INTERNA IZDAJA št. 12	december	1996
NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Lorella Antonac in Vito Šaruga. Tehnična ureditev Soi\ja Požar in Damjana Poberaj. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17. 7. 1995, šteje NAŠ GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU.
PORTOROŽ
Glej to drevo: za usodo nič ne vpraša, a večno se bori za svoj namen...
Oton Župančič
Neke zakonitosti vodijo naša življenja. Na nekatere od teh ne moremo vplivati, lahko jih samo izkoristimo v svoj prid. Čas in obstoj sam (z vsemi spremljajočimi dejavniki) sta med njimi tista, katerih se najbolj neposredno, neizprosno zavedamo. Ta moč, katere ne moremo poljubno usmerjati, kot lahko usmerimo in zajezimo tok reke, je od nekdaj begala ljudi. Tistim, ki je niso znali sprejeti in ujeti korak z njo, je zagrenila dneve in leta, ko so iskali neko domnevno resnico o času in o smislu življenja. Čudaški pesniki v mesečnih nočeh in kvazi filozofi v zakajenih kavarnah so zamaknjeno razpredali o bistvu stvari in se spraševali, kaj je resnica.
Resnica, ljudje, ni ne v mesečini ne v zanesenjaškem brbljanju; resnica je čisto enostavno v našem zavedanju lastnega življenja in obstoja, v občutku lastnih moči in sposobnosti, v poznavanju svojega človeškega dostojanstva in v pozitivnem odnosu do svoje okolice. Resnica je, končno, v naši lastni dejavnosti, v delu, ki nas izpolnjuje, gradi in uči spoznavati vrednote okrog sebe. Ni pomembno, ali je to delo umsko ali fizično, predstavlja pač naše nagibe in doprinos k vsemu, kar družba ustvari.
V	procesu skupnega ustvarjanja ima DROGA pomembno mesto. Prijetna je zavest, da smo si ga izbrali sami, z znanjem in delom ter z veliko mero odgovornosti do družbe in okolja. Vestno spremljanje novosti na področju tehnologije in sposobnost prilagajanja raznim spremembam, se pravi znanje in delo, sta bila ves čas neutrudna pomočnika. Ker dobro prilagajanje zmanjša možnost nazadovanja in ker zastavljeni cilji dvigajo voljo do dela, je bil izdelan Strateški poslovni načrt, obsežen dokument, ki s svojo analizo dosedanjih dosežkov in sistematičnim, enostavnim pregledom zastavljenih nalog usmerja DROGINE bodoče poslovne tokove. Z njegovo vsebino oziroma cilji smo se že seznanili; vemo, da poleg poslovnih sprememb in investicij predvideva tudi blaginjo zaposlenih. Zdaj moramo samo še zgrabiti za delo. Da to znamo, pa menda ni nobenega dvoma!
Sonja POŽAR
..11434/38,1996 NA3 GLR9
NOVOLETNI
199602591,12
POGOVOR
December je tu. Tako kot je za ta čas praznično vzdušje nekaj povsem navadnega, je oziranje nazaj, na prehojeno pot v odhajajočem letu, nekaj povsem pričakovanega. Med letom vloženo delo, znanja in napori, vse to se združuje v uspeh oz. neuspeh. Čas bilance je sicer mesec februar, toda rezultati, ki smo jim med letom sledili in primerjali s predhodnim letom, že kažejo na končno oceno poslovanja.
NAŠ GLAS:
Kako ocenjujete poslovanje v preteklem letu?
la nižji tečaj dolarja in precenjeni tolar med letom občutno vlogo.
Da so koraki v poslovanju DROGE pravilni, potrjuje tudi kotacija delnic na borzi. Današnja vrednost delnice DROGE je dvakrat večja od nominalne vrednosti.
jektov (ki bodo v prihodnjem letu predmet uresničevanja), ter seveda poslovni načrt DROGE za leto 1997.
UPRAVA:
Napovedi so zelo dobre. Po rezultatih za deset mesecev lahko napovemo uspešno leto za DROGO Portorož. Na vseh področjih zasledimo pozitivno rast. Pri tem mislimo predvsem na primerjavo rezultatov v desetih mesecih v letošnjem letu z rezultati v enakem obdobju v letu 1995. Proizvodnja (sol ni všteta) je količinsko porasla za 8%, prodaja na domačem trgu za 4%, izvoz za 31%. Vrednostno beležimo še boljše indekse. Precej smo postorili v izvozu. Največjo rast zasledimo v izvozu v republike nekdanje Jugoslavije, t.j. v BiH in Makedonijo. Izvažamo več tudi na Švedsko, pričeli smo več izvažati v Nemčijo, na Nizozemsko, v Avstrijo in nekatere druge zahodnoevropske države. Najpomembnejši izvozni artikel je seveda kokošja pašteta.
Doseženi rezultati sicer rahlo zaostajajo za planiranimi, kar pa ne kaže na neuspeh; plan za leto 1996 je ambiciozen.
Precej impresivni so finančni rezultati. Celotni prihodek je povečan za 23%, dobiček za 25% in tudi kazalci, ki merijo ostalo finančno poslovanje, dobro kažejo. Poslujemo veliko bolje od povprečja v gospodarstvu in panogi.
Res pa je, da so k dobrim poslovnim rezultatom pripomogli tudi ugodni makro-ekonomski pogoji v državi; surovine predvsem uvažamo, zato sta ime-
Na področju zaposlovanja smo dosegli planirane cilje. Plače so nad povprečjem v branži in v Sloveniji.
Zaključuje se tudi proces pridobivanja certifikata ISO 9001. Certifikacijska presoja v oktobru je pokazala, da smo na dobri poti. Prepričani smo, da bomo konec leta prejeli certifikat kakovosti
NAŠ GLAS:
Ali so bili načrti, sprejeti za leto 1996, vsi uresničeni?
UPRAVA:
Veliko je bilo storjenega. Če gledamo le posamična področja, pa je še nekaj neuresničenih načrtov.
ISO 9001 za razvoj, proizvodnjo in prodajo večjega dela proizvodnih programov (PC Začimba, PC Zlato polje).
V	preteklem letu smo sprejeli Strateški poslovni načrt DROGE, speljali prvo razvojno konferenco na kateri smo sprejeli devetnajst poslovnih načrtov in pro-
V	okviru trženja nam je uspelo okrepiti marketing, tako kadrovsko kot informacijsko. Pomemben korak smo naredili z uvedbo pospeševalcev prodaje in tako zagotovili boljšo predstavitev izdelkov
(nadaljevanje na strani 3)
NOVOLETNI
(nadaljevanje s strani 2)
DROGE na prodajnih mestih in njihovo obdelavo nasploh.
Relativno uspešno tržimo izdelke iz programov Nestle. Nekaj napredka smo dosegli tudi na področju obdelave trga gostinstva in institucionalnih kupcev. To je projekt, ki naj bi še bolj zaživel v naslednjem letu.
Zadovoljni smo z zaključenima investicijama v PC Začimba in PC Argo, uresničena pa so bila tudi druga manjša vlaganja v proizvodnjo oz. posodabljanje tehnologije.
Nismo zadovoljni s številom novih izdelkov.
V	informatiki so bili uresničeni številni projekti. Veliko stvari pa je še za dograditi, kar je pogojeno tudi z našo dis-lokacijo, mnoge informacije, ki so potrebne za odločanje, pa so še vedno pomankljive.
Na področju upravljanja s človeškimi viri je bilo manj narejenega; nismo še pričeli z reorganizacijo v smislu decentralizacije in zaostrovanja odgovornosti. Ravno tako še ni izgrajen sistem stimulativnega nagrajevanja.
NAŠ GLAS:
Kakšna so predvidevanja za leto 1997? UPRAVA:
Načrti so zelo smeli. Skupna prodaja naj bi se povečala za 22% količinsko oz. vrednostno za 14 %. Še bolj drzni so načrti za izvoz, katerega naj bi povečali za polovico. Leta 2000 naj bi izvoz predstavljal že 30% realizacije.
Nadaljevali bomo z intenzivnimi investicijskimi vlaganji. Sredstva, predvidena v ta namen so v višini najmanj 10% letne realizacije DROGE. Predvidena je izpeljava prve faze izgradnje t.i. nove DROGINE tovarne; najprej centralnega skladišča in upravnih prostorov, v naslednjih fazah pa tudi proizvodnih
prostorov.
Poskušali bomo doseči preskok, ne le v količinskih, temveč predvsem v kvalitativnih pokazateljih. Nadaljevali bomo z aktivnostmi za pridobivanje certifikata kakovosti tudi za ostale PC in se vključevali v Slovensko oz. evropsko nagrado za kakovost, kjer bomo še posebej zasledovali zadovoljstvo kupcev, zaposlenih, okolja, gospodarjenje z viri, vodenje itd.
V	letu 1997 bomo nadaljevali s projektom tržne revizije in začeli izvajati projekt interne revizije; ne le finančne, tudi revizije ostalega poslovanja- še posebej t.i. stroškovni nadzor.
Nadaljevali bomo s projektom optimizacije delovnih mest in racionalizacije administrativnih postopkov.
Veliko pozornosti pa bomo posvetili tudi upravljanju s človeškimi viri. V ospredju bo sprememba oz. izgradnja sistema nagrajevanja, v katerega bomo poskušali vgraditi elemente, ki bi motivirali ljudi k doseganju ciljev, k doseganju prihrankov in dajanju koristnih predlogov. Dokončali naj bi sistem razvoja kadrov, kjer bo poudarek na usposabljanju kadrov (npr. na področjih, kjer smo posodobili tehnologijo in so se stvari spremenile). Poskušali bomo izboljšati izobrazbeno strukturo kadrov.
NAŠ GLAS:
V	SPN je predvideno investiranje v podjetniške sposobnosti zaposlenih; uporabljen je izraz “potrebujemo premik v poslovnih glavah”. Ali je to to, o čemur ste pravkar govorili?
UPRAVA:
S “premikom v poslovnih glavah” mislimo na spremembo v razmišljanju zaposlenih. Ljudje naj bi sodelovali pri poslovnem načrtovanju, imeli naj bi možnost predlaganja izboljšav, načinov za večje prihranke. Prišlo naj bi do bolj ostrega nadzora in odgovornosti, do
sprememb vrednot pri posamezniku.
NAŠ GLAS:
DROGA bo svoj konkurenčni položaj izboljšala tudi s poslovnimi povezovanji doma in v tujini. Je že kaj predvideno?
UPRAVA:
Okrepili bomo poslovanje z družbo NESTLfi, da bi razširili sodelovanje tudi na proizvodnjo njihovih izdelkov, za izvoz na določene trge ipd... Maksimalno se bomo morali povezati znotraj branže in s tem ustvariti neke vrste koalicije do države, glede na pričakujočo davčno reformo in priključitev Slovenije k EU. Predvsem poslovno se bomo povezovali s partnerji na področju nabave, tu mislimo na našega največjega delničarja E.D. & F. MAN COFFEE LTD. Prav tako tudi s kupci v smislu zavarovanja oz. konsolidacije pozicije na trgu.
Ne izključujemo možne nakupe podjetij, ki bi zagotavljala finančno, predvsem pa tržno korist DROGE.
Okrepiti bomo morali stike z dobavitelji soli saj nimamo dovolj lastne proizvodnje. Glede solin, ki so del krajinskega parka in so bile letos podržavljene, bomo morali razčistiti odnose z državo, od katere pričakujemo ustrezno kompenzacijo glede na omejitve pri varovanju. DROGA želi biti kooperativna in ustrezno prispevati okolju, v katerem živi in deluje.
NAŠ GLAS:
Ali trenutno politično vzdušje v državi vpliva na poslovanje v DROGI oz. kakšno vlado si DROGA želi?
UPRAVA:
Politika ne sme imeti direktnega vpliva na poslovanje DROGE. Vsekakor pa
(nadaljevanje na strani 4)
NOVOLETNI INTERVJU
(nadaljevanje s stani 3)
ima država in njene institucije vpliv na pogoje gospodarjenja. Integracija Slovenije v EU je velik projekt, ki bo bistveno spremenil stanje v gospodarstvu in zelo vplival na poslovanje podjetij.
Želimo si predvsem vlado, ki bo znala prisluhniti potrebam gospodarstva in ga bo s svojim ravnanjem krepila in ga naredila bolj konkurenčnega.
NAŠ GLAS:
Kaj pa govorice o preklicu kolektivne pogodbe?
UPRAVA:
Branžna kolektivna pogodba ni preklicana. Potrebne pa so spremembe in dopolnitve, tako normativnega kot tarifnega dela.
V	želji, da bi bili med upravo in zaposlenimi urejeni odnosi, smo v sodelovanju s sindikatom pred podpisom podjetniške kolektivne pogodbe. Ta bo med dvema socialnima partnerjema zagotavljala potrebni konsenz, ki koristi tako podjetju kot zaposlenim in vzpostavljala skupno odgovornost za rezultate. Spremembe v nagrajevanju so neizogibne. Potrebujemo namreč ustrezen sistem nagrajevanja, saj ni cilj imeti slabo plačane in nezadovoljne ljudi. Ta
proces pa bo seveda potekal postopno in skladno s poslovnimi rezultati.
Če strnemo ves pogovor v eno ali dve vodilni misli lahko rečemo, da sta prihodnost DROGE in njen obstoj odvisna od kvalitete. Kvaliteta poslovanja je odvisna od kvalitete ljudi. Zato je potrebno v ljudi vlagati, dopolnjevati njihovo znanje, jim naložiti pravo mero odgovornosti, jih pravilno stimulirati za doseganje postavljenih ciljev ipd.. Prihodnost DROGE je torej odvisna od nas vseh, kot sta tudi preteklost in sedanji dober rezultat delo vseh skupaj in vsakega posebej.
Majda VLAČIČ Sonja POŽAR
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
5. JUBILEJNA LETNA KONFERENCA SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA ZA KAKOVOST
13. in 14. novembra je v Portorožu potekala dvodnevna jubilejna letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost z naslovom “KAKOVOST - ZMAGUJMO SKUPAJ”. Konferenca Slovenskega združenja za kakovost je bila organizirana v okviru evropskega tedna za kakovost, kije bil letos od 11. do 17. novembra.
Moto letošnje konference zahteva povezovanje različnih strok in sodelovanje v prizadevanjih pri uvajanju kakovosti v vse segmente naše družbe. Zavedali naj bi se tudi pomena kakovosti.
Na letošnjo konferenco so bili povabljeni strokovnjaki z različnih področij - gospodarstva in negospodarstva, združenja, zveze, društva, ustanove, ki so z referati predstavili dosežke, prizadevanja, znanje in izkušnje s področja kakovosti.
Z uvodnim govorom je konferenco odprl predsednik Gospodarske zbor-
(nadaljevanje na strani 5)
5. JUBILEJNA LETNA
konferenca
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
(nadaljevanje s strani 4)
Evropski teden kakovosti v Sloveniji
I I.-I7. november 1996
★
Kakovost v Evropi
zmagujmo skupaj
Oi ganizira Slovensko idrujcnjo la kakovost - SZK
bila konferenca vsebinsko bogata, kar je rezultat sodelovanja pokroviteljev, vseh avtorjev referatov in udeležencev konference, torej smo delali v skladu z naslovom “KAKOVOST - ZMAGUJMO SKUPAJ”.
Damjana POBERAJ
nice Slovenjie in predsednik Slovenskega združenja za kakovost g. Jožko Čuk, kije poudaril, da nas čaka prehod v novo razvojno fazo, ki jo sestavljajo človek, inovacije, komunikacije in etika.
Pokrovitelj letošnje konference, je bila DROGA d.d..Njen generalni direktor g. Matjaž Čačovič, je imel na konferenci odmeven govor. Udeležence je pritegnil zlasti z iskrenostjo, s katero je opisal težave pri razumevanju in uvajanju standarda SIST ISO 9001 v poslovanje DROGE.
Kot gostje bil na otvoritev konference povabljen tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki zaradi obveznosti ni mogel priti, poslal pa nam je pozdravni telegram z željami za uspešen potek konference.
V	uvodnem delu imel kratko predavanje tudi priznani mednarodni strokovnjak na področju kakovosti prof.dr. Walter Masing.
Iz vsebine Zbornika in števila referatov je razvidno, daje
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kako preprečujemo okužbe v proizvodnji živil? (možno je obkrožiti več odgovorov)
a. s čistostjo rok
b. s čistostjo delovnih površin in opreme
c. z nečistimi stroji
d. z urejenostjo prostorov
e. z okuženimi surovinami
f. z osebno higieno (čiste halje, čepice, oprani lasje)
Odgovore izrežite ali napišite in pošljite na naslov Damjana Poberaj, Služba za kakovost ali oddajte v rdeče skrinjice ob oglasnih deskah do 10. v mesecu.
Komisija v sestavi Tatjana Mičovič, Irena Mezgec in Damjana Poberaj bo odgovore pregledala in izžrebala nagrajenca, ki bo dobil za nagrado izdelke DROGE v vrednosti 2000 SIT.
Pravilni odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke se glasi: ZA KAKOVOST SVOJEGA DELA SEM ODGOVOREN SAM.
Prispelo je 7 odgovorov in žreb je določil, da nagrado prejeme Duška TEKAVEC z Vrhnike.
Nagrajenki iskreno čestitamo in še vedno upamo, da se bo število odgovorov na nagradno vprašanje povečalo.
ZADNJA NOVICA
10. 12. 1996 je bila uspešno zaključena certi-fikacijska presoja s strani Bureau Veritas Quality International (BVQI). Stekel je formalni postopek izdaje Certifikata, ki bo slovesno podeljen januarja naslednje leto.
KONFERENCA
RAZVOJNA KONFERENCA
Po dveh letih smo v Drogi dobili strateški poslovni načrt, v katerem smo opredelili dolgoročne cilje za uspešno poslovanje podjetja. V strateškem poslovnem načrtu smo zapisali, da bomo nove poslovne možnosti in priložnosti opredeljevali s pomočjo poslovnih načrtov in poslovnih projektov po posebej predpisani metodologiji. S poslovnimi načrti bomo analizirali vse tisto, kar je mogoče oblikovati kot proizvod oziroma storitev in izraziti na trgu kot določen poslovni rezultat. S poslovnimi projekti pa bomo razdelali vse infrastrukturne spremembe poslovanja podjetja, ki bodo pripomogle k izboljšanju delovanja podjetja. Vsi poslovni načrti in poslovni projekti imajo predpisano proceduro prijave in odobritve v okviru SPN in sodelujejo na letni razvojni konferenci Droge.
Zakaj razvojna konferenca?
Letna razvojna konferenca pomeni predstavitev rezultatov
letnih projektov in prikaz novih projektov za naslednje poslovno leto. Na letni razvojni konferenci se torej oblikujejo osrednje smernice poslovanja in politika razvoja Droge v naslednjem letu.
Obravnavanje pripravljenih poslovnih načrtov in projektov ter skupno - teamsko odločanje o realizaciji predlaganih rešitev - to je osrednji cilj razvojne konference Droge, s katero postavljamo nov mejnik v načinu planiranja.
Preprosto povedano, vsi tisti poslovni načrti in poslovni projekti, ki so bili sprejeti na razvojni konferenci, pomenijo osnovo za pripravo letnega Poslovnega načrta Droge 1997. Na razvojni konferenci se torej potrjuje letni plan aktivnosti in poslovanja podjetja za naslednje leto.
Jadran RUSJAN
PROJEKTI
RAZVOJ KADROV JE DOLGOROČNA NALOŽBA
DROGA si s Sistemom razvoja kadrov zagotavlja svoj prihodnji razvoj in perspektivo. Koristi, ki jih lahko pričakujemo od različnih kadrovsko-razvojnih ukrepov, so ponavadi v veliki meri odvisne od ustreznosti programov usposabljanja in/ali izobraževanja zaposlenih.
Vendar pa naj ob tem opozorimo, da vse aktivnosti usposabljanja, ki jih izvajamo v DROGI, z vidika dolgoročnega razvoja kadrov niso enako pomembne. Gre za to, da moramo razlikovati med programi, ki so namenjeni usposabljanju zaposlenih za sedanje potrebe in zahteve dela, in programi, ki so namenjeni zadovoljevanju bodočih kadrovskih potreb in zahtev. Sistem razvoja kadrov mora biti zasnovan tako, da poleg interesov DROGE zadovoljuje tudi razvojne želje, potrebe in interese posameznih delavcev.
Glede na to, da so razvojni interesi posameznikov različni, moramo Sistem razvoja kadrov oblikovati tako, da nudi dovolj diferencirane razvojne možnosti.
Pri tem si lahko v veliki meri pomagamo s tako imenovanimi “RAZVOJNIMI SIDRI”, na podlagi katerih lahko (glede na to, katero sidro je pri posamezniku dominantno) načrtujemo njegovo individualno razvojno pot - KARIERO.
Temeljna “RAZVOJNA SIDRA”, ki naj bi jih v navedenem smislu upošteval repertoar razvojnih možnosti Sistema razvoja kadrov DROGE, so predvsem naslednja:
• usmerjenost k vodilnim in vodstvenim kompetencam (vodilna in vodstvena delovna mesta),
• usmerjenost k specifičnim tehnično-funkcionalnim kompetencam (strokovna, specialistična in/ali ekspertna delovna mesta)
• usmerjenost k poklicni širini in spremembam (strokovna delovna mesta z možnostjo širjenja, bogatitve in raznovrstnosti dela),
• usmerjenost k avtonomiji (avtonomna delovna mesta),
• usmerjenost k ustvarjalnosti (delovna mesta, ki zahtevajo kreativnost),
• usmerjenost k varnosti in stabilnosti (delovna mesta brez velikih sprememb, t.i. “stalna mesta”).
Vsa ta individualna specifična “RAZVOJNA SIDRA” je smotrno upoštevati pri načrtovanju razvojne poti vsakega delavca. Še posebej pa je to pomembno pri izdelavi tako imenovanih individualnih razvojnih načrtov, ki jih v okviru Sistema razvoja kadrov ponavadi izdelujemo predvsem za že navedene perspektivne in ključne kadre.
(nadaljevanje na strani 7)
PROJEKTI
(nadaljevanje s strani 6)
Razvoj kadrov je v principu dolgoročna naložba. Pomembnih sprememb in resničnega napredka v razvoju sposobnosti (znanj, veščin) zaposlenih ne moremo doseči čez noč.
Pričakovanja, da bi lahko z občasnimi kratkimi seminarji kaj bistvenega spremenili, so "kratkega diha". Drugače povedano, Sistem razvoja kadrov lahko da pričakovane rezultate le na podlagi sistematično načrtovanega razvoja sodelavcev skozi daljše obdobje. Slednje velja za razvoj ključnih kadrov-specialistov ter vodstvenih in vodilnih kadrov. Da je za pridobitev določene stopnje strokovne izobrazbe (npr. V,VI, ali VII), za specializacijo, magisterij ali doktorat potrebno relativno dolgo časovno obdobje (2-4 leta za posamezno stopnjo ali več), pač vsi vemo. Na podobno dolgo obdobje pa bi morali računati tudi pri individualnih razvojnih načrtih.
Pri ključnih kadrih obsega posamezni razvojni ciklus običajno več stopenj:
• Na prvi stopnji na podlagi ustreznih kriterijev, izberemo kandidate.
• Za izbrane kandidate pripravimo na drugi stopnji dolgoročno zasnovan razvojni program. Ta lahko vključuje program usposabljanja za pridobitev višje stopnje strokovne izobrazbe (npr.: ustrezen program specializacije glede na delovno mesto), ali program usposabljanja (npr.: 8 do 12 mesečni program za “top managerje” ali za potencialne vodilne in vodstvene delavce).
• Na tretji stopnji ugotavljamo realizacijo razvojnega načrta, na podlagi ocene razvojnega potenciala posameznika pa opredelimo področje oziroma delovna mesta, na katerih si bo lahko kandidat pridobil ustrezne praktične izkušnje.
• Prav slednjemu, se pravi povezovanju teorije s prakso, so namenjeni programi, ki jih opredelimo v zadnji, četrti stopnji. Pri tem lahko program vključuje določene praktične aktivnosti, ki potekajo iz dela (npr.: udeležba na različnih seminarjih) in na delu (npr.: izvrševanje posebnih ciljnih zadolžitev, interna rotacija).
Vse navedeno velja predvsem za INDIVIDUALNE RAZVOJNE NAČRTE.
Pri SKUPINSKIH RAZVOJNIH NAČRTIH je situacija drugačna. Če velja, da je razvoj ključnih kadrov predvsem dolgoročna investicija, pa to ne velja v enaki meri za usposabljanje ostalih sodelavcev. Usposabljanje zaposlenih v razmerah hitro spreminjajočega se okolja in delovnih pogojev je
bolj kratkoročno ter s tega vidika tudi manj tvegano vlaganje.
Če skupinski razvojni načrti temeljijo na dobro raziskanih potrebah po usposabljanju sodelavcev, lahko s pravilno pripravo programov ter z ustrezno organizacijo izvedbe zagotovimo, da predstavljajo za DROGO investicijo, ki hitro ali pa celo takoj pokaže svojo vrednost v izboljšanju kvantitete in kakovosti storitev.
Projekt Sistem razvoja kadrov predvideva razvoj vseh kadrovskih potencialov v DROGI, ki naj prispevajo k oblikovanju in uresničitvi razvojne strategije. Pristop k temu projektu temelji na predvidevanju, da so sposobni kadri ključni dejavnik razvoja. Projekt gradi na primarni dolžnosti slehernega delavca v DROGI, da kritično razmišlja o sebi, o lastni uspešnosti in učinkovitosti, o razvoju lastne poklicne poti, o svojem razvojnem potencialu in ambicijah. Interes DROGE je, da mu pri tem vsestransko pomaga in omogoči potrebne pogoje.
Namesto zaključka bi lahko rekli, da je temeljni namen in interes projekta Sistem razvoja kadrov v DROGI Portorož prispevati k notranji dinamiki začetne preobrazbe DROGE. Temeljni nosilci razvoja pa so kadri, ki bodo inovativno naravnani, motivirani za delo in ki se bodo v čimvečji meri identificirali z novo organizacijsko« kulturo.
IVANEK -PEČAR
Lilijana
BORZNI KOTIČEK
VLAGANJE V VREDNOSTNE PAPIRJE IN NA BORZO
V	prejšnji številki smo začeli s serijo člankov, ki obravnavajo problematiko vlaganja denarja v vrednostne papirje in na borzo. Danes nadaljujemo s tematiko, ki smo jo začeli v prejšnji številki.
ODLOČANJE ZA NALOŽBO V VREDNOSTNE PAPIRJE - 2. del
Dohodki pri vlaganju v vrednostne papirje
Vlagatelj, ki bodisi vlaga dolgoročno bodisi špekulira ali preprodaja vrednostne papirje, dobiva dohodek v dveh oblikah: kot dohodek kapitala in kot dohodek, dosežen z razliko med nakupno in prodajno ceno naložb (kapitalski dobiček).
Dohodek kapitala je zaporedje denarnih zneskov, ki jih vlagatelj dobiva kot “nagrado” za vloženi denar. Nakup hiše, katerega namen je oddajanje stanovanj, je povezan z zaporedjem denarnih zneskov v obliki najemnine. Pri večini vrednostnih papirjev je dohodek kapitala v obliki obresti (obveznice) ali dividende (delnice). Za dividende je značilno, da niso določene vnaprej, temveč so spremenljive. Nikoli jih ni mogoče dovolj natančno predvideti.
Kapitalski dobiček oziroma izguba: Kapitalski dobiček je dobiček vlagatelja, če svojo naložbo proda po višji ceni, kot jo je plačal. Vlagatelj, ki svoje naložbe še ni prodal, lahko vsak dan izračuna teoretični dobiček ali izgubo, ki bi se uresničila pri prodaji (od tod pojma “dobiček na papirju” in “izguba na papirju”). Kapitalska izguba je ravno nasprotno od kapitalskega dobička. Pomeni izgubo pri prodaji, če je tečaj prodaje nižji od tečaja nakupa. Kakšna bosta kapitalski dobiček ali izguba v prihodnosti ni mogoče natančno predvideti. Za delnice je na splošno značilno, da na daljši rok v povprečju vseskozi beležijo rast kapitalskih dobičkov (približno 10 % letno rast).
Prednosti in slabosti vlaganja v vrednostne papirje Prednosti:
• Ker je veliko različnih vrst vrednostnih papirjev, ima vlagatelj večjo možnost izbire kot pri drugih naložbah. Izbere tako, ki mu najbolj ustreza.
• Običajno so dohodki višji od dohodkov drugih naložb. Lahko so celo izredno visoki (kapitalski dobiček).
• Vlagatelj lahko preiskusi svojo podjetnost. Pri delnicah ima celo možnost vplivati na uspešnost svoje naložbe.
• Visoka likvidnost naložbe. Vlagatelji jo v večini primerov lahko prodajo hitreje kot katerokoli drugo naložbo (prek borze).
• Preglednost naložbe (transparentnost). Vlagatelj v nasprotju z bančno vlogo ves čas ve, kje je naloženo njegovo premoženje.
• Vrednostni papirji so strože zakonsko nadzirani kot večina drugih naložb, denimo v nepremičnine ali dragocene predmete. Zato obstaja manjša možnost različnih prevar.
• Vlagatelju je na voljo veliko strokovnjakov, ki lahko pomagajo pri izbiri naložb. To pri drugih naložbah ni v navadi.
Slabosti:
• Običajno je tveganje pri naložbi v vrednostne papirje večje kot pri drugih naložbah, ni pa nujno.
• Če vrednostni papirji ne izpolnjujejo načel o varnosti, rentabilnosti, likvidnosti in ohranjanju vrednosti, je primernejša druga naložba.
• Naložba v vrednostne papirje je navadno povezana z dodatnimi stroški (svetovanje, shranjevanje papirjev, provizije ipd.).
• Inflacija je “sovražnik” naložb v dolžniške vrednostne papirje z nespremenljivo obrestno mero, saj ne ohranja njihove vrednosti.
• Za naložbo v vrednostne papirje vlagatelj navadno potrebuje več znanja in izkušenj kot pri drugih naložbah. Vas čas mora biti aktiven in spremljati uresničevanja zastavljenih ciljev.
Tako, to je za letos vse! Leto 1997 se bliža z nadzvočno hitrostjo, zato bi želel izkoristiti priložnost in vsem zvestim bralkam in bralcem Borznega kotička zaželeti zdravo, srečno in predvsem “finančno uspešno” Novo leto.
Aleš ŠKRABA
BORZNI KOMENTAR
“Borzno mrtvilo” se nadaljuje! Večina domačih vlagateljev še vedno čaka in upa na “nakupovalni naval” tujcev na naše delnice. Na žalost je na naši borzi še zmeraj preveč preprodajalcev in špekulantov in veliko premalo dolgoročnih investitorjev. Kako si namreč drugače razlagati dejstvo, da je navkljub močni podcenjenosti nekaterih vrednostnih papirjev, povpraševanja po njih bolj skromno.
Tako nam ne preostane drugega, kot da si vsi skupaj zaželimo obilo “vzponov in padcev” ter drugih borzno zanimivih dogodkov v prihajajočem letu.
Donosno leto 1997 Vam želim!
Aleš ŠKRABA
PREDSTAVLJAMO VAM
ZIMA BO LEPA
Dišalo je po snegu, mrzel dežje prišel tistega dne, ko meje zaneslo pred skladišče soli. Kamion pri kamionu čaka na svoj tovor, še za tricikel ni bilo prostora...
Nič čudnega, premišljujem, zima je tu in cestarji pač skrbijo za ceste.
Pokukam v pisarniške prostore. Gospa Olivija vneto govori po enem telefonu, drugi zvoni, pri mizi pa čaka stranka. Razumeti je, da je glavna tema pogovora - sol. Pokukam v jedilnico. Začuda mirno je tukaj. Prijazno me sprejme gospa Dolores in mi hitro ponudi čaj, kavo, sok ... Dolores, ji rečem, iščem Maurizia. Tu nekje mora biti, ampak kot veter brzi sem in tja, pravi ona. In že ni več prazno v jedilnici, pridejo ljudje, na kavo, čaj, da se pogrejejo...
Stopim ven. Ga že kje najdem, tega Maurizia! Saj ga poznate, je mlajši človek, a že kar precej let v DROGI. Včasih je bil tudi glasbenik, tudi nam, drogovcem, je že godel na eni naših fešt... In ga zagledam. Poskočno se obrača zdaj k enemu, zdaj k drugemu šoferju in se obenem pogovarja s svojimi sodelavci, ki ga kaj sprašujejo...
No, Maurizio, kakšna bo letos zima?
Zima bo lepa! odločno in nasmejano odvrne on, vodja skladišča soli.
Zima seje že začela, kot vidim... treba je poskrbeti za ceste, dela je čez glavo, vidim.
Ne bom se branil dela, samo daje, pa je lepo.
Kaj porečejo tvoji sodelavci?
Tudi lepo, bodo rekli, čeprav delajo tudi po šestnajst ur dnevno, domala neprekinjeno, vedno, kadar je potrebno.
Verjetno takrat ko prispe ladja s soljo iz Tunisa?
Ne gre le za to. Seveda je največ dela takrat, saj je treba ladjo čimhitreje raztovoriti. Gre pa tudi za povečan obseg dela pri natovarjanju soli za ceste, in potem ostane še redna dostava soli.
Je torej slednje - za industrijo in prehrano
-	manj kot sicer?
Nikakor. Za prehrano gre več soli pozimi kot poleti, kuha se močnejša hrana, pa koline...
Isto velja za druge odjemalce, se pravi za industrijo, bodisi kožno, mesno, kemijsko.
In zategadelj tudi več ladij iz Thnisa. Če ni skrivnost - kako naročate sol iz Tunisa?
Seveda ni. Načrtujemo potrebe, se povežemo z uvozom, g. Petrom Ovničem, in sol je že na poti, takorekoč. Pet dni približno potuje ladja do nas.
Kam pa gre domača sol? Le 5 tisoč ton, oziroma celo 5 tisoč ton, glede na poletje, ki ga skoraj ni bilo...
Ta naša, sečoveljska sol, taka kot je nabrana, je najbolj iskana za ljubiteljsko kulinariko, bi rekel, za domače koline, gostilne, ki imajo svojo mesarijo, gospodinjstva. Potlej pa za ceste, kožno industrijo, prehrano.
Za ceste...
Nikar se ne zgražaj. Sliši se nenavadno, ampak cestarji so zahtevni kupci, ki pa dobro plačajo. Navsezadnje, tudi sol vpliva na varnost cestnega prometa, človeško življenje je pa vendarle najdražje.
Dela torej čez glavo, soli tudi dovolj, kaj pa prodaja? Konkurenca?
Konkurenci smo kos! Najprej kvaliteta, nato pa vse ostalo, kot je cena, logistika.
Maurizio, kaj pa raziskava trga, iskanje novih kupcev?
Večji del prodaje vodimo neposredno od tu, iz skladišča soli. Za potrebo prehrane, torej gospodinjstva, pa skrbijo v trženju.
Vrniva se med ljudi. Praviš, da se vodstvo in delavci strinjajo s podaljšanim delom. Ali imate v skladišču soli kakšne posebne oblike stimulacije, nagrajevanja? Menim, da vsi vidimo, kako je pozimi tu pri vas, z vašim delom.
(nadaljevanje na strani 10)
PREDSTAVLJAMO VAM
(nadaljevanje s strani 9)
Saj veš, da imamo ljudje vedno pripombe glede plače. Za delo smo plačani kot drugje v DROGI. Nič drugače.
Lani pa si sodelavce le popeljal v Tunis! Za nagrado?
Ni bilo ravno tako. Delavci so prejeli nagrado, pa je eden kar tja v en dan rekel: pojdimo v Tunis! - in smo šli.
Kako je bilo? Kam ste šli v T\inisu?
Šlo je pravzaprav za ekskurzijo, ne samo izlet. Poleteli smo v mesto TUNIS SFAX
-	SOUSSE. Tam so nas pričakali poslovni partnerji.
Omogočili so nam ogled pridelave in predelave soli in drugih zanimivosti. Upam si trditi, da je bil izlet za vse nepozabno doživetje.
Ste kolektiv, ki dela v sožitju, harmoniji. Tlidi na letni izlet vas je šlo kar nekaj. Ampak, Maurizio, služba je služba, družba pa je...
... družba! Znamo ločiti oboje. Kadar delamo pač delamo, sicer pa se znamo tudi lepo imeti. Tako je bilo tudi na izletu v Španiji. Šli smo na koncu ene solne sezone in pred pričetkom druge /solne/ se-
zone. Šli smo v Španijo - vsi iz Solin, ne le zaposleni v skladišču.
Telefoni neumorno zvonijo. Do kdaj bo takole? Do kdaj traja slano-zimska sezona?
Do marca, če bo zima normalna, sicer pa še malo dlje.
Kaj pa prostorski načrti območja Portorož; ondan je bila javna obravnava, vsaj eno skladišče naj bi porušili...
Nič določenega, nič že jutri. Mogoče kdaj. Ponovno naju je, menda že dvajsetič v eni urici, prekinil telefon. Sol v Idrijo, nujno, jutri; O.K., odgovarja Maurizio in si beleži.
Kdo vse pravzaprav skrbi za slovenske ceste?
DARS, podjetje za avtoceste skrbi za slovenske avtoceste, slovenska cestna podjetja skrbijo za ostale ceste. Republiška uprava za ceste skrbi za magistralne ceste. Potem so še komunalna podjetja, ki skrbijo za lokalne in druge ceste. Sploh pa se te zadolžitve, te skrbi za ceste, med seboj prepletajo. Takole približno je ta reč.
Kaj pa načrti, tvoje poslovne želje za drugo leto?
Želim si še več tehnologije za predelavo soli. Saj se “dogaja”, želim pa, da bi se še hitreje investiralo. Verjetno ne vedo mnogi, da imamo 30 artiklov soli.
Lansko leto, na silvestrovo, ste ob 19. uri še delali...
Do 20. ure smo delali, in bili na novega leta dan bili ob 9. uri že spet tukaj.
Delo je pač delo. Mi hočeš povedati morebiti še kaj drugega za NAŠ GLAS?
Seveda, z veseljem! SREČNO vsem bralcem, in moje sporočilo, lepo, daje NAŠ GLAS prišel kaj zapisat!
Za konec se sprehodim še po skladišču soli. Nekoč so bili le ogromni kupi soli, mnogo ljudi in veliko različnih lopat. Danes so še veliki kupi soli, manj ljudi, nič lopat, so pa novi stroji, “tehnologija gumbov" in še veliko načrtov.
Mimogrede ogovorim g. Nela Keršikola, ki je sicer solinar na Leri, a v zimski sezoni se prenekateri solinar preseli v skladišče soli.
Hvala za vprašanje, pravi. Dobro je, do penzije naj tako ostane, in delo in zdravje, pa bom zadovoljen, vse drugo bo že nekako.
Kje je boljše, lepše, tu ali na solinah?
Tli, ampak ne na 50 kg, saj veš koliko let seje že nabralo. Tu, v skladišču, je lepše, ker je delo lepo organizirano in se imajo ljudje radi.
Pri izhodu srečam še enega znanca, solinarja z Lere, g. Giovannija Dessarda.
Tudi on se pohvali, da je zadovoljen v skladišču soli in doda: Tlikaj nam vsaj sobote in nedelje plačajo!
In še eno gospo srečam! Delat gre v drugo izmeno, na kilsko sol, mislim. Gospa Luciana Cerovac, kako je? Kdaj je lepše delati - dopoldne ali popoldne?
Kadarkoli, vseeno mi je. Le da lahko delam, da sem zdrava. Vse več zdravstvenih težav se nabira, z leti. Že kar precej let delamo in vedno ni bilo tako kot je danes. Danes je lažje. Vseeno menim, da sta dve ženski pri enem stroju premalo, saj se moraš prepogosto pripogibati, sklanjati (12 kg soli nalagati na palete, op.p.).
Gospa Luciana je rekla še eno pikro na račun odnosov med sodelavkami pri stroju, sicer nič hudega, le da bi se imele bolj rade.
A kaj bi to. Nikjer ni idealnih odnosov. In karkoli hočemo spremeniti, lahko tudi spremenimo in je danes boljše, jutri že drugače, saj smo povsod samo ljudje. In v skladišču soli vse to zmorejo in hočejo.
Dragica MEKIŠ
VELIKI NOVOLETNI INTERVJU
NAŠI SPOMINI IN ZELJE
Približno dvanajst let ali nekaj takega preživimo na samem delovnem mestu. Če veliko večino teh let prebijemo v istem podjetju ali ustanovi, postane naše delovno okolje del nas samih, ne da bi se zavedli, kdaj se to zgodi. Začnemo ga doživljati intimno, kot da je sestavni del našega doma, naše družine in kroga osebnih prijateljev. Nenadoma nam ni več vseeno, kaj se s tem okoljem dogaja ali kaj nam bo poklonilo. Včasih si ga začnemo malodane lastiti kot nekaj, kar smo soustvarili in vse nevšečnosti v zvezi z njim nas prizadenejo, celo takrat, ko nam osebno ne škodujejo. Tkidi v DROGI je kar nekaj zaposlenih, katerih zvestobo podjetju že štejemo v desetletjih. Izbrali smo iz vsakega PC in skupnih služb po dva zaposlena (obeh spolov), ki sta v tem PC dlje od ostalih sodelavcev in jih prosili, naj nam povedo kaj o tem, kako je bilo pred leti, kako doživljajo spremembe zadnjih let in kaj si želijo v okviru svojega dela v DROGI.
FRANJO ŽERJAV
Med moškimi, zaposlenimi v PC GOSAD, je gospod Franjo najdlje pri hiši. Rad se je odzval povabilu na razgovor, vendar je želel svoje izjave tudi napisati; všeč nam je bila njegova natančnost, brez katere ni kvalitete dela!
V	DROGO sem prišel delat leta 1974. To je bila moja prva zaposlitev. Opravljal sem dela skladiščnega delavca, čez čas pa so me premestili v takratno linijo CITRIX (na sedanji odkupni postaji v Središču), kjer sem delal kot mlinar. To delo sem opravljal vse do izgradnje novega obrata in tudi takrat, ko so zgradili ANEKS SLADKORNE LINIJE, sem delal na vsipavanju sladkorja.
Od takrat, ko sem prišel v DROGO, pa do danes se je veliko veliko spremenilo. Kakor vsi zaposleni v DROGI, si tudi jaz želim, da bi DROGA še naprej uspešno poslovala.
MIROSLAVA ŠKVORC
Gospa Miroslava iz PC GOSAD je bila v času, ko naj bi nastal intervju, v bolniškem staležu. Pogovor je zato potekal po telefonu, pa je krajši, kot bi bil sicer. Upamo, da bo kmalu popolnoma okrevala in pristala na pogovor za kakšno naslednjo številko našega glasila.
V	DROGI seje zaposlila leta 1973. Njeno prvo delovno mesto je bilo v takratni odkupni postaji v starem obratu v Središču. Delovni pogoji so bili takrat zelo težki, posebno za ženske. Do neke mere je bilo bolje, ko so leta 1978 zgradili nov obrat, kjer je bilo delo lažje. Od vseh, ki so se zaposlili istočasno, jih je ostalo le malo. “Želim si še nadaljnjega dobrega razumevanja z mlajšo generacijo ter da ne bi nihče ostal brez dela,” je zaključila gospa Miroslava.
OKRAS
VELIKI NOVOLETNI INTERVJU
ANA SERGAŠ
Živahna in dobro razpoložena gospa je prava enciklopedija razmer in dogodkov izpred toliko let. Res škoda, daje na straneh našega glasila premalo prostora za vse spomine! Njeno pripoved smo strnili takole:
“Uradno sem se zaposlila 1.1.1964, ker pred tem še nisem bila dovolj stara za zaposlitev. V resnici pa sem začela delati v Začimbi 21.11.1963 - honorarno, kot so imenovali tedaj delo “na črno”. Na začetku sem bila balirka v majhni delavnici, kjer danes stoji pakirnica čajev. Tam so bili trije stroji za pripravo začimb in polavtomatski stroj za kavo in kokos, pakiranje pa je bilo ročno. Imela sem srečo, da sem vsa leta delala samo v dopoldanski izmeni, od tega 28 let na ročnem pakiranju, kije kljub avtomatizaciji ponekod še danes potrebno. Pri mojem delu (pakiranje mešanic začimb v vrečke) gre sicer za polavtomatski postopek, ki pa le zahteva prisotnost delavca. Moram povedati, da smo bili včasih bolj družabni, vsi kot ena velika družina. Kadar je bilo treba, smo delali tudi ob nedeljah, ampak z veseljem, saj se nam je to poznalo pri plačah; si vsaj vedel, zakaj delaš. Vsak tretji teden so tudi ženske delale v nočni izmeni, kar je bilo kasneje z zakonom prepovedano. Kadar so bile odpreme blaga, smo tudi ženske poprijele, vendar le mlade, kajti to je bilo težaško delo, s katerim nam je v novejših časih prizanešeno. Kartone in vreče sicer dvigam še danes, vendar imamo ročni viličar in je vseno malo lažje kot nekoč. Kaj si želim? Predvsem kakšno izboljšavo, ki bi olajšala ročno delo, da ne bi predvsem ženskam puščalo grdih posledic. Pa ko bi nam vsaj plače povišali na račun težkega dela! Včasih je bila predpisana norma in si bil za več dela bolje plačan, da si vsaj vedel, zakaj se trudiš. Tudi nagrade smo dobivali vsakih nekaj mesecev. No, upam, da bodo avtomatizacija in druge izboljšave prinesle delavcu tudi kakšen tolar več.
Predvsem pa si želim, da bi bili v mojem ožjem kolektivu še naprej tako dobri odnosi, kot so do sedaj, saj brez njih ni veselja do dela.
VIRGILIJ ABRAMIČ
Čeprav seje odpravljal na službeno pot in je moral pred tem postoriti še cel kup stvari, nam ni odrekel pogovora. Bilo mu je žal, da ni bilo dovolj časa za vse, kar bi rad še povedal, pa je skušal kar najbolj izkoristiti tistih nekaj minut:
“Službo sem nastopil aprila 1964 kot obratni električar za vzdrževanje elektro naprav v Začimbi in solinah - taka je namreč bila takratna organizacija DROGE. Moj prvi šef je bil Mirko Škoda. Ob delu sem končal tehnično šolo in v letih 1971/72 prevzel vodstvo vzdrževanja v TOZD Začimba. Na tem delovnem mestu sem še sedaj.
Kaj naj rečem o razliki med nekdanjimi in sedanjimi časi? Nekoč smo imeli samoupravljanje in je bil vsak član kolektiva nekje angažiran, vsi so imeli neke funkcije, pa je bilo zato včasih prav nemogoče usklajevati delo zaradi neprestane odsotnosti ljudi, ki so bili stalno na raznih sestankih. Danes tega ni več in se zato lažje posvetimo strokovnosti.
Ko sem se zaposlil v DROGI, smo vrečke za pakiranje še kupovali drugod. V tistem času smo kupili prvi avtomatski pakirni stroj ACMA, ki je delal vrečke iz role - polipropilena in papirja - ter termično zavaril vrečko. Ta stroj dela še danes!
Delovni pogoji so bili težki: ročno delo, mrzli delovni prostori, kurili smo lahko samo z drvmi. Danes so pogoji dela zelo dobri.
Vzdrževalci so nekoč imeli plače malo nad slovenskim pov-rpečjem, danes pa, žal, pod njim. To ni prav, saj ima vzdrževalec veliko odgovornost na delovnem mestu. Zaradi avtomatizacije je zelo pomembno, da so stroji brezhibni. Ročnega oziroma fizičnega dela ni več, zato je brezhiben stroj predpogoj za tekoče, neprekinjeno funkcioniranje in za dosego dobrih proizvodnih rezultatov. Poleg tega so stroji zelo dragi in ni kar tako, če moraš odgovarjati za vse te desettisoče nemških mark.
Pogrešam več skrbi za inovatorje. Nekdo bi se moral v DROGI bolj dosledno ukvarjati s tem vprašanjem, inovacijam slediti in jih beležiti. Inovatorstvu se absolutno premalo posvečamo. Na splošno upam, da nam bo bodočnost prinesla zmeraj kaj boljšega in boljšega.
VELIKI NOVOLETNI INTERVJU
MILENA VESELINOVIČ
MARCEL ŠTULE
Gospa je iz PC Argo. Na pogovor je pristala z globokim vzdihom. Daje težko povedati dosti stvari z nekaj besedami, je rekla.
No, pa sva vseeno uspeli priti do bistva, ko je povedala za NAŠ GLAS tole:
Bila sem štipendist takratnega Delamarisa, moje prvo delovno mesto pa je bilo mesto kemijskega tehnika. Kasneje sem bila zaposlena v operativni pripravi dela, kot se je ta oddelek takrat imenoval. Od tam je šla moja pot na mesto vodje kontrolnega laboratorija TOZD Argo in dalje v proizvodnjo, kjer sem bila vodja oddelka predelave kokoši, paradižnika in proizvodnje ketchupov. Zdaj sem vodja oddelka proizvodnje paštete.
Če se ozrem nazaj, v prejšnja leta, moram z zadovoljstvom ugotoviti, da se pogoji dela neprestano izboljušujejo -vzporedno z novimi dosežki v tehnologiji. Vendar pa je nekdanji, preprostejši način dela ljudi bolj zbliževal; vse je bilo nekako bolj domače, danes pa je vse skupaj podobno eni sami dirki za časom in uspehi. Izkušnje iz preteklih let me učijo, daje za uspešno delo potrebno strokovno, sposobno vodstvo in predvsem nekdo, ki zna ukazati - po domače povedano “ena komanda”. Če to manjka, nastane anarhija in stvari ne gredo več po pravi poti. Pri ljudeh v proizvodnji opažam veliko pripravljenost za delo, znajo zgrabiti in garati, a ta potencial lahko pravilno usmeri samo dobro vodenje, predvsem pa vodenje z enega samega mesta.
Za sodelavce in zase upam, da bomo še naprej imeli delo, pa tudi, da bi se med seboj dobro razumeli; samo dobri, razčiščeni odnosi lahko pripomorejo k uspehu pri delu.
Je veseljak. Če bi hoteli vplesti v besedilo vse njegove duhovitosti, bi bil prispevek trikrat daljši. V zelo sproščenem pogovoru je povedal tole:
Službo v DROGI sem pravzaprav začel v nekdanjem obratu Riba, na salumi (slana riba), v Argo pa sem bil premeščen leta 1970 in sicer za strojnika na oddelku kave. No, tu sem še danes. Po potrebi delam tudi drugod. Kaj lahko rečem o razliki med včeraj in danes? No ja, včasih je bilo bolj veselo. V oddelku nas je bilo 50, danes smo samo trije. Bilo je več družabnosti, pa tudi zelo povezani smo bili med seboj. Na vso srečo se tudi danes vsi zelo dobro razumemo, osebno me moti le to, da avtomatizacija ljudi preveč oddaljuje med seboj. Nekoč je bilo dosti več fizičnega dela, vse kamione smo ročno nakladali in razkladali, prenašali izdelke in surovine in oboje ročno zlagali v skladišča; vsa ta dela so ljudi zbližala med seboj. Danes vse to delo opravijo trije viličarji, kot bi miglnil. Kaj bi spremenil v DROGI, če bi smel kaj spreminjati po svoji volji? Nima pomena, da o tem govorim, ker se itak ne bi nič premaknilo tako, kot bi želeli jaz in moji sodelavci. Ne verjamem, da bi moje želje zanimale tistega, ki bi zares lahko kaj spremenil. Kaj si želim na delovnem mestu? Da bi se lahko čimprej upokojil in odstopil mesto mladim, ki nimajo zaposlitve. Želim si tudi, da bi se še naprej razumel z vsemi sodelavci, saj brez tega ni volje do dela. Kot vsi, si tudi jaz želim malo boljšo plačo. Če kaj vem o trinajsti plači? Veste kaj, časi so težki, vedno težji: ko si mlad, vidiš povsod samo lepo, ko si star, pa vidiš slabo tudi tam, kjer ga ni - zato bom tudi novici o trinajsti plači verjel šele, ko jo bom čutil v žepu.
VELIKI NOVOLETNI INTERVJU
NEVA MAHNE
Kljub temu da Neva Mahne po DROGINI kadrovski evidenci ne bi spadala v ta zapis, smo vseeno ugotovili, da je prav ona največ let zaposlena v PC Zlato polje.
V	takratni Sudest je namreč prišla 8.8.1963 kot petnajstletna deklica in se zaposlila najprej pogodbeno kot sezonska delavka. Vpisana je bila v administrativno šolo, vendar ni dobila štipendije in zaposlitev je bila izhod v sili. Šele 1.7.1964 je bila sprejeta v delovno razmerje. V takratni sušilnici zelenjave v Gradišču je kljub mladosti delala tako kot vse ostale ženske - v treh izmenah (tudi v nočni!) - vse do 1970.
Leta 1964 so v SUDESTU začeli predelovati tudi zelišča in balinirana zelišča izvažali, Nevo pa so premestili na delovno mesto vzorčevalke zdravilnih zelišč. Včasih je morala pripraviti tudi do sto vzorcev zelišč, ob odpremi bal pa je tudi označevala bale. Za označevanje bal so takrat uporabljali železne šablone, pisali pa so s črno oljnato barvo. Včasih je morala popisati tudi po 400 bal na dan, mnogokrat pa je delala v nadurah tudi do 9. ure zvečer in vmes tekla še po sendvič.
Od mnogih šefov, ki jih je imela, staji kot najbolj stroga ostala v spominu Anica Strajnat in Vinko Velušček. Ne more pa pozabiti, kako je njej in še dvema sodelavcema direktor trgal ure, ko so si šli malo pogret roke h kaloriferju po celodnevnem delu v strupenem mrazu v skladišču.
Po desetih letih dela kot vzorčevalka zelišč ji je DROGA omogočila, da je ob delu končala administrativno šolo v Kopru, takoj nato pa je bila premeščena na delovno mesto obraču-novalke proizvodnje. Čez nekaj let je spet zamenjala delovno mesto - postala je obračunovalka plač, kar je še danes.
Prva leta je celoten obračun OD za 115 ljudi opravljala ročno, poleg tega pa je bila še tajnica in blagajničarka. Z uvedbo računalnikov je njeno delo lažje, pravi pa tudi, da s prehodom iz ročnega na računalniško delo ni imela težav.
Gospa Neva je ena od tistih “nesrečnikov”, ki se jim kljub izpolnjeni polni delovni dobi ne bo uspelo upokojiti, ampak bo zaradi svoje mladosti morala zaposlitev za nekaj let podaljšati.
Za vse tiste, ki jim je priimek Mahne znan, pa zapišimo, daje gospa Neva tudi žena gospoda Toneta, ki je bil pred nekaj leti vodja skladišča v Sudestu. Zdaj se je lotil pridelovanja jabolk, Neva pa mu seveda v prostem času pri tem pomaga.
ANTON DODIČ
Pred zaposlitvijo v DROGI oz. takratnem Sudestu septembra 1964, je Anton Dodič delal v takratni opekarni v Obrovu. Prišel je, ko se je poleg sušenja zelenjave že začela predelava oz. ba-liranje zelišč za izvoz. Že vsa leta dela na istem delovnem mestu - v skladišču zelišč, vendar pravi, da se je v 32 letih veliko stvari spremenilo.
Včasih so celotne notranji transport zelišč ter razkladanje in nakladanje kamionov opravljali ročno. Viličarjev seveda ni bilo, vreče zelišč so prevažali po skladišču z lesenim ročnim vozičkom.
Vsa leta, ko je DROGA še v ogromnih količinah izvažala zelišča, je bil skupaj še z enim sodelavcem zadolžen samo za razkladanje in nakladanje zelišč v vagone na Kozini. Ko so iz številnih DROGINIH skupnih postaj prihajala zelišča z vlakom na Kozino, sojih tam preložili na tovornjak, pripeljali v Sudest in spet razložili s tovornjaka v skladišče. Isti postopek so ponovili, ko so balirana zelišča izvažali v države zahodne Evrope. Po letu 1981, ko so začeli v Sudestu predelovati in pakirati tudi riž, se je tudi delo skladiščnih delavcev spremenilo. Tonaža je zdaj dosti večja, tudi delo je težje, čeprav večino notranjega transporta opravijo z viličarji. Skladiščnih delavcev je manj (včasih jih je bilo samo v skladišču želim osem, zdaj sta samo dva), večino riža (3.000 ton letno) pa morajo ročno preložiti iz tovornjakov na palete. Marsikdaj raztovorijo tudi 150 ton riža v istem dnevu.
Anton pravi, daje bilo v prvih letih dela lepše, saj ima občutek, da se je delavce včasih bolj spoštovalo, plače so bile pa vedno nizke. “Stare čase” ima prav zato v lepem spominu, kljub temu, da so dostikrat ( v konicah, ko so odpremili tudi po 30 vagonov zelišč na mesec) delali cel dan in celo noč, vmes pa samo za dve uri zadremali na vrečah v skladišču.
Po 32 letih dela v DROGI je letos prvič dobil nepremočljivo oblačilo za delo na dežju; do sedaj so bili delavci vedno vsi premočeni, ko je bilo treba nakladati kamione v dežju.
Kljub dolgoletnemu težkemu delu (do upokojitve mu manjka še pet let) nima posebnih težav z zdravjem, le včasih ga malo boli hrbet.
Želi si seveda, da bi pred upokojitvijo dočakal višjo plačo, saj si mora zdaj na različne načine zaslužiti kakšen dodaten tolar: pripravlja in prodaja drva iz svojega gozda, je občasno pleskar, marsikateri svatje pa na porokah zaplešejo ob zvokih njegove harmonike.
Njegov hobi je LOV, njegova izjava o lovu pa je bila sledeča: “Brez tega ne morem živeti!”.
VELIKI NOVOLETNI INTERVJU
LUCIANA ŠPEH
Tudi ta gospa je zaposlena v PC Soline. Žal smo jo “zalotili” ravno na plačilni dan, pa je imela zato bolj malo časa za pogovor o preteklih in sedanjih dogodkih. Povedala nam je:
“Moja prva zaposlitev v DROGI je bila v Začimbi, kasneje v skladišču soli in zdaj sem obračunovalka osebnih dohodkov v PC Soline. Kako je bilo nekoč? No ja, vse bolj veselo je bilo, bolj smo bili sproščeni in povezani med seboj. Skorajda bi se lahko reklo, da smo bili kot velika družina. Tudi danes se zelo lepo razumemo, toda časi so drugi in zaradi bojazni pred izgubo delovnega mesta smo malo preveč napeti. Tudi nova tehnologija na vseh področjih preprečuje ljudem, da bi se več srečevali. So pa zato delovni pogoji dosti boljši, saj računalnik izključuje nekatere napake, ki so se dogajale, ko smo še ročno obračunavali plače in celo šteli denar ter ga delili po kuvertah. Kaj si želim? Da bi imeli delo še naprej! Plače so sicer nizke, a ko pogledam drugam, kjer ljudje zgubljajo delo, sem zadovoljna s tem, kar imam. V najožjem kolektivu se zelo dobro počutim, saj smo večinoma vsi nekdanji sošolci, se pravi ista generacija, ki drži skupaj; želim si, da bi tako ostalo še naprej, ker brez razumevanja na delovnem mestu ni dobro opravljenega dela.”
GIOVANNI DESSARDO
Dela v PC Soline. Dobre volje je prihitel iz skladišča soli. Natresel je spominov, solinarskih dogodivščin in vsega toliko, da bi lahko o tem izdali posebno številko. Žal prostor dovoljuje samo objavo tega, kar je povedal na začetku:
“V soline - in to v stare soline - sem prišel delat aprila 1965 kot solinar. Na tem delovnem mestu sem še vedno, pozimi pa delam v skladišču soli. Prvič sem bil v solinah, ko mi je bilo štiri leta. Pripeljal me je stric, ki sam ni imel otrok; tja so namreč zahajale cele družine, da so v sezoni ljudje kaj zaslužili. Nekoč je bilo v solinah lepše kot danes: dosti je uničenega, zapuščenega, tudi voda v fondih ni več tista kot nekoč, odkar so tam opravili svoje bagri. Delo je bilo včasih vse ročno, danes so stroji. Od nekdanjih 55 nas je le še 6 - 7 redno zaposlenih in zlahka vse opravimo. Ročno delo združuje ljudi, zato je bilo nekoč na solinah bolj veselo. Med sezono smo delali do deset ur, dostikrat do noči. Delale so cele družine, daje bil zaslužek solinarjev malo boljši. Tudi na normo smo delali in to je bilo veliko bolje od današnjega načina nagrajevanja: več kot smo delali, več smo dobili. Danes pa imam občutek, da včasih za več dela dobim manj denarja. Kaj bi naredil, če bi smel odločati? Plače bi solinarjem uredil tako, da bi imeli fiksni del in “ normo”. S stališča solinarja si tudi želim tovarno soli; če ni dovolj denarja za velik obrat, naj pač zgradijo majhnega - da bi le bilo ljudem delo zagotovljeno! Tudi bi vsakokrat, ko se v javnosti govori o DROGINIH solinah, predstavil ljudi, ki že dolgo delajo tu, ne pa da o nas govorijo ljudje, katerih še poznamo ne. Želim si, da bi medsebojni odnosi ostali še naprej dobri in da ne bi nihče ostal brez dela.
Pa še zanimivost iz preteklosti: ko je bil direktor Solin pokojni gospod Pavletič, je med sezono prav nerad zaposlil ljudi, ki so bili poročeni. Delo je bilo namreč dolgotrajno, trajalo je tudi cel dan, on pa ni želel, da bi družine zato trpele.
VELIKI NOVOLETNI INTERVJU
MARIJA RAJKOVIČ
Je bila zelo začudena, ko je izvedela, da je v Skupnih službah najdlje od vseh zaposlenih sodelavk. Povedala pa nam je takole:
V	DROGO sem prišla julija 1967. V nabavi delam že od vsega začetka, sprva kot koreferent-korerspondent, leta 1978, se pravi ob združitvi z Delamarisom, pa sem bila razporejena na delovno mesto komercialista v nabavi in to sem še danes.
DROGA je bila moja prva služba. Če je nisem menjala, je to najbrž zato, ker sem se vedno z vsemi dobro razumela in se v tem kolektivu zelo dobro počutila. Saj ne da so bili pogoji dela vedno vzdržni, pa tudi časi niso bili vedno najboljši, toda v kolektivu sem vedno našla oporo in razumevanje, zato sem ostala; denar ni vse, veliko je stvari, ki te vežejo na podjetje: ljudje, ambient, dobri odnosi. S sodelavci sem pa imela veliko sreče, kakršne nima vsak, pa zato mojega občutka pripadnosti DROGI ni nobena stvar omajala. Tudi časi so bili mirnejši, prijaznejši, kar je tudi pripomoglo, da smo se zaposleni zlahka zbližali med seboj. To prejšnje vzdušje včasih pogrešam, prejšnjo odkritost in osebno povezanost. Če tega ni več v taki meri kot nekoč, je morda treba iskati krivdo tudi v avtomatiziranem načinu dela, ki med ljudi postavlja nepotrebne razdalje. Ko gledam, kako tečejo stvari v drugih podjetjih, z veseljem ugotovim, da mi DROGA nudi občutek sigurnosti; ta občutek je človeku tako zelo potreben za mirno življenje! Zanj sem podjetju hvaležna in se obenem čutim počaščena, da sem uslužbenka DROGE.
JANKO NOVAK
Je med moškim spolom v Skupnih službah tisti, ki je v oddelku najdlje vztrajal. Med enim in drugim telefonskim klicem je povedal:
V	DROGO sem prišel marca 1967 kot telefonist v upravni stavbi, kar sem še danes. Če sem kdaj menjal delovno mesto? Seveda sem ga: na začetku sem bil v prvem nadstropju, zdaj pa sem v pritličju. Delovni pogoji so neprimerno boljši kot nekoč, napredek in nova tehnologija sta se dotaknila tudi telefonskih central. Kaj lahko rečem o nekdanjih dneh? Nekoč je bil ves kolektiv dosti bolj podoben veliki družini kot pa danes. Saj ne, da bi se nekoč kaj bolje razumeli med seboj, le časi so bili drugi, bolj mirni, vzdušje sproščeno, tempo ni bil tako divji. Vse je bilo nekako “po domače”, več smo se šalili in se znali zabavati. K sreči se razumemo še danes, tudi vzdušje je dobro, pa se tudi jaz v tem kolektivu prav dobro počutim. Moje želje? Iste, kot jih ima vsak zaposlen, od direktorja navzdol: dobra, stalna plača (od denarja smo pač vsi odvisni), zdravo delovno ozračje, dobri medsebojni odnosi in zdravje. V zvezi s svojim delovnim mestom si želim boljšo telefonsko centralo - ta je že malo zastarela, pa tudi primernejšega prostora se ne bi branil; na srečo sem čovek, ki ga zlepa ne zebe, drugače bi v tem ograjenem kotu pozimi krepko prezebal. Najbrž veste, kaj pravijo o meni: ko bo Janko oblekel bundo, bomo na začetku ledene dobe!
Vsem dvanajstim sodelavcem prisrčna hvala, da so se bili pripravljeni pogovarjati z nami! Hvala tudi, da so bili odkritosrčni in sproščeni. Ob povabilu na pogovor so se sicer skušali malo upirati, češ, zakaj pa ravno jaz, toda potem so vzeli stvar resno in znova potrdili resnico, da zaposleni v DROGI radi govorijo o svojem podjetju, da spremljajo dogajanja in da jim volje do dela ne manjka.
Sonja POŽAR Manuela FERENČIČ - MEDEN Danica KRANJC
ZAČIMBE
ZAČIMBE	-
IZGLED - VONJ - OKUS
Nakup in uporaba prehrambenega izdelka, v našem primeru začimb, sta pogojena s kupčevo senzorično oceno - gledanjem, dotikom, vonjanjem in okušanjem. Senzorično vrednotenje kakovosti začimb je zaradi njihove narave in funkcije zelo pomembno v kulinariki in prehrambeni predelovalni industriji. Senzorična analiza je interdisciplinarna veda o označevanju lastnosti surovine ali proizvoda z enim ali več čutili. Kakovost in širina senzorične ocene sta v veliki meri odvisni od prehrambenih navad in sta rezultat povezave in analize vseh informacij, ki jih v naših možganih zbere vseh pet čutil.
Preden ta ocena zavlada naši zavesti in diktira naše obnašanje, se projektira na nivoju našega spomina, tam se istoveti in primerja z izkušnjami preteklosti ter odmeri svojo intenzivnost.
Ko kupec vidi nov izdelek, ga najprej vizualno oceni. Samo harmonično in logično sestavljena oblika pakiranja, skladnost barv, natančna in jasna /nebombastična/ imena ter dobro in
Vonj in okus sta najpomembnejša za oceno kakovosti proizvoda /ali surovine/ in zato sta v centru njegove pozornosti.
Glavna naloga ocene vonja in okusa je, da “kemijsko” preveri resnično vrednost in uporabnost proizvoda. Dober proizvod s svojim okusom in vonjem pripravi digestivni trakt za prebavo; in če se to zgodi, kupec proiz-
precizno navodilo vzbudijo v njem željeno vizualno in splošno impresijo. Nato vse te vtise primerja s svojimi že prej pridobljenimi (pozitivnimi ali negativnimi) izkušnjami, shranjenimi v njegovem spominu. Te izkušnje so vezane na njegovo izobrazbo, kulturo, navade, starost, narodnost itd.
Vizualna impresija je zelo pomembna, saj oblikuje kupčevo obnašanje in vpliva na oceno njegovih ostalih čutil.
vod sprejme.
Število različnih kombinacij okusa in vonja je neskončno. Odvisno je od bogastva uporabljenih surovin, ki jih narava nudi v velikih količinah, nikoli kot čiste kemijske snovi, ampak vedno v mešanici z drugimi snovmi. Umetnost začinjanja je v tem, da izkoristimo različne aromatične in okusne snovi v takih razmerjih, da vzbujajo prijetne reakcije receptorjev
vonja in okusa. S tem dosežemo uravnotežen spekter stimulativnega delovanja začimb na celotni digestivni sistem.
Aromo je nekoliko lažje oceniti kot okus. Pri vonjanju začimbe se namreč njene hlapljive snovi skozi nosno votlino usmerijo k receptorjem vonja, kjer pride do indukcije vonja. To je sorazmerno enostavna operacija.
"Boquet gami" - najpopularnejša mešanica aromatičnih rastlin: trije listi peteršilja, vejica timijana in lovorov list. /Majaron, luštrek, zeleno, papriko, česen doda kuhar po svoji fantaziji/.
Veliko bolj komplicirano je oceniti okus začimbe. Anatomija in fiziologija človeške glave z ene strani in kompleksni sestav začimbe z druge strani, pogojujejo posebno reakcijo, ki temelji na interreakcji med zaznavo okusa, vonja in dotika. Med procesom okušanja se pojavljajo praktično tri zaznave: okus, vonj in otip. Vendar ni samo to. Prihaja do njihovega vzajemnega delovanja /vpliva/ in v končni fazi do združevanja v eno samo določeno zaznavo, kateri običajno rečemo okus. V svetu je za to poseben izraz: ang. flavo/u/r, za razliko od termina taste, ki pomeni okus v ožjem smislu /grenko, sladko, kislo in njihove kombinacije/.
Helena ČOK
Kupec najprej ocepjpje in šele nato kupuje.
ZAČIMBE
JUBILANTI
V	DECEMBRU PRAZNUJEJO
KUMINA
Carum carvi L.
Družina: kobulnice ( Umbelliferae )
Druga imena: bela cemena, čumna, divji kumen, navadna kumina, kim, kimca, kimelj, kumen, kumena, kumič, kumin, kumna, kimel
Splošno o začimbi
Kumina je najstarejša začimba, uporabljana v Evropi.
Njena semena so našli arheologi v plasteh izkopanin: bila so iz tretjega tisočletja pred našim štetjem.
Arabci sojo poznali pod imenom karauya, iz tega imena izhaja njeno angleško ime caraway in francosko carvi.
Kumina je bila do nedavna poznana samo kot dvoletna rastlina. Danes poznamo tudi enoletno kumino - Carum carvi L. f. annus. Kot dvoletna rastlina v prvem letu vegetacije formira samo listnato rozeto, v drugem letu pa zraste do 1,5 m visoko, zacveti in oblikuje semena.
Za začinjanje uporabljamo dozorela in nato posušena, cela ali mleta kuminina semena. Kumina ima intenziven aromatičen, sladek, začimben, osvežujoč vonj in nekoliko oster pekoč okus.
Ker kumina lajša prebavo in odpravlja napihnjenost, je nepogrešljiva predvsem pri pripravi težko prebavljivih živil, kot sta zelje in svinina.
Tudi pri kumini lahko ugotovimo, da se namen uporabe aromatičnih rastlin kot za-
čimb prepleta z njihovo uporabo v zdravstvene namene.
Uporaba v kuhinji
S kumino začinjamo, poleg že omenjenega zelja in svinine, nekatere krompirjeve jedi, golaževo juho, ohrovt, rdeče zelje ( skupaj z nageljnovimi žbicami in lovorovim listom), rdečo peso, liptavski sir.
Je zelo prilubljena začimba pri peki rženih kruhkov in slanega peciva.
Mleta kumina je pogosta sestavina različnih mešanic začimb v mesno-predelovalni industriji (nekatere klobase).
Kadar uporabljamo kumino, ki ima zelo izrazit okus, uporabimo le malo drugih začimb. Zelo dobro se ujema s čebulo, česnom in poprom.
Če želite začiniti solato iz svežega zelja za otroke, priporočam uporabo mlete kumine v zmernih količinah. Poznamo namreč njihov stavek: "Ne maram zelja, ker ima neka semena” /izkušnja iz vrtca in šole/.
Ali veste, da se s kumino uspešno prikrije alkoholna sapa!?
Helena ČOK
10-letni delovni jubilej
KOVAČIČ SLAVKO iz PC ZLATO POLJE
20-letni delovni jubilej
DURDEVIČ NADA
iz PC ARGO
SODELAVCEM ČESTITAMO OB OKROGLI ŠTEVILKI DELOVNE DOBE!
Višina jubilejne nagrade za NOVEMBER (in izplačilo v decembru 1996):
- za 10 let delovne dobe	39.140,50 SIT
- za 20 let delovne dobe	58.711,00 SIT
Kadrovska služba
DOGODKI
STANJE ZAPOSLENIH odi. 11. 1996 do 30.11.1996
30.11.1996 je bilo v DROGI zaposlenih 678 delavcev, od tega 332 moških in 346 žensk. V delovnem razmerju za nedoločen čas nas je zaposlenih 606, v delovnem razmerju za določen čas pa 72 delavcev.
V DROGI Hrvatska je bilo v novembru zaposlenih 17 delavcev, od tega 1 za določen čas.
Razlogi, zaradi katerih je v tem mesecu delavcem prenehalo delovno razmerje, so bili naslednji:
• potek delovnega razmerja za določen čas,
• invalidska upokojitev.
PRIŠLI:
TOROMANOVIČ Lidija - tajnica - določen čas JAGODNIK Jože - skladiščni delavec - določen čas ZADEL Peter - vodja AOP in razvoja rač.obd.podatkov
-	nedoločen čas
ODŠLI:
MIŠE JOŽEFA iz PC ZAČIMBA se je v DROGI zaposlila 15. avgusta 1983. V mesecu novembru seje morala zaradi zdravstvenih težav upokojiti. DRAŽETIČ LUCA, prav tako iz PC ZAČIMBA, se je v DROGI zaposlila 08.05.89. V mesecu novembru je bila tudi ona invalidsko upokojena.
UPOKOJENIMA SODELAVKAMA ŽELIMO PREDVSEM OBILO ZDRAVJA.
BRIŠČEK Dejan - tehnik iz PC ARGO - potek delovnega razmerja za določen čas.
KADROVSKA SLUŽBA
mirta
KNJIŽNE NOVOSTI
Strokovni slovar.
NEMŠKO-slovenski poslovni slovar = Deutsch-slowenisches Wirt-schaftsworterbuch, Ljubljana, DZS, 1996, (Slovarji DZS)
Tematski poslovni slovar je slovar ekonomskega jezika in je koristen pripomoček vsem, ki imajo opravka z gospodarstvom. Strokovno besedišče v slovarju vsebuje naslednja področja: bančništvo, borzništvo, ekonomijo podjetij, knjigovodstvo, računovodstvo, računalništvo, nabavo in prodajo, uvoz in izvoz, trženje.
Rastline za pridobivanje nasladil
Stella, Alain, at.all.: The Book of Tea, Pariz, Flammarion, 1992
Že listanje po knjigi z bogato paleto barvnih forografij in ilustracij je pravi kulturni užitek. Kogar zanima zgodovina (pravega) čaja in trgovanja z njim tega, bodo pritegnili portreti trgovcev, ki so si s čajem ustvarili neverjetna bogastva, tak je bil Thomas Twining, tkalec po poklicu, čigar čajna soba v Londonu je bila zibelka serviranja čaja v skodelice, ali pustolovcev, kot je bil Sir Thomas Lip-ton, ki je s čajem osvojil Ameriko. Knjiga nas popelje v čas razburljivih dogodkov in družbenih sprememb, ko so najhitrejše angleške jadrnice tekmovale za zmago na poti, danes bi rekli regati, dolgi 16.000 milj. Tekmovale so, katera bo prva priplula z dragocenim čajnim tovorom iz Indije in Kitajske v Evropo. Kulturo pitja čaja nam knjiga predstavlja skozi najrazličnejše običaje in navade ter čajne ceremonije od Kitajske, Japonske in Orienta do Mediterana, od Rusije, Evrope in Anglije do Amerike. Kakšen čaj naj naročimo v kavarni, čajnici ali hotelu na različnih koncih sveta, kaj naj izberemo iz bogate ponudbe tradicionalnih čajnih mešanic za posamezne priložnosti, kako naj čaj sami pripravimo, da bomo deležni užitkov ob pitju čaja....odgovore na vsa ta vprašanja in še mnogo drobnih zanimivosti nudi knjiga vsem - ljubiteljem čaja, a tudi naključnim bralcem, ki radi posežejo po zanimivem branju.
Splošna hortikultura.
SALUNKHE, D.K; Kadam.S.S.: Handbook of FRUIT SCIENCE and Technology : production, composition, storage and Processing, New York, Marcel Dekker, 1995
Najpomembnejša skrb strokovnjakov je, da bi povečali produkcijo zdrave hrane. Pri tem pa se velikokrat zanemarja pot od pobiranja do potrošnika, kajti na tej poti hrana izgubi do 40% hranjljivih snovi. Sadje in zelenjava imata pomebno vlogo v prehranjevanju, ta vitalen vir Ca, P, Fe in Mg ter prispevata več kot 90% potrebnega dnevnega obroka vitamina C. Zeleno in rumeno sadje in zelenjava so bogat vir vitamina A (beta-karoten).V zmernih količinah so v njem prisotni tudi nikotinska kislina (topni vitamin), folna kislina (vitamin) in tiamin (vitamin B1) in so potrebni za normalno funkcioniranje človeškega telesa. Za ohranjanje življenjsko pomembnih hranil je veliko storjenega že pri sami pridelavi sadja in zelenjave, načinu “žetve”, pakiranju, transportu in skladiščenju ob upoštevanju pravil dobre skladiščne prakse.
Osebje. Kadrovanje. Človeški odnosi.
EKONOMSKI vidiki kadrovske dejavnosti, Ljubljana, Zveza društev za kadrovsko dejavnost, 1995
Sodobno poslovanje v podjetjih bolj ceni znanje in informacije, pomembnejše so nove ideje in poslovna kultura kot obilje surovin
in cenena delovna sila. Informacijske spremembe, ki jih prinaša industrijska revolucija konec XX. stoletja, ne morejo spremeniti temeljnih medčloveških odnosov. Upravljanje s človeškimi viri postaja proizvodnji dejavnik, ki omogoča konkurenčne prednosti podjetja ali posameznikove poslovne kariere. Stari industrializem (taylorizem in fordizem) je ostro ločeval menedžerje in zaposlene delavce in je temeljil na avtoriteti in moči. Nova menedžerska paradigma zahteva, da mora v podjetjih vsak zaposleni razmišljati in delovati kot menedžer oziroma postaja odločilno., kako ljudje delajo skupaj (timsko delo) kako skupno skrbijo za podjetniško iniciativnost in delijo skupno odgovornost za poslovno usodo podjetja.
Javno zdravstvo. Proizvodnja. Kontrola. Nadzor zdravil.
DOBRA laboratorijska praksa: preizkušnje zdravil, Ljubljana, Slovensko farmacevtsko društvo, 1996
Slovenska farmacevtska industrija je sledila sodobnim trendom kakovosti in se prilagajala regulativi svetovne zdravstvene organizacije in tudi posameznim tržiščem. Tem trendom pa naša državna regulativa ne sledi dovolj uspešno. Zato seje farmacevtska sekcija lotila priprave nekaterih dokumentov, ki so sestavni del te regula-tive, opredeljene v Zakonu o zdravilih. Iz tega zakona izhaja osnovni dokument dobre proizvodne prakse (GMP) z pripadajočimi dodatki. Kot nadaljevanje aktivnosti je farmacevtska sekcija izdala načela dobre laboratorijske prakse (DPL) v farmacevtski proizvodnji.
DOBRA skladiščna praksa : promet z zdravili, Ljubljana, Slovensko farmacevtsko društvo, 1996
Porast porabe zdravil, razvoj in odkrivanje novih zdravil in strokovni problemi so narekovali potrebo po zagotavljanju kakovosti zdravil in po zaščiti porabnika - človeka. Visoko kakovost moramo ohranjati tudi v vsej distribucijski mreži. Pri prometu (distribuciji) imajo važno vlogo skladišča in skladiščenje. Vsa zdravila moramo skladiščiti tako, da ohranijo svojo istovetnost, količino in kakovost. Priporočila DSP svetujejo, kako doseči njene cilje, ter opredeljujejo ustrezne osebe, prostore, opremo, procese in dokumentacijo pri prevzemu, skladiščenju, izdajanju in prometu zdravil.
Slovanski jeziki nasploh. Priročnik
PAVLIN Povodnik, Marta: Sporočanje za šolo in vsakdanjo rabo,
Ljubljana, Rokus, 1996
Knjiga je namenjena vsem, ki hočejo dobiti informacijo o tvorjenju različnih besedil. V slovenščini je malo literature, ki bi pišoče (študente, novinarje, znanstvenike, poslovneže...) poučila o osnovah sporočanja, katerega rezultat je sporočilo. Sporočilo posredovano z besedami, je besedilo. Sporočilo lahko pisno ubesedimo. Abecedniki pisanja ne zadostujejo niti za osnovno pisalno spretnost bodočega poslovneža. Da je res tako, nam priča pismenost ljudi, ki velik del življenja presedijo v pisarni ali za računalnikom -njihova pismenost ni nič boljša od pismenosti ljudi, ki le tu in tam primejo za pero. Pismen človek mora biti celovito in vsestransko poučen o jeziku. Priročnik o splošnem poročanju je uvod v ta pouk.
Alenka KUBIK
EKOLOGIJA
Nevarne snovi
Vedno večje število nevarnih snovi, njihova razširjena uporaba, naraščajoč prevoz v vseh panogah prometa in s tem povečane možnosti nesreč, zahtevajo dobro poznavanje nevarnosti, varnostnih ukrepov pri ravnanju in prevozu snovi, pa tudi ukrepov v primeru nesreče. Vedno se moramo zavedati, da neka snov velja za nevarno vse dotlej, dokler se ne dokaže, da je nenevarna. Pravice in obveznosti organizacij in podjetij so, da ustvarijo in zagotovijo takšno delovno okolje, ki zagotavlja delavcem varen in zdrav način dela in varuje okolico.
Varno okolje se zagotavlja s tehničnimi, zdravstvenimi, socialnimi, vzgojnimi in pravnimi ukrepi, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo vzroki nesreč, poškodb, zdravstvenih okvar delavcev in kontaminacije okolja.
Na bazi podatkov o eksplozijah, požarih, zastrupitvah in nesrečah, ki so povzročile smrt, invalidnost, zastrupitev, poklicna obolenja, kontaminacijo voda, tal in zraka, je bilo ugotovljeno, da je bil vzrok predvsem v nepoznavanju nevarnih lastnosti. Posledica nepoznavanja so nepravilno projektirani tehnološki procesi, nestrokovno ravnanje z nevarnimi snovmi, neustrezen prevoz in po večini slabo organizirano neposredno ukrepanje v primerih nesreč pri prevozu nevarnih snovi.
Za boljše razumevanje nevarnosti, za zmanjšanje ekoloških nesreč, predvsem pa za smotrno ravnanje s kemikalijami v okviru mednarodne in nacionalne politike je Vlada RS ustanovila medresorsko komisijo za ravnanje z nevarnimi snovmi. Že “Konferenca iz Ria" je 1992. leta sprejela obsežen dokument “Agendo 21”, ki se glasi “Smotrno ravnanje s strupenimi in nevarnimi proizvodi”. Smotrno ravnanje s kemikalijami naj se doseže do leta 2000.
Nevladne organizacije (NVO) in sindikate so vključili v delo komisije predvsem zato, da bi kar se da celovito zajeli celoten življenjski krog kemikalij ter vse vidike njihovega obravnavanja in ravnanja z njimi. To pa je mogoče zagotoviti le s sodelovanjem najširšega kroga resorjev, med drugim tudi nevladnih organizacij in sindikatov, ki pokrivajo velik del interesov prebivalstva in delavcev, in so tisti, ki so kemikalijam najbolj izpostavljeni.
Vključitev NVO in sindikatov v delo komisije je tudi eden izmed predlogov mednarodne strani na poti k večji demokraciji. UNITAR (United Nations Institute for Training and Research), ki nam je odobril finančno pomoč za pripravo nacionalnih smernic za ravnanje z nevarnimi kemikalijami, je sodelovanje NVO, znastveno-raziskovalnega sektorja in sindikatov pri pripravi smernic postavil tudi kot pogoj pri pripravi.
Alenka KUBIK
________SEJMj_______
ANUGA FOODTEC /Koln
V	času od 5. do 9. novembra seje v Kolnu prvič predstavil javnosti sejem ANUGA FOODTEC, ki je v bistvu združil dve mednarodni sejemski prireditvi na enem prostoru. Gre za DLG FoodTec- mednarodni sejem tehnologije za predelavo mleka in drugih živil (prej v Frankfurtu) in ANUGA Technica, ki je bila sestavni del znanega sejma prehrane ANUGA.
Istočasno s sejemsko dejavnostjo so potekala tudi strokovna predavanja s področja minimalne predelave proizvodov, distribucije in skladiščenja, kontrole kakovosti...
Na sejmu so bili razstavljalci- proizvajalci strojev in opreme razdeljeni na naslednje sektorje:
- procesna tehnologija (predelava mleka, mesa, zelenjave...)
- tehnologija pakiranja
- tehnologija internega transporta
- tehnologija zamrzovanja
- kontrola kakovosti (laboratorijska oprema, stroji za sortiranje in ločevanje materialov...).
Kljub temu, daje bil sejem organiziran prvič, mu prerokujejo vsaj takšen uspeh, kot ga ima INTERPACK v Dusseldor-fu.
Naslednje srečanje bo predvidoma aprila leta 2000.
Jadran RUSJAN
____________________________ POTOPIS_
ISKALCI	ZNANJA	V	OB
(nadaljevanje iz prejšnje številke in konec)
NBA
Ostala sta nam le še dva dneva. Vsak ju je hotel izkoristiti po svoje. Odločitev vsekakor ni bila lahka. Nakupovanje, muzeji, ogledi še ostalih znamenitosti ali pa čisto uživanje. Sam sem se odločil za sodobno umetnost, saj so Američani eni od vodilnih tudi na tem področju. Skočil sem v muzej moderne umetnosti, pa v muzej sodobne umetnosti ter užival in se čudil umetninam, kreacijam, projektom.
Zvečer smo se spet sestali in odločili, da gremo na NBA tekmo med Nevv York Knicksi in Indiana Pacersi. Vendar bi morali dobiti še karte. Maljhen problemček, vse je bilo že dva meseca razprodano. Newyorčani so nam svetovali, da naj to opravimo po njihovo, kupimo naj jih od preprodajalcev. V istem hipu pa so nas opozarjali, da nas ne smejo dobiti policisti, kajti zadeva je za obe stranki protizakonita. Oh, šit.
Vseeno smo se zbrali pred dvorano. Preprodajalci so nas oblegali kot zajci zeljnate glave. OK ena zadeva je jasna - ni preveč zanimanja. Vendar nismo vedeli niti, kako karte izgledajo niti, kje so dobri sedeži, pa še srce smo imeli v hlačah.
Akcija.Prosili smo mimomidoče, da nam pokažejo karte, da vidimo, kako izgledajo. O.K. Poiskasli smo pano, kjer so bili označeni sedeži v Madison Square Gardenu. OK. Začela seje izbira preprodajalca. Nobenemu nismo zaupali. Končno smo se odločili za enega oz. se je on odločil za nas. “Cenkanje” za ceno. OK. Zahteva denar. Šit. Nismo vedeli niti, koliko nas je. Štejemo se; tekma se začne. On misli, da ga zaje....; mi mu ne zaupamo. Kolegi mi dajejo denar. Oh, bog; od koga koliko, nisem imel pojma. OK. Dam mu denar za prvih sedem, grejo noter. OK karte so prave. Dam mu še za ostale. Klinc. Za eno karto zmanjka denarja. Nimam več “keša”. Nataša mi da še 20 $. On drži karte Jaz denar. Izsiljuje. Hoče več. Vlečeva vsak v svojo smer. Nervoza, ne; histerija. Prihaja policist. Ne popustim. Popusti on. Z Natašo sva noter. Uhhhhh. Umirjanje je potekalo nekaj minut. Zamudila sva že petnajst minut tekme. Ampak še vedno nekaj ne drži. Tista ena karta, ki sem mu jo moral doplačati:” Zakaj, saj smo se prešteli in imel sem točno vsoto denarja.”
Počasi meje začela tekma prevzemati. Ta hitra igra, odločilni napadi. Vzkliki v dvorani; ”Go! Kniksy! go!!!!”. Če pa so Kniksi dali koš, je zavladala splošna evforija. Kakšni TV prenosi, dvorana, to je pravi užitek. Kar naenkrat se mi posveti. Ejga, ga že imam. Takrat, ko je on rekel, da je dal sedem kart, mi jih je v resnici dal le šest. Joj, kakšen prodor. Koš. Vsesplošno dretje. Zato je nastala tista luknja. Preveč zavzeto sem štel denar, karte pa so ostali razdelili. Koš. Ja, ampak kaj hudiča mi to zdaj pomaga. Nataša, s katero sva sedela sama, meje tolažila, da smo z izgubami vred za karte dali samo 4 $ več, kot je bila njihova nabavna cena. (Cena je bila napisana na vstopnici.) Ne vem, mogoče je to O.K. Noja, sem vsaj tekmo gledal v miru do konca.
P.S.: Peasersi so zmagal za tri pike in z dvema podaljškoma.
-	Za ene konec, za druge začetek
No, vse se enkrat konča. Tudi mi smo se morali posloviti. Uživali smo še v zadnjih trenutkih, nakupovali zadnje spominčke, se samo sprehajali. Nikamor se nam ni mudilo, najmanj pa domov. Zvečer smo imeli še zaključno zabavo, kar v hotelski sobi. Tudi Robert, naš prijatelj s Harvarda, se je prišel poslovit. Preveč je bilo mešanih občutkov radosti in obžalovanja, da bi zabava povsem uspela. Posebej še zato, ker so se nekateri vračali domov, nekateri pa smo še nadaljevali pot na zahodno obalo. Lepo seje vrniti domov, lepo bi bilo tudi ostati. Nihče ni prav vedel, kaj si želi, vendar, letalske karte so bile tu, za eno ali drugo smer. Želje je pač treba upoštevati, pa čeprav v določenih trenutkih z grenkim priokusom v ustih.
Obzidani slapovi
Torej dobrodošli doma oz. Welcome to California. Kar je res, paje res. America is a great country.
Poznate tisto pesem:
“Živel je mož, imel je psa, lepo gaje redil, nekoč mu ukradel kos mesa, zato gaje ubil.
Na vrtu ga pokopal je na tablico napisal je:
“Živel je mož, imel je...
Tudi mi smo imeli Ameriko. Zelo lepo nas je redila. Vendar smo odšli. V dnevike pa smo pisali: “Bila je mrzla noč, ko smo se vozili proti Gradcu, od koder naj bi nas pot vodila preko velike luže. Zaradi naše...”.
Aljaž PODLOGAR
POSLOVNO KOMUNICIRANJE
KRAJŠA PISMA POSLOVNA SPOROČILA
Pri pisanju krajših poslovnih sporočil pisec želi doseči, da se bo prejemnik ravnal po vsebini, brž ko jo dojame. Zato najprej pojasni temeljno misel, jo dopolni s potrebnimi podrobnostmi in sklene s prijaznim pozivom k izvedbi.
PISMA Z NAROČILI
Uvodni del
• Bolj primerno je nedvoumno zapisati “naročam” ali “pošljite mi”, kot pa nejasno “rad bi imel”, “želel bi” ipd.
• Sledijo glavni podatki naročila, ki so okvir za vse podrobnosti.
Osrednji del
• Za kompleksnejša naročila je pametno navesti, kakšna bo raba, namen naročenega blaga ali storitve.
• Sledijo podrobni podatki naročila: količina, cena mere, kataloške številke, opis izdelka ali storitve, navodila za dostavo (datum, kraj), plačilni pogoji (popusti, način plačila, rok, avansi ipd.), celotni znesek.
• Za naročanje je dobro izbrati pregledno obliko ali obrazec, ki olajšuje obdelovanje in pregledovanje.
• Naposled je treba ponovno preveriti točnost navedb in zlasti zneskov.
Konec
• Povzetek željenih dejavnosti.
• Opozorila na koristi, ki jih prejemniku prinaša naročilo.
• Jasno označeni skrajni rok in pojasnilo, zakaj so pomembni.
• Naposled še prijazna fraza in podpis.
PISMA Z RAZNIMI ZAHTEVKI IN
PROŠNJAMI
Uvodni del
• Uvod naj izraža prepričanje, da se bo naslovnik naklonjeno odzval zahtevku.
• Uvod naj bo tako jasen in preprost, da temeljne misli ne bo mogoče zgrešiti
• Ton pisanja naj ne zahteva, naj bo vljuden in oseben.
• Pri zapletenih zahtevkih napišemo v uvodu stavek ali dva pojasnil - zlasti poudarimo, kakšnemu koristnemu namenu bo služil odgovor na zahtevek.
Osrednji del
• Utemeljitev zahteve oz. prošnje ali pojasnilo, kako pomembna je le-ta.
• Pojasnilo bralcu o koristi, ki jih bo imel,
če se odzove.
• Pojasnilo, kaj želimo, naj stori - pozitivno, spodbujajoče.
• Sestavine kompleksnega zahtevka naj tvorijo oštevilčen niz.
• Naštevanje posameznih vprašanj:
- pisec opusti vprašanja, na katera si lahko odgovor poišče sam;
- vsako vprašanje naj obravnava le po eno zadevo;
- vprašanja pisec razvrsti v logično zaporedje in jih oštevilči:
- vprašanja skrbno opredeli: ali želi odgovore “da-ne” ali številke - ali pa daljše odpise;
- vprašanja naj ne navajajo prejemnika na želeno vsebino odgovora.
Konec
• Pisec vljudno predlaga prejemniku, kaj naj stori - in mu dejavnost olajša (priložena kuverta z naslovom in znamko kadar gre za anketo, kataloško prodajo ali natečaj); navede tudi, kako ga prejemnik lahko doseže.
• Pisec se prejemniku že vnaprej zahvali -in če le more, tudi napove, da bo storil kaj koristnega zanj.
• Pisec jasno navede zadnji rok; če je zadeva zares nujna, to na kratko utemelji.
PISMO Z REKLAMACIJO
Uvodni del
• Pismo z reklamacijo je treba napisati takoj, ko ugotovimo napako.
• Pisec reklamacije zahteva, naj mu povrnejo denar oz. popravijo, kar je narobe.
• Držimo se stvarnega, trdnega, poštenega, nečustvenega tona.
Osrednji del
• Da bi si pridobil naklonjenost bralca, pisec pohvali kakšen drug vidik proizvajalčevih izdelkov oz. storitev.
• Dejstva predstavi pošteno, jasno in vljudno.
• Opredeli težavo: izdelek ne ustreza navedbam v oglasu ali obljubam prodajalca, ni v skladu z načeli, ki jih razglaša proizvajalec, izdelek ne deluje, servis ni opravil svoje naloge ipd.
• Izogiba se vsakršni obtožbi na račun posameznikov ali organizacij, ki je ne bi mogel dokazati.
• Izogiba se očitkom in pritisku - saj predpostavlja, da se bo prejemnik odzval, kot je treba.
• Če je treba, se sklicuje na dokumente -pisma, garancijske izjave, potrdila; priloži kopije.
• Prejemnik naj predlaga pošteno rešitev zadeve -če ta ni očitna že vnaprej.
• Tudi pisec sam lahko predlaga pošteno in zmerno ureditev zadeve - kaj naj ukrene druga stran.
• Pisec se izogiba nedoločnosti, ki jo prejemnik lahko izrabi za odlaganje ali neugodno poravnavo.
Konec
• Pisec na kratko ponovi, kaj želi od naslovnika.
• Olajša izpolnitev svoje zahteve s podatki: navede svoj naslov, telefon, faks - ure, ko bo doma ipd.
• Navede, kakšne koristi lahko prinese bralcu izpolnitev zahteve ali predloga.
PISMA S POVABILI
Uvodni del
• Že v prvih besedah pisec jasno nakaže, da gre za povabilo.
• Navede, kaj je osrednji namen dogodka ali prireditve.
Osrednji del
• Pojasni, zakaj vabi prav prejemnika sporočila.
• Opiše dogodek, pove, da bo prijeten, imeniten - kako pomembno se gaje udeležiti
-	ali kaj naj bi opravili na njem.
• Navede podrobnosti: vrsta dogodka; pričakovana obleka; gostje - koliko, kakšni; okrepčila; napotki za parkiranje; kaj naj vzamejo gostje s seboj.
Konec
• Konec naj bo vzpodbuden in prikupen.
• Pisec ne pozabi omeniti, kakšne koristi bi imel prejemnik, če se odzove na povabilo.
Alenka KOLARIČ
SVET DELAVCEV
NOVOLETNI POZDRAV SODELAVCEM
Še nekaj dni in zaključili bomo leto 1996. Samo še tri leta nas ločijo od novega tisočletja.
To leto smo poslovno dobro zaključili in upam, da ste tudi osebno zadovoljni z letom, ki se izteka.
Poslovni načrt so izdelani, plani za nove investicije so zaključeni ali pa bodo vsak čas. Torej lahko v DROGI pričakujemo uspešno leto 1997. K temu bomo prispevali mi vsi, vsak s kakovostnim delom na svojem delovnem mestu in v svojem delovnem okolju.
Ali bo novo leto prineslo gradnjo novih poslovnih prostorov? Prav bi bilo, saj že dolgo govorimo o tem. Skladiščni prostori so v DROGI resnično premajhni in neustrezni. Novo funkcionalno skladišče bo odpravilo mnogo težav, s katerimi se srečujemo prav vsak dan v vseh profitnih centrih. Pa tudi za skupne službe bi bil čas, da bi bili vsi pod eno streho. Večkratno pospravljanje predalov in selitve ne prinašajo boljših rezultatov njihovega dela in posredno niti skupnega dela.
PC ARGO smo že tolikokrat selili "na papirju", da v resnično selitev že skoraj ne verjamemo več.
Vsako leto mora biti boljše. To si želimo in to moramo uresničiti.
V	novem letu želimo člani Sveta delavcev vsem zaposlenim uspešnosti, zadovoljstva in osebne sreče.
JPREDSEDNICA SVETA DELAVCEV Sp’ till	Zdenak	HRIBAR
NOVI IZDELKI		ŠPORT
MLADA SLADKA KORUZA Je nov DROGIN izdelek iz programa vložene povrtnine. V 314 ml kozarčkih je 280 g		KOŠARKA
vsebine, mlade sterilizirane koruze v slanem nalivu. Naliv je rahlo motne barve, kar je normalno, saj je koruza mlada.
Izdelek lahko uporabimo kot dodatek različnim solatam, mineštram ali pa kot prikuho k ostali zelenjavi. Zaradi manjšega pakiranja je izdelek primeren za enkratno uporabo za razliko od izdelka, ki je bil dan na tržišče spomladi 96 (mlada sladka koruza vložena v 720 ml kozarce).
Majda VLAČIČ
Ob zaključku koledarskega leta 1996 se ponuja priložnost, da vas košarkaška ekipa DROGA PORTOROŽ seznani s športnimi aktivnostmi in rezultati.
Še vedno smo zelo aktivni in se udeležujemo različnih turnir-
(nadaljevanje na strani 24)
ŠPORT
(nadaljevanje s strani 23)
jev v Soveniji in v tujini. Najpomembnejše pa je sodelovanje v obalni košarkaški trim ligi.
Letos smo dosegli naslednje rezultate:
- 3. mesto v obalni trim ligi za sezono 1995/96
- 3. mesto na XVI. Dolinškovem memorialu
- 3. mesto na II. turnirju veteranov
- 2. mesto na III. Markovem memorialu
- 2. mesto na I. Mednarodnem turnirju v Trstu...
V	decembru smo povabljeni na turnir Branka Selana v Ljubljano, kjer branimo prvo mesto in prehodni pokal iz prejšnjega turnirja.
Prav tako pa smo v decembru pričeli z igranjem v trim ligi za sezono 1996/97. Za vse, ki jih zanima ta igra in nas želijo spodbujati, še informacija: tekme so ob nedeljah popoldne v telovadnici Osnovne šole Antona Ukmarja v Kopru.
Vabljeni!
Jadran RUSJAN
REKREACIJA V DROGI
Kot vam je že znano, poteka tudi letos rekreacija za vse razgibavanja željne (moške in ženske) v telovadnici OŠ Elvire Vatovec v Strunjanu. Rekreacija poteka dva krat tedensko in sicer ob ponedeljkih od 20. do 22. in ob četrtkih od 18. do 20. ure. Ko pridemo v telovadnico, se najprej dobro razgibamo z raznimi vajami, sledi mini tekma v košarki, pri kateri si dodobra nabrusimo naše pete, poudarek pa je predvsem na odbojki. Po končanem dvournem miganju pa se seveda prileže tudi kozarček osvežilne pijače...
Če si tudi ti željan tovrstnega razgibavanja in če se rad družiš z drogovci tudi v prostem času, združi prijetno s koristnim in pridi.
Leta niso ovira, spol pa tudi ne.
Irena HOZJAN
NAS GLAS
SLOVENIJA NAS POZNA
Moti se, kdor misli, da naše glasilo ostaja “med štirimi stenami” DROGE. Četudi je njegov osnovni namen (ali, če želite, poslanstvo) obveščati ter zabavati člane kolektiva, pa ga zakon Republike Slovenije uvršča med uradne publikacije, kar DROGO zavezuje, da določeno število izvodov vsake številke pošlje Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani. Le-ta posreduje NAŠ GLAS vsem osrednjim regijskim knjižnicam: v Mariboru, Celju, Kranju, Kopru, Novi Gorici, Novem mestu, Murski Soboti, Ravnah na Koroškem, na Ptuju, pa tudi Narodni knjižnici v Trstu in Slovenski knjižnici v avstrijskem Celovcu.
Poleg z zakonom določenih institucij prejemajo DROGINO interno glasilo tudi krajevna skupnost Portorož, knjižnica v Piranu, naši upokojenci in poslovni partnerji, kakor tudi uredništva nekaterih slovenskih časopisov. Skratka, NAŠ GLAS je, reci in piši, eden od “dokumentov slovenske duhovne ustvarjalnosti”, kot imenuje publikacije NUK v svojem obvestilu o obveznem pošiljanju publikacij (in na koncu svojega obvestila prijazno opomni, da je kršenje tega zakona kaznivo). Znano je, da izvodi našega glasila krožijo tudi med drugimi nečlani kolektiva, saj si ga -tako smo večkrat zasledili in slišali - radi sposojajo sosedje, znanci in sorodniki DROGINIH delavcev. Ako bi začeli raziskovati in seštevati, koliko ljudi prečita vsako številko (vsaj približno) in ako bi nato ta podatek objavili, bi verjetno marsikateri urednik kakšne imenitne slovenske publikacije pozelenel od zavisti!
Ni torej vseeno, kaj v njem zapišemo in kako ga oblikujemo. Naš glas je odsev naših sposobnosti in truda. Njegova vsebina je vsebina nas vseh. Prav zato prosimo vse člane kolektiva: poročajte nam o dogodkih okrog vas, pogovarjajte se s sodelavci o novostih v Profitnih centrih in nam sporočite vaša mnenja, vašo kritiko ali pohvalo. Naj bo NAŠ GLAS ne samo poučen in zanimiv, ampak tudi vsestransko pester in zabaven.
Sonja POŽAR
. topit
HOROSKOP
DROGIM HOROSKOP ZA LETO 1997 ALI KAJ SE BO DOGAJALO PRI NAS
V	ČASU POSAMEZNIH NEBESNIH ZNAMENJ
KOZOROG
Ta znak začne novo leto in zaključi starega. Prav zato bodo to dnevi polaganja računov (če bomo delavci pridni, nas ne bo nihče pohvalil, če se bomo slabo odrezali, pa bodo šefi planili po nas) in planiranja. Istočasno je to tudi idealen čas za streljanje kozlov in se bomo malo posvetili tudi temu športu, kakor je že to pri nas navada. O tem, kdo bo “položil” kapitalnega, se zvezde niso hotele izjasniti. Kar se plač tiče, nas bodo spet ugnali v kozji rog.
VODNAR
akvariju. V ta namen naj se raje izogiba- prav nobena stvar ne ostane skrita, jo plavanja v kalnih vodah.
OVEN
V	času zaletavega ovna ni dobro sprejemati novih odločitev. Zlasti mladi naj pazijo, da jih zaletavost ne bo drago stala. Tudi ni dobro v tem času obračati hrbta nasprotniku, saj se oven rad zaletava od zadaj, pa utegne nekaterim poškodovati tisti del telesa, za katerega tako zvesto skrbijo. Glede na izrek “zvit kot ovnov rog” pa bi bilo vseeno pametno organizirati spomladansko skupščino delničarjev prav v Ovnu in tako s pomočjo zvezd prelisičiti morebitne nevšečnosti.
Če ne bomo pazljivi, bo šel po vodi certifikat ISO 9001. Zvodeneti utegne tudi kakšna ugodnost v zvezi s službenimi avtomobili. Tistega, ki ne bo imel pri roki čolna ali vsaj napihnjene zračnice, bo odnesla poplava sugestij neke zunanje institucije.
BIK
RIBI
Ta čas bo ugoden za zvito poslovno politiko, saj se riba ponavadi gladko izmuzne. Z malo sreče bomo varno splavali mimo zased inšpektorjev-potapljačev s tržnimi harpunami, medtem ko zvezde priporočajo previdnost posameznikom, da ne bi kdo žalostno končal v zaprtem
DVOJČKA
Na svoj račun bodo prišli predvsem dvoličneži in špeckahle; žal le-teh ne odpravi noben Strateški poslovni načrt. Tisti, ki si bodo v tem času zaželeli znane igrice “tih dogovor za vogalom” naj prej dobro premislijo, saj v tej hiši
RAK
Kot se za raka spodobi, bomo korakali ritenski in se delali nazadnjaške, to pa samo zato, da preslepimo konkurenco. V resnici bomo namreč nepričakovano stisnili klešče okrog željenega strateškega cilja. V tem času začnejo dopusti, zato nas bo rak krepko ščipal po žepu.
LEV
To obdobje vključuje prvomajski praznik dela, zato bo moral zlasti delavski razred paziti, da ga delodajalec ne bo spremenil v vola.
Kljub poletni vročini je čas idealen za tiste, ki radi povzdigujejo glas oziroma po levje rjovejo. Resje, daje precej takih rogoviležev zapustilo DROGO že dolgo tega, a neopazno se spet oblikuje nova generacija kričačev. Na srečo pa pridejo do izraza le v času dopustov, ko so starejši odsotni.
DEVICA
Čeprav je devištvo zaradi aidsa spet zelo v modi, temu v DROGI ne bomo posvečali pozornosti, saj device in devičniki ne morejo biti predmet upravljanja s človeškimi viri, katerega predvideva Strateški poslovni načrt. Kljub koncu dopustov in gori novih poslovnih sestankov in srečanj ne bo skupinskega seksa.
(nadaljevanje na strani 26)
HOROSKOP
(nadaljevanje s strani 25)
TEHTNICA
Tehtali bomo delo in zmote prvih treh četrtletij. Od tega, kaj bomo položili na tehtnico in na kaj bomo namerno pozabili, bosta bržčas odvisna ocena Strateškega poslovnega načrta in realizacija trinajste plače.
ŠKORPIJON
EKSKL I IZtVIKIO
POROČILO O NESREČAH PRI DELU
V	letošnjem letu se je pri nas zgodilo nekaj nesreč pri delu. O tem je bilo izdano obširno poročilo - Sistematični pregled neprimernosti (SPN), od katerega objavljamo samo skope opise nesreč, brez analiz oseb, materialov, vzrokov, stroškov, indeksov, višine oken, števila stopnic, barv preprog in podobnega.
Počasi se bomo začeli pripravljati na poslovna poročila. Ni izključeno, da bo prišlo do strupenega pikanja, ko bo treba spregovoriti o zaslugah in krivdah. Ker živimo v krajih, kjer ni zelo strupenih škorpijonov, to pikanje ne bo povzročilo drugega kot dosti praskanja, česar pa smo itak vajeni.
siromak tako prestrašil, daje padel v nezavest in bil tisti dan nezmožen za delo.
Gigi Buča je med sestankom, kjer je bilo govora o finančnih ukrepih za nabavo petcentimetrskih kumaric, za-kinkal, treščil s čelom ob mizo in bil zato tisti dan nezmožen za delo. Miha Vseznal, šef, je skušal svojim
STRELEC
Ko se na nebu pojavi strelec, je običajno na poslovnem področju že prepozno karkoli popraviti ali spremeniti. To je kvečjemu čas poslovnih obiskov, ki se vrstijo naglo kot strele in naglo kot strele tudi odnašajo uradna novoletna darila. Morda bo kakšna strela švignila tudi iz oči nadrejenih; če bo koga oplazila ali ne, pa je odvisno od tega, kakšen strelovod si je med letom preskrbel (če se je priliznil šefu, če ga je glasno hvalil itd.; včasih pomaga tudi dobro delati, da te ne oplazi strela, a je ta rešitev manj učinkovita).
S. P.
• Pepi Primiga si je napačno razlagal izraz “obvladovanje kakovosti”, pa je skušal obvladati svojega šefa, Tonija Tuba, pri čemer sta se zvalila na tla, se potolkla in bila tisti dan nezmožna za delo.
• Nini Patent je skušal razumeti kadrov-sko-socialno politiko podjetja, pa ga je od napenjanja možganov zvilo, dobil je živčni zlom in bil dva tedna nezmožen za delo.
• Cene Realist je našel na šefovi pisalni mizi njegovo poslovno poročilo in ga prebral. Pri tem se je tako smejal, da si je izpahnil čeljust in je moral zato poiskati zdravniško pomoč.
• Bepo Paf, delavec, je ondan v proizvodni hali srečal direktorja. Ker ni navajen na take vrste obiskov, je bil prepričan, da ima privide, pa se je
podrejenim po domače razložiti Strateški poslovni načrt, pa se mu je pri tem jezik tako zapletel in zavozlal, daje bila potrebna zdravniška pomoč.
Nesreča za vso DROGO pa je, da kljub očitnim znakom sposobnosti zaposlenih in kljub očitni poslovni uspešnosti še vedno radi sponzoriramo nekoga tretjega, da nam pove, kako dobro smo delali in kako naj tudi v bodoče delamo dobro.
S. P.
KIIN IG UND INI ZAUPNI
POMENKI
Draga Kunigunda,
zelo natančno sem prečital Strateški poslovni načrt, pa mi še ni jasno, v čem je pravzaprav “štos”. Kaj nismo že od nekdaj delali in poslovali v tej smeri (kot to dokazujejo poslovni rezultati)? V čem je novost?
Draga Kunigunda,
zakaj je v Strateškem poslovnem načrtu nagrajevanje omenjeno šele v deveti strategiji? Alije mar tako nepomembno?
Sumnjičav
POEZIJA
DROGINO POSLOVNO LETO 1996
Leto dobro smo začeli -z registracijo uspeli. Zgodil se je preobrat: delničarstvo - naš pečat.
Mislim, da je bil ta, ki je sestavljal vrstni red strategij, zelo pobožen, pa je hotel posnemati Boga, kije šele v deveti zapovedi napisal: Ne želi svojega bližnjega blaga!
Zdaj smo vsi kapitalisti! (Žepi pa še zmeraj isti: v enih plača žvenketa, v druge komaj pricurlja.)
Ževidel
Si mar slep? Včasih smo planirali na navadnem papirju, danes pa na lakiranem.
Draga Kunigunda,
ali bo država že končno začela kaj prispevati za vzdrževanje krajinskega parka oziroma za ohranjanje solin, ki so njegov sestavni del?
Ljubitelj narave
Če ne boš tiho, se nas bodo spomnili in nam naložili davek na vstopnino za ogled parka! Je pa že ceneje, če ga sami vzdržujemo!
Draga Kunigunda,
naveličan sem poslušati sodelavce o tem, kako je bilo nekoč lepo, kako so danes težki časi in kako nič ne vemo, kakšni šele pridejo. Ali si tudi ti tak nevzdržen pesimist?
Naveličan
Potolaži jih! V Strateškem poslovnem načrtu piše, da slabih časov ne bo nikoli več!
Prva skupščina je uspela, DROGA sklepe je požela; a že skočil nam za vrat ISO je certifikat.
Trudili smo se, noreli, pa preverjali, hiteli, da na koncu zakrament smo prejeli - dokument.
Pravijo, da ta papirček nam povečal bo dobiček. Zgodovina pa uči: kdor verjame, zamudi!
Na področju poslovanja angažirali smo znanja in izdelali načrt s strategijami podprt.
Vendar vse te strategije in vsi cilji, vse vizije komu le ne bodo všeč, če ne bo imel za v peč...
Čaji, kumare, paštete -vse je v znaku k valitete! Bog daj, da od kvalitet še naš žep bi bil napet!
Staro leto se poslavlja, novo nam pasti pripravlja. Z dobro mero zvitosti bomo srečno jih obšli!
Draga Kunigunda,
kje lahko pri današnjih cenah gostinskih uslug silvestruje povprečen Slovenec?
Statistik
Ni povprečnih Slovencev; danes imamo samo tiste, ki so se znašli in tiste brez cvenka.
”pTj
m ^ ^ <2 2 <
A- n r^j
.Jzz u/ . <5 > < ^
u) S2 oc/o ^JZ
§ ° i.| 5 <5* 5
p- 4 >
JSŠS'
*Iš3
Lsj*___
j>
<n 3
5 3 * o
lil
i^g
# 5
o_
"1$
$33
|llS
<t z
H
u> ^
11434/38,1996 NflŽ GLR3
199602591,12
C O
< * t
s> o o
iTM
_ rv o
htt
a. ji J, j
H* -: h
°5j(j)
►k;
lii
T ul'
?<?!? P<> /)
042 7 *
tiU*
$ii&
T
k/)o| X*2
u/o/
Ut~
&2±
i< «i)
j2J2_
l|s
3*5«*
SM c * *■ .
SŠ5
is
3s«
5S<£>
±UL
O u) O Z > <r
|ff8
.Pilil
Ui
~n
d * u1 2 s( 3zh
ITT
>A 2
o» <•
ib____L_
M II3
IfcLglV
J
ul 2ž o m; 6ji
*fž
H.
4*l*
*5 *
* u
5 ^
ž 2 šS
a___
i V <f
0*3
•pu) u) = fr «N
32 1 Z
^ © U» 5
J> > 0 (*■
<o$
1|S
=1
*•
I*
^9
Z «f J Z D
<f IV
<?S°
csSa
Ir Jo -
C gh o 3ilt
iZT"
2 ^
S*f
£
* 0 •JI 5
y
u
i*z
m
mi
Mi
šj
§
©
©
CN[
!l
II
i	7
c	O
	z
3nO (L>i	
s t
i*
o- >
>IA
si
s *
I
X
i.
bU
Ull
f- s a “•
i\ S -*
nO^
■V'-j
3 fe f < ja_
11
i-M
i? J of
05 o a
I.SS *
-JIT
<1 z
2 <t Z
Vi 5 ;
£ d si
S
M - -, <f m 5
> i *
a < O * Z d
~S 7
S x ^ . 2 >5a;
A <0 — ll i
1*0 y| J ^ <f
»V 3 «0 M -iU a- o ~
i/>	^
cJ ^ ul ul
vt IJ 2 <X
z i *
h A 2 z V 5 -
Ž?Ž-S
^ h*D L.
O si» >
> ži
o s? o .
E|<l4
reSitev križanke St. n
ABSINT, MALTAN, ATA, TG, RISBA, INSTANT, MLAK, BIR, STEBLO, AHAJA, ENARE, IFE, EVITA, SVAK, KALA, ELIKSIR, TR, VOJAK, AROMAT. ANIO, ARAGO, PR, JIRAK, DEM, JANEZ, RENAN, EDI, DANTE, TO, RANGER, ARAKS, RIKLI, RABAT.
GESLO KRIŽANKE: INSTANT MLEVSKI IZDELKI
Število prispelih križank je bilo IS. Tričlansko komisijo so sestavljale: Ingrid Griutnie, Mateja Berian in Majda t lai h . Nagrajenci prejmejo izdelke DROGE (po lastnem okusu) in so naslednji I. nagrado • v vrednosti 5.000 SIT prejme MARJAN MAKLIČ iz Lucije; 2. nagrado • v vrednosti 3.000 SIT prejme VASLIJA OSTOJIČ iz Portoroža; 3. nagrado v vrednosti 1.000 SIT prejme MIRA GAČNIK iz Ljubljane. Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš, na tel. 066/61 221 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaSi želji. Rešitve objavljene križanke pričakujemo do ponedeljka 13.1.1997, na naslov: DROGA Portorož. Marketing. Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo "Za nagradno križanko št. 12".