslavo I Spominski list. Prosimo, da ne odlaša vec, kdor še ni poslal denarja zanj. Pošljite nvoto, nakazano na čeku, kjor bi bili čeke izgubili pišite po-nje. Prihranite nam stroške posebnih opominov-Plačati je treba po 75 para za izvod spominskega lista, ostalih 25 para si sme pridržati društvo. Knjižnica SKSZ za Ljubljano je otvorjena od 1. t. m. in posluje ob ponedeljkih in petkih od 5. do 7. uro pop. za odrasle, zn ljudskošolsko mladino od 3. do 5. uro v četrtkih. Knjige izposoja Članom ljubljanskih katol. prosvetnih društev. Seja odbora SKSZ jo v sredo 13. t. m. v navadnih prostorih^ Tajništvo SKS& Socialni vestnik. DELAVSKE BANKE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Pred letom dni je med ameriškim delavstvom prišla na površje misel, da se ves delavski kapital združi v delavskih rokah. Začeli so snovati delavske banke in danes je takih bank že 11, vsak dan pa se snujejo nove. Kot prva je lani ustanovila svojo lastno banko v Clevc-landu unija strojnikov, ki je takoj pokazala tolik uspeh, da jo delavstvo navdušeno poseglo po tem sredstvu za osamosvojitev od meščanskega kapitalizma. Vseh enajst delavskih bank izkazuje v prvem letu skupaj nad 40 milijonov dolarjev rezervnili zakladov, to so pravi, da bodo delavske banke imele tekom desetih let najmanj 4 milijarde narodnega premoženja v svojih rokah. To bo moč, s katero bo moralo podjetništvo kar najresne.je računati. Delavske banke poslujejo zelo enostavno. Delavstvo ^ Ameriki dobiva plačo večinoma v čekih. Ta ček vtakne delavec v zavitek z znamko za 2 c in ga po pošti pošlje svoji banki. Hkrati naznani, koliko denarja naj banka nn njegov račun pridrži in koliko naj mu ga pošlje na dom. Od tistega dne dalje, ko banka prejme ček, postane delavec delničar svoje banke in mu teko obresti. Tako ima delavec takoj dvojni dobiček od svojega denarja: obresti in dividende. Svoj del dobička ima tudi delavska unija, ki vsled tega članom znižuje članarino. — Misel delavskih bank je tudi v Evropi živa in bo nedvomno igrala še veliko vlogo. s Proslava treznosti. Srbi, med katorimi je treznostim Ideja zelo jaka iu razvita, eo sprožili misel o »Proslavi treznosti«. Od 16.— 22. aprila je bil v Srbiji treznostni teden. Zadnji dan, v nedeljo 22. aprila, so pViredili v T5elgradu veliko manifestacijo za treznost-no misel s sprevodom po mestu v katerem so korakalo množice navdušenih, vočinoma mladih trezvenjakov, noseč napise, s katerimi poživljajo na boj proti demonu" alkoholu, na delo in k zmagi treznosti. »Proslava treznosti« je bila določena za celo državo. Pri nas, ki smo o tem prepozno izvedeli, jo nismo mogli tisti dan iu teden obhajati. Zato hočemo za letos to nadomestiti v nedeljo 24. junija. — Spričo strašnega pijančevanja, ki vlada po celi Sloveniji, bi bil skrajni čas, da se dvigne k odporu, kar je treznega v deželi. Ta dan moramo zbrati vso moči k temu odporu! Poživljamo zlasti vso jblastl in vsa prosvetna društva, da bodo storila svoj dolžnost ln pokazala dejansko voljo, delati resno za vzgojo in prosveto naroda. Zdravstveni oddelek za Slovenijo jo ponudil v ta namen vso svojo moč. Po vseh krajih bodo to nedeljo predavati o alkoholizmu zdravniki. Po drugih krajih naj bi društva sama priredila slična predavanja, obenem pa začela z resničnim delom ozir. organizacijo proti pijančevanju in ž njim združeno podivjanostjo. — Natančnejša navodila bodo še objavljena. Vsak dober svet v tej zadevi dobrodošol! — Sveta Vojska. s Nesreče v ameriških premogovnikih. Glasom uradnih podatkov je 1. 1922. v premogovnikih Združenih držav zgubilo življenje vsled nesreč 1950 oseb. Pri tem pa jc treba upoštevati, da je bila lani dolgotrajna stavka in so bili vsi premogovniki 5 mesccev zaprti. Vzrok smrti je bila v enajstih slučajih eksplozija plinov, pri čemer je smrtno ponesrečilo vsega 261 ljudi. Razen tega je bilo še par večjih nesreč, pri katerih jc bilo po več nego pet žrtev. Največji del žrtev se pripeli posamezno: da ubije posamezne premogarje kamenje ali premog. Delodajalci vale krivdo na lahkomiselnost in malomarnost delavcev samih, ki ne pazijo dovolj na lastno varnost. Toda delavci po pravici odgovarjajo, da je krivda na strani podjetnikov, ki plačujejo delavstvo po delu in nc po času. Delavec je plačan od vsake tone premoga, ki ga spravi na dan. Za čas, ki ga pri tem izgubi, ni plačan. Ako hoče delavec toliko zaslužiti, da more živeli, mora gledati, da čas čim bolje izrabi in izkoplje čim več ton premoga, S podpiranjem razpok v kamenju in premogovnih plasteh in z zavarovanjem se pa izgubi veliko časa, kar gre izključno na račun delavca. Ta mora torej neprestano tvegati življenje, da si zasluži sredstva za življenje. Akordni sistem žene vsako leto na tisoče rudarjev v smrt. s Protidraginjsk® odredbe italijanske vlade. Italijanski ministrski svet se je v svoji zadnji seji med drugim pečal z vprašanjem, kako odpomoči draginji. Sklenili so nemudoma sklicati v Rimu konferenco županov vseh večjih italijanskih mest, predsednikov trgovskih zbornic in načelnikov konsumnih zavodov, da podajo svoje mnenje o potih in sredstvih za najuspešnejše pobijanje draginje. Nekaj ukrepov izda vlada takoj v sporazumu z, ministrom za finance, industrijo, trgovino, delo in kmetijstvo, s Ilrozposenost na Spnnokom. Generalni izseljeniški komisarijat objavlja: Poslaništvo nnše kraljevino v Modri !u javlja potom ministrstva za zunanje sadove, du prihaja v zadnjuui času v Span' n toliko število naših delavcev, ki iščejo ondi zas ka. Ker Je na Španskem velik zastoj in Je velita množina špauekih delavcev brezposelna, ee opozarjajo naši delavci, zlaeU v Sloveniji, da manjka na Španskem dela in da naj zaradi tega nikakor ne hodijo tja, da ne bi imeli nepotrebnih strofikov in bili v breme našim inozemskim oblastem. Cerkveni vestnik. c VIS. Castivcem ev. Antona Pad. se sporoča» da bodo na dan sv. Antona, 18. junija ev. maše ob, pol 6., 6., pol 7., 7. in pol 8. uri; na Antonovo ne-, deljo, dno 17. junija pa sv. opravila s pridigo ol> 5., 6., 8. in 9. uri dopoldne ln ob 6. url popoldne. Prosveta. pr Socialna Hitel, V. zvezek (milj), Je izšla. Dr. Ozvald pojasnjuje zamisel in ustroj delovne šole, Fran Erjaveo prinaša staUstiko zadnjih skupščinskih volitev, Pero Popovič pa obravnava vprašanje oskrbe ubogih v inozemstvu. Preglod je to pot jako bogat in raznovrsten. Tu najdemo članek o vprašanju Spora-! z u m a, slika se sedanji Svetovni položajj j (Anglija—Francija) in kratko označujejo Nove j kulturne tn socialne smernice eo-dobnega sveta (novororaantičnl socializem, boljševizem, fašizem, slovanske sociološke emeri). O nemški novoromantični sociološki šoli po govori posebič še članek, ki kritično osvet-' ljujo tozadevne nove misli znanoga Wernerja Som-barta. Z Rusijo, oziroma njenimi novimi gospodarskimi problemi so peča referent o XII. kongre-, h u ruske komunistične stranke,* ra*> merami v Italiji pa temeljita dlika o Krizi t fašizmu. Preobrat v mišljenju povojne Italije e^ nam pa pojasnjuje še v zanimivem članku o Novi Italiji v luči njene moderne k n j i ч ž e v n o s t i. Z ozirom na važnost šolskega vpra« šanja za katoličane je objavljen tudi članek o Sol« skem vprašanju v Nemčiji, kjer ee nami predočujejo trije tipi osnovne šola, ki ee mislijo uvesti v Nemčiji. — Ker se je ta številka zaradi eta« tistično tabele v članku Frana Erjavca, ki Je zahte« vala veliko truda in časa zelo zakasnila, ee bor uredništvo potrudilo, da prihodnjo Junijsko številko izda čira preje. pr Sestanek prosvet. Dne 12. t. m. (v tb«ï rek) ob 8. uri zvečer se vrši na Ljudskem/ odru (Ljudski dom, I. nadstr.) sestanek vseh ljubljanskih in okoliških prosvet, zarar-rl uprizoritve »Pasijona« na prostem v Sta-dijonu, povodom Katoliškega shoda meseca; avgusta t. 1. Vsa Kat. prosvetna društva sei prosijo, da odpošljejo k temu sestanku poi enega zastopnika, ki naj se zanesljivo udeleži sestanka. pr Sienkiewicz H„ Z ognjem in mečem« Zgodovinski roman. Poslovenil dr. R. Mote» 7. in 8. snopič. Izdala Tiskovna zadruga v Ljub« ljani. Cena dvojnega snopiča * poštnino vred 18 Din. Pravkar je izšel dvojni snopič Sien-kiewiczevih romanov, ki ph je začela izdajat! Tiskovna zadruga v Ljubljani z romanom Z ognjem in mečem. Tudi ta snopič je ilustrirani Raznoterosti. r Zaklad beračice. Te dni je v Mantovï začelo goreti v nekem revnem predmestnem stanovanju, v katerem je prebivala 70 letnai vdova in beračica Magdalena Menozzi. Prehiteli so gasilci, ki so odkriK v sobi več vre? bakrenega in nikelnastega drobiža. Ko so zve« deli za to bližnji revni prebivalci, so hoteli šiloma vdreti v beračičino sobo. Priti je mo-t rala policija z orožniki, da je ljudi zadržala?.*' Vreče so bile tako težke, da bo jih morali a okna spustiti na spodaj stoječi avtomobil. r Zaradi kanarčka v smrt. Na farmi Vatf de Veldeja v Rock Islandu, 111., so našli v vodnjaku vlopljeno farmerjevo 17 letno hčerkoj Bruto. Pri njej so našli listek, na katerem iz« javlja, da izvrši samoumor iz žalosti, ker jî je poginil kanarček. r Dohodki avtomobilnega kralja Forda, Glasilo newyorških finančnikov »The Walt Street Journal« je priobčilo o dohodkih avto« mobilnega kralja Forda te-le podatke: Ford ima pri vsakem avtomobilu 55 dolarjev čistegai dobička. V njegovih tovarnah pa dograde po 6000 avtomobilov dnevno ali 1,800.000 na leto/ Potemtakem ima Ford na leto 99 milijonom dolarjev čistega dobička. Razen tega ima Ford od prodaje posameznih delov iu drugih avto« mobilnih potrebščin 19 milijonov čistega do« bička in raznih drugih dohodkov 15 milijonov)' Vsega vkup ima torej Ford 133 milijonov do« larjev dohodkov na leto ali po 11 milijonov* na mesec. r Dnevniki na prckomorakili parnikih. Na ve« likih prekmorskih parnikih so potniki doslej po« grešali lo enega: dnevnega časopisja. Foalej bodo imeli tudi to. »Chicago Tribunoc, ki izhaja tudi * Evropi, jo začela to dni izhajati v »atlantiškl izdaji« na parniku »Président RoosevolU. Ni dvoma, da uvedejo to novost tudi drugi moderni pomiki.1 Atlanliška izdaja »Chicago Tribuno* izhnja nn osmih straneh. Številke zn vsa dni v,ržnjo se natls-nojo v naprej na suhem, prazna ostane lo prv.t strun, kjer natisnejo potem na ladji vsak dan sproti novice, ki jih dobi list poten brezžičnega br zcjnve. r Pol milijona ameriških turistov v Evropo. V juniju, juliju ln avgustu namerava obiskati Evropo približno pol milijona Američanov. Družba . Whlte Star pripravlja okoli 66 morskih voženj, Cti-nardova tudi toliko, kanndska pa okoli slo. Ker no ho noben parnik sprejel manj kakor 2000 potnikov, si lahko mislimo, kako velika mnoiica nme-'*kih aoetov bo obiskala Evrou(* Stran 4. SLOVENEC, dne 12. junija 192A 9tm. TZ9. Narodno gledišče. DRAMA. Torok, 12. junija: Zaprto. Sreda, 13. junija: 2X2 = 5. Satirična igra. Spisal Gustav Wied. Premiera,—Red A. OPERA. Torek, 12. junija: LUIZA. Začetek ob polomili zvečer. — Red C. Sreda, 13. junija: ZRINJSKI. Začetek ob pol 8. uri zvočer. — Red B._ Ljubljanska porota. Ljubljana, 11. junija 1923. Danes sla razpisani dve porotni razpravi Adam Valičevič je obtožen tatvine; hujša je pa obtožba proti Rozaliji Medvejšek, katera ie obtožena, da je skušala zastrupiti svojega moža, Marija Novljan pa, da je preskrbela Medvejškovi strup. Razpravi vodi nadsvetnik Mladič, tožbi zastopa prvi državni pravdnik Domeniko. NEZVESTI HLAPEC. Adam Valičevič iz Štupnika pri Zagrebu je shižil kot hlapec pri Gašpariu Boltetu. Ker ie bil priden, mu ie gospod Boltc vse zaupal. Valičevič pa ni bil zvest svojemu gospodarju in ko jc ie! gospod Rolte s svojo ženo k pogrebu, je Valičevič vdrl v gospodarjevo stanovanje in odnesel železno blagajno v hlev, v katerem jo ie odprl z dletom in odnesel 52.000 kron denarja, 2 jubilejna cekina in 1 cekin, vreden 1400 K, samokres in usnjato listnico S plenom se je odpeljal v Karlovec, kjer eo ga prijeli in izročili sodišču. Dalje je Valičevič tudi obtožen, da je ukradel Mijatu Rudarju v Jaški 2450 K, Pri razpravi Valičevič ni tajil, rekel je le, da je bil k vlomu zapeljan. Porotniki so glede na Valičeviča stavljena vprašanja soglasno potrdili. Senat je nato prisodil Valiče-viču 2 Jati težke ječe. ZASTRUPLJEVALKA. Dne 5. februarja 1922 se je 35 letna Rozalija Medvejšek v Rodežu poročila s 27 letnim Konradom Medvejškom. Žena je premožna mlinarica in posestnica na Rodežu. Zakon ni bil srečen. Žena ni hotela pripisati možu polovico svojega premoženja. Prepirala in pretepala sta se zato vsak dan. Dne 10. junija 1922 je žena vložila tožbo za ločitev zakona, toda do ločitve ni prišlo. Medvejšek ie sklenil zapustiti ženo. Ko se je ,30. novembra 1922 odpravljal proč, mu ie žena dala kos suhe svinjine, češ, da na bo šel lačen od hiše proč. Ko je mož pojedel meso, je čutil velike slabosti. Precej je mislil, da ga je žena zastrupila. Spil ie nekaj mleka, spravil meso v žep in odšel k zdravniku v Trbovlje. Dr. Jenšterle v Trbovljah je izpral možu želodec in ugotovil skupno z mag. pharni. v lekarni, da jc bil na slanini arzenov strup. Obloženka v preiskavi svojega dejanja ni tajila in je rekla, da je zastrupila moža, ker se je bala za svoje življenji. Strup ji je dala njena sestra Marija Novljan, ki je nekaj strihnina prinesla že leta 1914 iz Budimpešte, katera ji je tudi svetovala, da naj moža zastrupi. 'OTIMHH'IIIHI ||ИП|ИН'||ЧИ II» in sipi Mi so se pocenili ! Oskrbnika oženjenega, za oskrbo mojih vino« gradov rabim za takoj. - Cenjene ponudbe na FRIC ŽEMLJIC, vele-vinogradnik, Ljutomer. 3517 DIJAK (realec) išče stanovanje s hrano pri boljši rodbini. - Ponudbe pod: »REALEC 17«, Jesenice-Fužine, Oor. 3436 Aluminium- in emajlirano {tuhinjsko posodo železne POTREBŠČINE ZA STAVBE, razna ORODJA za obrtnike, .STROJE za poljedelstvo, ŠTEDILNIKE, vse vrete OBLICEV in 2AG ter vse druge v žclez-ninsko stroko spadajoče blago dobite po najnižjih cenah pri novo ustanov, tvrdki »TRIGLAV«, Stanko Florjančič, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 35 (prej Mencingerjev lokal). Poravnaite naročnino! ki ima večletno racionalno kletai-sko prakso, SPREJMEMO. Reflek-tanti naj se s spričevali in zahtevami obrnejo na Ravnateljstvo uadbiskupskih dobara v Zagrebu, VlaSka ulica 75. 3508 Moška obleka dobro ohranjena, ti _ srednjo po-ulica stavo, NAPRODAJ. — Prisojna ulica št. 3/1., vrata št. 4, od 14.-16. ure. 3499 SPREJMEM dobro, samortojno kuhanco Pogoj: pridna, poštena, fočna; starost od 28 do 35 let. - JOSIP PETELINC, Sv. Petra nasip àtev. V. 3515 Za Mimo iščemo cerkvenlka in organista. Plača; stanovanje, drva, bira, dve seči, njivi, 60 mernikov žita od bire, vsa štol-I tiina ter prispevek občine. 3529 ! ANICA HUT, STOB št. 19, Domžale. PRODAM MALO — -ЈШГ- — na zelo lepem kraju. Cena primerna. — Kje, povedo v ZELENI JAMI štev. 157. parcelo v Domžalah je naprodaj. - Več pove Kranj. MARIJA GORJANC, 3533 Vajenca (Piko!®) sprejmo v kavarni «SLON«, Ljubljana, Dunajska cesta št. 2. 352S (tudi dve), meblirano, z uporabo kopalnice, najrajše v vili, iščeta dva gospoda, -Ponudbe pod A. B. na upravo lista Hiša z vrtom v Zgornji šiški štev. 44, NAPRODAJ. — Več povedo v Zgornji šiški štev. 45. 3522 vešča vseh gospodinjskih del, z dobrimi spričevali, se sprejme proti dobri plači v službo k družini treh oseh. — Naslov pove upravništvo «Slovenca«. 3530 Kateri zanesliiv mizarski mojster s kapitalom vsaj 100.000 Din bi hotel pristopiti ' kot 0№M№ !! nekemu večjemu lesnemu induslr. podjetju na deželi, združenim z lesno trgovino. -Ponudbe pod »Vpeljano podjetje št. 3481«. Pridnega, poštenega in treznega hlapca Si konjem sprejme VELETRGOVINA, z VINOM FRANC ČUČEK v Ptuju. 3477 * Baklo za vse r. znanjem nemškega in hrvatskega ali pa slovenskega jezika IâCEM za boljšo nemško družino v Zagreb za 1. JULIJ. — Ponudbe s prepisi spričeval na ravnatelja WOLFF, ZAGREB, Draškovičeva ul. 25. Na večji žagi s polnojarmenikom na Gorenjskem DOBE MESTO obratovodja pvx°tdi%:rPso- pravil, Л 7CJÎÏÎÏ}'ii za s301'0®- Rcflek-dalje ^ e.<55|Cli J' tiram le na popolnoma samostojne, dobro izvežbane moči, vešče vseh popravil. — Ponudbe pod; ♦ ŽAGA 3412« na upravo «Slovenca«. Noprodaj imam: suhe BOROVE PLOHE 50 mm okrog 25 m" in 1 vagon DROGOV za ograje. Smreka in jelka; ležeče v v Stobu. - Cena po dogovoru. — JOS. JFZF.RN1K. Stob - Domžale. 3512 m v/ Pokoreč se božji volji, naznanjamo potrti v najgloblji žalosti vsem znancem in sorodnikom tužno vest, da je naš nadvse ljubljeni sinko _ di 99 i Pozor pekli »Diamalt«, tvornice Ha user i Sobolka, Beč-Stadlan, v predvojni kakovosti, se edino dobi pri glav. zastopniku j a Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC, Zagreb. Skladitče Strossmajerova 10. Verujte se ponaredb v praha ali tekočini! Kolesarji ! danes ob 10. uri dopoldne, v nežni starosti 12 let, nenadoma preminul. Pogreb nesrečnega otroka se vrši v sredo, dne !3. jun., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta št. 20, na pokopališče pri Sv. Križu. Sv, maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne U. junija 1923. žalujoči starši, bratje in sestra. Oglejte si veliko zalogo dvokoles, kompl z dobro pneumatiko, od 1900 Din dalje. »TRIBUNA« F. B. L„ tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovska cesta Stev. 4. 2959 I I ï 1 7 f O * 'ï * a» w BENCIN PNEUMATIKA OLiE VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNIE JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. Le prvovrstno blago in delo po solid* nih cenah nudi Ia. MOKA, KORUZA Ia. zdrava, koruza defekt za konje, PŠENICA, OVES, pšenične OTROBE, koruzni ZDROB, koruzna moka, otrobe itd. Od 5 kg naprej, ter na vreče in na vagone paritet kaka postaja v Sloveniji po najnižji dnevni ceni. Razprodaja M. BIELIČ. Dunaiska cesta 33 Dri «Balkanu«. -- Garantira se za prvorazredno BANATSKO BLAGOI Slavn. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril Zavod za snaženje oken in stanovanj ter sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: snaženje oken, voščenje in likanje parkelov, oljenje podov v kavarnah, restavracijah in uradih, po konkurenčnih cenah. — Sprejemajo se mesečni abonenti. — Priporočani se in bilježim z odličnim spoštovanjem FRANC NOVAK Sv. Petra cesta štev. 15. 3455 se izdaja vsak dan ob 7.30 zjutraj v hotelu »SLON«, Dunajska cesta št. 2. Radi opustiive trgovine prodajamo po znatno znižanih cenah vse vrste poîiisîvo Trgovina s pohištvom in tapet, delavnica BRATA SEVER, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 13 (Kolizej). NAPRODAJ IMAM 2 valjčna stola v dobrem stanju. — FR. ŠKERJANEC valjčni mlin, p. RADOMLJE. 3502 PRODAM malo hišico okoli 100 žlahtnih sadnih dreves, njive in nekaj gozda; cena 45.000 dinarjev. Naslov v upravi lista pod štev. 3475. pp жг Rr Ш ! pi \Wm Тт fiPl Z žalostjo v srcu naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je v torek, dne 5. t. m., v Gospodu zaspal, gospod duorni svetnih №. i vseučiliški prolesor v Pragi, lastnik graščine Škrljevo v Št. Rupertu. Njegovo truplo prepeljejo te dni iz Prage v Škrljevo, kjer bo nekaj časa izpostavljeno na mrtvaškem odru. Nato polože truplo v družinski grobnici v Št. Rupertu k večnemu počitku. Priporočamo rajnika v molitev in blag spomin, PRIJATELJI. LIPOVO CVETJE in vse druge GOZDNE in POLJSKE pridelke KUPUJE po NAJBOLJŠIH cenali D. Z O. Z. Ljubljana, Trg Tabor 2, TELEFON ST. 555. Potrti globoke žalosli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša nad vse ljubljena mati Marija Sajovio ROJ. M AT J AN v nedeljo, dne 10. junija t. 1. po dolgi mukepolni bolezni, ob pol 11. uri zvečer mirno v Cio-spodu zaspala. Pogreb pokoj nicc bo v torek, 12. junija 1923 ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Stari trg 11, na pokopališče pri Sv. Križu. Bodi ji žemljica lahka ! Ljubljana, II. junija 1023. Žalujoči sinovi: Ivan, Franc in Ignac Sajovic. ниишшиншшшшншншшшш Пш1';ш1шшш1ш1н1!ш1!11шшш1к пшшшншшшшншиншнтп» [jiiblîano, j, Mestni trg iQ. Prvovrstni imodtaî salon жо. pospooe * Ovorrii trg 3 (pođ Narodno kavarno - poleg trgovine Schwab se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo vsakovrstnih modnih, promonadnib, športnih in salonskih oblek, raglanov, površnikov itd. Z večletnim bivanjem v inozemstvu sem si pridobil vsestransko strokovno izobrazbo ter jamčim v vsakem oziru za prvovrstno in brezhibno izdelavo. —- Elegantni vzorci angleškega in češkega sukna vedno na razpolago! Točna postrežba! Izdaja konzorcij >SIovcnca«« Oduovorni urednik; Mihael MoSkerc v Liubliani SÎCJTïIï-C '."SfCTTMvi.; ' .••■*" T ' -7. "*VT?" • t^V-j -1'uioslovanska tiskarna v Liubliani«