Vipi
V Dalmaciji sem čul
Dustriral Vr. UršiČ
S pomarančami in limonami natovorjena jadrnica je z one strani plula k našim bregovom. Med vrečami je čepel tudi moŽak, ki bo pri nas skuŠal vnoveiti njili zlato in dišečo vsebino. Pujiz pravijo Dal-matinci takemu možaku in raje kupujejo od njega tuje sadje kot bi jedli domače pomaranče, ki jih na našem jugu ne zmanjka. In zgo-dilo se je, da je jadrnico napadel velik morski pes in grozila je ne-
varnost, da se nezoatna barčica pre-vrne in da vsa njena posadka po-stane plen požrešnega morskega ro-parja.
Zmetali so tuji mornarji s krova vrečo za vrečo, vse sadje je že iz-ginilo v nenasitnem Žrelu pošastnega napadalca, pa se ni odjenjal. In so mu vrgli še mizo in tehtnico in uteži io še klopico, pa še ni bilo miru. Kaj naj store, da si resijo vsaj golo življenje. Zgrabili so Pujiza, ki je navadno posedal za stojnico na trgu in prodajal južno sadje. Tudi on je romal v nenasitno žrelo... Z njim je bil glad morske zveri menda utesen, ker je izginila in tuji trgovci so srečno dosegli našo obalo. Tam so izvedeli, da je pred nekaj dnevi požrl morski pes nekega dal-matinskega kopalca.
Mesec   dni   kasneje   se   je   na nekera našem otoku zaletel na breg orjaški  morski  pes.  Z ostmi  in sekirami  so mu  ljudje  upihnili   na-   ¦ silno življenje. Prerezali so mu trebuh  in   kot   okameneli   obslali   ob prizoru, ki se jim je nudil:
Za mizo je sedel na klopici Pujiz z vivČkom v brezzobih Čeljustih iu prodajal pomaranče in limone, pred njim pa je stal Dalmatinec in kupoval. . . .