167 Šorn: Pomanjkanje in lakota v Ljubljani v času prve svetovne vojne Mojca Šorn POMANJKANJE IN LAKOTA V LJUBLJANI V ČASU PRVE SVETOVNE VOJNE UVOD Stane Krašovec je v knjigi Človeštvo, kruh in lakota zapisal: 610 »Ob prvem glasu o grozečem pomanjkanju nastane panika in začne se zbi- ranje zalog za vsako ceno ter prikrivanje blaga. To povzroči splošno draginjo, ki poslabša položaj daleč bolj, kot je res. Ljudje prodajajo kos za kosom svoje imetje /…/ na koncu jedo že vse, kar se da žvečiti. Dobršen del dneva in naj- več po govorov posvečajo iskanju hrane, le-ta obvlada vso miselnost in du- š e v n os t.« 611 Ko sem se pred leti ukvarjala z Ljubljano v času druge svetovne vojne, sem spo znala, da sta bila pomanjkanje in lakota del življenjske stvarnosti. Domneva, da je bilo podobno tudi v času prve svetovne vojne, me je spodbudila k izdelavi 610 Raziskava je nastala v okviru raziskovalnega programa P6-0280 Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju, ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. 611 Krašovec, Človeštvo, kruh in lakota, str. 25. 168 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer pričujoče študije, ki se osredotoča predvsem na hrano kot eno najosnovnejših in najnujnejših človekovih potreb 612 oziroma preskrbo mesta z živežem. Prispevek temelji na znanstvenih izsledkih, ki temo obravnavajo z različnih vidikov, 613 dnevniških zapisih, literaturi, časopisnem in arhivskem gradivu, in podaja oris situacije v Ljubljani pred prvo vojno ter priprave nanjo, odstira organizacijo pre- skrbe med vojno, skozi to pa stisko posameznikov v boju z neprikritim po manj- kanjem in lakoto. SISTEM PRESKRBE V AVSTRIJI V ČASU VÉLIKE VOJNE Avstro-Ogrska, samozavestna zaradi dejstva, da je velika izvoznica žita in ži- vine, v pripravah na prvo svetovno vojno vprašanju sistema preskrbe civilnega prebivalstva ni posvečala večje pozornosti. Čeprav gospodarstvo monarhije na vojno ni bilo pripravljeno, je bila organizacija preskrbe civilnega prebivalstva zapostavljena tudi po začetku vojne, saj je Dunaj največje napore posvečal koncentraciji v vojno industrijo, hkrati pa, kot mnogi, špekuliral s prepričanjem, da bo vojna trajala »kvečjemu kakšno leto«. Že kmalu se je pokazalo več težav. Prva je bila pomanjkanje moške delovne sile, vprežne živine in tudi krmil ter gnojil, druga pa dejstvo, da je preskrba dr- žave skoraj na vseh področjih temeljila na ogrskem delu, ki se je do avstrijskega dela glede pošiljk živil obnašal zelo mačehovsko. 614 Ogrska je namreč menila, da že tako ali tako pokriva temeljni delež oskrbe skupne vojske. Avstrija je morala zato večino živil uvažati, pri čemer ji je preglavice delala britanska zapora, ki je onemogočala uvoz pomembnih gospodarskih in prehrambnih artiklov, tako se je po pomoč obračala na sosednjo Nemčijo. 615 Izpostaviti je potrebno še eno težavo, ki je prav tako terjala hude in dolgoročne posledice. Te je monarhija utrpela po ruski invaziji v Galicijo, saj je bila ta nepogrešljiv člen avstrijske preskrbe s hrano. 616 Dunaj je nekaj predpisov, ki so predstavljali prilagajanje na vojne razmere, sprejel že kmalu po začetku vojne. Kot prvi so za podjetja in tovarne, ki bi kakor koli lahko služili vojaškim interesom, začeli veljati vojaški zakoni. Dne 1. avgusta 612 Millman in Kates, Toward Understanding Hunger, str. 3; Montanari, Lakota in izobilje, str. 7. 613 Izpostavila bi diplomsko delo Vilme Brodnik, Preskrba Ljubljane z živili med 1. svetovno vojno, ki mdr. sistematično oriše organizacijo preskrbe v Ljubljani. Temeljne študije s področja preskrbe je za Celje priobčil Bojan Himmelreich, mdr. v knjigi Namesto žemlje črni kruh. Organizacija preskrbe z živili v Celju v času obeh svetovnih vojn. V veliko pomoč mi je bilo tudi delo Maje Godina Golja, v katerem se ukvarja z načinom prehranjevanja na slovenskem ozemlju. 614 Studen in Kresal, Življenjske razmere, str. 151. 615 Himmelreich, Namesto žemlje. 616 Watson, Ring of Steel, str. 199. 169 Šorn: Pomanjkanje in lakota v Ljubljani v času prve svetovne vojne je sledil cesarski ukaz, ki je določil ukrepe »za preskrbo z nujno potrebnimi stvar mi«. S pomočjo teh naj bi poskrbeli, da ne bi prišlo do hujšega pomanjkanja osnovnih živil. Dne 10. oktobra pa je izšel cesarski ukaz, ki je vlado pooblastil za sprejem vseh odločitev, vezanih na pospeševanje gospodarskih razmer. V sklop tega je spadalo tudi vprašanje aprovizacije prebivalstva. 617 T a ukaz je veljal do julija 1917, ko je vlada z novim zakonom dobila oblast nad celotnim gospodarstvom. 618 Nanizane uredbe 619 so se izkazale za nezadostne, do pomanjkanja osnovnih živil, predvsem (bele) moke in (belega) kruha, je prišlo že konec leta 1914: »Gotovo je, da ima Avstrija moke dosti premalo, da bi mogla z lastnim žitnim pridelkom izhajati do nove žetve. To smo vedeli vsi že ob začetku vojne. Toda zdaj šele, ko so trgovci z moko skoraj pri kraju, so se začela energična po- ga janja z Ogrsko, ki pa ima baje sama zase jedva dovolj žita in moke ter se zato brani, da bi oddajala moko iz svojih zalog. Zdaj so začeli zapisovati, koliko moke je v obeh državnih polovicah. Nato sledi baje zaprtija mej za moko in žito in nato se uvedejo rekvizicije, da se pokrije potreba občin. Baje je že zdaj gotovo, da je v obeh državnih polovicah skupaj moke dovolj, a le če se bo varčevalo ž njo. Zato se sme peči zdaj le črn kruh, ki mu bo sledil koruzni in morda celo ovseni kruh. Samo da ga bo sploh kaj! Kako se bo vr šila razprodaja po državnih mokarijah, danes še ne ve nihče. Začeti se bo moralo kmalu, ker sila narašča.« 620 Porabo bele moke je cesar omejil z odlokom, izdanim decembra 1914, v letu 1915 je sledila regulacija porabe moke in kruha z nakaznicami. Kmalu je začelo primanjkovati še drugih živil, v letu 1916 so oblasti tako z nakaznicami omejile porabo sladkorja, mleka, kave in maščob, v letu 1917 krompirja in marmelade in v letu 1918 mesa. 621 Racionirana preskrba je veljala za celotno prebivalstvo, do živilskih kart pa je bilo upravičeno samo nekmečko prebivalstvo. Za racionirano preskrbo je bilo zadolženo kmetijsko ministrstvo na Dunaju, ob strani mu je stal t. i. vojni žitnoprometni zavod, pomembno vlogo pa so imele samoupravne aprovizacijske centrale za posamezna živila, ki so se oblikovale po nemškem zgledu. Kot se je ogrski del distanciral s pošiljkami, se je distanciral tudi v upravnem smislu: centrale, ki so na začetku vojne delovale za obe polovici države skupaj, so se na zahtevo Ogrske pristojnosti razdelile in sta za vsako pod- ročje delovali po ena avstrijska in ena ogrska centrala. 622 Na lokalnem nivoju so 617 Himmelreich, Namesto žemlje, str. 20, 22. 618 Lazarević, Vojno gospodarstvo, str. 187. 619 Več in podrobneje o zakonodaji Himmelreich, Namesto žemlje, str. 22. isl. 620 Tedenske slike, 24. 2. 1915, str. 11, Gospodinjstvo. 621 Watson, Ring of Steel, str. 244. 622 Šorn, Slovensko gospodarstvo v poprevratnih letih, str. 22. 170 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer za razdeljevanje živil skrbeli občinski ali aprovizacijski odbori. Za načrtovano izvajanje racionirane preskrbe ter za (dosledno) oddajanje presežkov, ki so jih bili kmetje dolžni prodajati državnim uradom po maksimiranih cenah, so delovale t. i. rekvizicijske komisije. Te so, če je bilo treba, s silo zasegale (vse) morebitne pre sežke hrane ter živine. 623 Vsako leto vojne je prineslo novo, a brezplodno načrtovanje. Gospodarska dejavnost je bila vse bolj centralizirana, nastajali so novi in novi uradi (ob koncu vojne jih je bilo več kot 90), preskrba je bila vse bolj racionirana, kar pa pomanjkanja ni uspelo odpraviti. Posamezni obroki živil so namreč večkrat celo izostali, hkrati pa so se cene samo še dvigale: junija 1915 so bile v primerjavi z julijem 1914 višje za 33 %, junija 1916 pa že za 61 %. 624 V Avstriji so bili decembra 1916 življenjski stroški več kot šestkrat višji kot v obdobju pred začetkom vojne. 625 Avstrijska zakonodaja je stanju v preskrbi dejansko le sledila, »namesto da bi ga sama ustvarjala«, 626 kar je konec koncev leta 1918 rezultiralo v kolapsu sistema. PRESKRBA LJUBLJANE PRED PRVO SVETOVNO VOJNO Konec 19. stoletja oziroma po velikem potresu leta 1895 se je Ljubljana začela modernizirati, vse bolj je postajala slovensko politično in kulturno središče. Pred za četkom prve svetovne vojne je kot glavno deželno mesto štela 41.727 pre bi- valcev 627 (z okolico okrog 50.000 628 ), od teh so se (zgolj) s kmetijstvom ukvarjali manj kot 4 %. 629 Kljub temu Mestna občina ljubljanska (MOL) ni posve čala večje pozornosti ne kmetijstvu v mestu ne kmetijski proizvodnji v okolici mesta. Preskrba Ljubljane – predvsem z zelenjavo, sadjem, mlekom in moko – je bila skoraj povsem odvisna prav od zaledja oziroma od dnevnega prinašanja živil v mesto, ki ni imelo ne večjih skladišč ne hladilnic: »Ljubljana je glede vsakdanjih živil vezana edino le na okolico in mora mirno gledati, kako pobirajo Opatija, Trst in druga južna mesta še daleč za Ljubljano in tudi v Ljubljani sami najboljša živila. Zaradi nedostatka tržnice so tudi v Ljubljani vsa živila dražja, kakor bi bila, ako bi že imeli tržnico.« 630 623 Kresal, Zgodovina socialne in gospodarske politike, str. 41, 42. 624 Pri tem je treba poudariti, da so se mezde višale znatno počasneje, »do julija 1915 so bile višje za 5–10 %, julija 1916 za 15–20 % višje kot pred vstopom Velike Britanije v vojno.« – Šorn, Slovenci in gospodarski položaj, str. 65. 625 Watson, Ring of Steel, str. 332, 333. 626 Himmelreich, Prva svetovna vojna v dokumentih, str. 1. 627 Šega, Kranjska pred prvo svetovno vojno, str. 10. 628 Nečak in Repe, Prelom: 1914–1918, str. 31 629 Valant, Ljubljana od 1895 do 1941, str. 5. 630 Ljubljana po potresu, str. 106. 171 Šorn: Pomanjkanje in lakota v Ljubljani v času prve svetovne vojne Pobude, da bi MOL ustanovila lastna, moderna podjetja, ki bi olajšala oskrbo mesta, je župan Ivan Hribar 631 zavrnil kot rezultat »neresnega demagoštva«, saj »tovrstna podjetja zahtevajo veliko kapitala in z velikimi izgubami poslujejo v vseh mestih, kjer so jih ustanovili«. Kot »neizvedljive stvari« je leta 1908 zahteve ljubljanskih kovinarjev, naj občina »maksimira cene mesa, kruha, piva, vina, poljedelskih in vrtnih produktov ali pa odpre lastna podjetja«, zavrnil tudi draginjski odsek, ki je bil ustanovljen leta 1908 zaradi nekontrolirane rasti cen. 632 Ta se je, ko je bilo leta 1912 tudi v Ljubljani čutiti strah zaradi vojne med Turčijo in Italijo in so po izbruhu vojne na Balkanu meseca oktobra motnje v trgovini in prometu v avstro-ogrski monarhiji povzročile gospodarsko krizo, reorganiziral v odsek za preskrbo mesta, imenovan aprovizacijski odsek (APOD). Ena njegovih najpomembnejših nalog je bil nadzor nad tržnimi cenami najvažnejših živil, da bi vsaj ta ostala dostopna vsem slojem prebivalstva. Kljub aktivnostim odseka so ce ne kazale tendenco stalnega naraščanja. Seveda so cene rastle tudi tistim pro duk tom, ki so beležili dobre letine. Ljubljana je, kar se tiče draginje, prehitela tu di Gradec. Njenim prebivalcem ni preostalo drugega, kot da so začeli stiskati pasove: »Gospodarski položaj je v Ljubljani vpričo vsestranske trajne draginje narav- nost obupen za vse sloje. Vsako gospodinjstvo mora biti trpko varčno. /…/ Vsepovsod je padla v Ljubljani standard of life, dostikrat naravnost pod vsak u gled dotičnega stanu. /…/ Vzlic temu torej, da se je prebivalstvo v zad - njih letih izdatno pomnožilo, padel je konsum v najvažnejših živilih. Šte- vilke potrjujejo, da Ljubljančan uživa dandanes manj mesa, da uživa manj zabeljene in mastne hrane nego še pred letom ali celo preje. /…/, da si je ljudstvo začelo pri ustih kratkomalo pritrgovati ter stradati.« 633 PRESKRBA LJUBLJANE MED PRVO SVETOVNO VOJNO Na izredni nujni tajni seji občinskega sveta ljubljanskega, ki je potekala 3. av gusta 1914, je bil izvoljen permanentni oziroma stalni odsek za aprovizacijo mes ta. V odsek je bilo izvoljenih šest občinskih svetovalcev, predsedovanje pa je 631 Ivan Hribar je bil ljubljanski župan med letoma 1896 in 1910. Njegov cilj je bil Ljubljano povzdigniti v moderno mesto, ki bi bilo središče vseh Slovencev. Hribarjevo dobo zaznamujejo številne pridobitve, zgrajeni sta bili mdr. plinarna in elektrarna, znaten napredek je bilo zaznati na področju zdravstva oziroma higiene in na socialnem polju, izražala se je naklonjenost slovenskemu šolstvu itd. – Anžič, Hančič in Šenk, Ljubljanski župani, str. 126, 127. 632 Drnovšek, Oris odnosa ljubljanskega občinskega sveta, str. 229. 633 SI_ZAL_LJU/0489, šk. 1794, ovoj 1626, št. 860. O razmerah na Kranjskem Hodnik, Zaostrene gospodarske razmere na Kranjskem. 172 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer bilo zaupano podžupanu dr. Karlu Trillerju. 634 Poleg odseka za aprovizacijo mes ta je pri preskrbi Ljubljančanov pomembno vlogo odigralo tudi mestno tržno nad- zorstvo, ki je nadzorovalo higieno živil, s katerimi so oskrbovali mesto okoliški kmetje. 635 Ena prvih nalog, ki so si jih zastavile mestne oblasti na avgustovskem sestanku, je bila omogočiti dostop do hrane tudi finančno šibkejšim slojem. Tem so v prvi vrsti želele omogočiti dostop do žita, katerega cena se je zaradi slabih letin 1912, 1913 in 1914 ter posledično kopičenja pri manjšini, naglo dvigovala. Mestna občina je bila zato zadolžena za subvencioniranje živil po znižanih ce nah, mestna aprovizacija pa za preskrbo brezposelnih in njihovih družin in dru žin z nizkimi dohodki. 636 Odsek za aprovizacijo je na seji 23. novembra 1914 nadal- je sklenil, da se v začetku leta 1915 odpre občinska vojna prodajalna, ki bi bila na me njena tistim, ki se niso pravočasno založili z živili, predvsem pa tistim, ki za radi prenizkih dohodkov oziroma previsokih cen živil niso mogli kupovati dru gje. Sklenili so, da se bo v prodajalni po nizkih cenah na posebne izkaznice prodajalo moko, riž, ješprenj, fižol, petrolej idr. Pravico do kupovanja v občinski prodajalni so dodelili vsem, ki so v Ljubljani stanovali vsaj od 1. avgusta 1914 in so dokazali, da zaradi slabe finančne situacije trpi njihovo redno prehranjevanje: »Za izdajanje teh je zlasti merodajno število nepreskrbljenih otrok, višina mezde, plače ali donosa obrti, užitek podpor, vojno vpoklicanje vzdržujočega čla na rodbine, ozir. na stanovske potrebe, bolezen, brezposelnost, pridnost, treznost, varčnost ter druge – relativno ter absolutno upoštevane socijalne okoliščine. Na stan in poklic kot tak se pri izdajanju izkaznice ne ozira.« 637 Načrte je 1. decembra 1914 prehitela cesarska naredba, ki je zaradi strahu pred pomanjkanjem osnovnega živila dovoljevala peko kruha zgolj iz mešanice mok. Ta je lahko obsegala največ 70 odstotkov pšenične ali ržene moke, ostanek pa je moral biti iz krompirjeve, ječmenove ali koruzne moke. 638 Kljub temu so bili nekateri časopisi v začetku leta 1915 še zelo optimistični, češ, manjka le moke in še to zgolj zaradi slabe letine, lakote se nam tako ni treba bati. Milčinski je v svoj dnevnik marca 1915 napisal: »Slovom popisa je v Ljubljani moke za 27 dni.« 639 Prav takrat pa se je Domoljub vprašal: »Kaj pa – in to je sedaj poglavitno vprašanje –, če bo trajala vojska še celo leto, ali je avstrijsko poljedelstvo zmožno pridelati za vojsko in vse prebivalstvo vsaj za silo potrebnih živil? Statistika kaže, da mora naša država zlasti v slabih 634 SI_ZAL_LJU/0488, Cod VI, t. e. 139, a. e. 5, Zapisnik tajnih sej občinskega sveta 1914–1916: Zapisnik izredne nujne tajne seje občinskega sveta ljubljanskega, 3. 8. 1914. Več o Karlu Trillerju Triller, Karel (1862–1926). 635 Brodnik, Preskrba Ljubljane, str. 9. 636 Studen in Kresal, Življenjske razmere, str. 153. 637 SI_ZAL_LJU/0489, t. e. 1795, a. e. 1627, ovoj VI/5, št. 139. 638 Slovenski narod, 2. 11. 1914, str. 4, Pozor, peki!. 639 Milčinski, Dnevnik, str. 93. 173 Šorn: Pomanjkanje in lakota v Ljubljani v času prve svetovne vojne letinah dosti uvažati, posebno žita, pšenice. Žitna letina 1, 1914, ni bila bogata, komaj srednje dobra. Doma pridelano žito torej vsekako ne bo zadostovalo, prav posebno velja to za Avstrijo.« 640 In vprašanje je postalo še kako relevantno: »Moka. Kjerkoli se zdaj srečavajo ljudje, izprašujejo drug druzega, ima li do- volj moke. Nekateri vsi misli prihuljeno: ‚Imam moke vsaj do jeseni,‘ a od- govarja: ‚No, da, par vrečic sem si je nakupil; a bože, bože, predraga je, da bi si je mogel nakupiti dovolj!‘ Drugi majejo glavo. Niso verjeli, da bi mogla nastati zadrega z moko, preveč so zaupali in preskrbeli se niso z ničimer. Tretji imajo denarja jedva za vsakdansko potrebo, zato zro obupani v bodočnost, zaupajoči v pomoč države -in občine, da jih že rešita skrajne sile. Četrti pa šele zdaj begajo okoli mokarjev in prodajalnic ter nakupujejo različite vrste moke, ne da bi se dosti brigali, kakšna je.- Mnogo denarja gre dandanes v izgubo, ker se ljudje niso pravočasno založili s potrebno količino moke, ko še ni bila predraga, in ker poklicani faktorji niso pravočasno poskrbeli za zadostne in dobre zaloge.« 641 Kmalu se je pokazalo, da se je uresničil črni scenarij, zaradi hudega pomanj- kanja je bila februarja 1915 omejena poraba krušne moke na 200 gramov na ose- bo dnevno, od aprila leta 1915 je bilo moko in kruh mogoče kupovati le z nakaz - nicami. 642 Posameznik je bil na teden upravičen do 1,4 kilogramov mešane koruzno- pšenične moke oziroma malo manj kot 2 kilograma (1960 gramov) »voj nega« kruha, pečenega iz mešanice koruzno-pšenične moke. Drobno pe kov sko pecivo, žemlje, rogljiči, štručke, je izginilo s polic. 643 Ljubljančane je uved ba racionirane preskrbe vznejevoljila, ženske so proti kartam 8. maja 1915 celo protestirale. 644 Neke vrste protest je bilo tudi poimenovanje vojnega kruha – zaradi težke prebavljivosti so mu ljudje rekli kar »granata«. 645 Pritožb čezenj ni manjkalo, npr.: »Včeraj je bil kruh sprijet in neprepečen. Danes ga je nesla žena na pritožni urad.« 646 Da bi bili Ljubljančani deležni dobrih živil po nakupni ceni, ki je bila od trž ne nižja za dvajset do petdeset odstotkov, 647 je leta 1915 v mestu svoja vrata od prla že v prvem letu vojne načrtovana vojna trgovina, ki ji je 1916 sledila še 640 Domoljub, 15. 3. 1915, str. 177, Naše vojno gospodarstvo. 641 Tedenske slike, 24. 2. 1915, str. 11, Gospodinjstvo. 642 Kresal, Zgodovina socialne in gospodarske politike, str. 41. 643 Godina Golja, Recepti in napotki, str. 70. 644 O t. i. ženskih demonstracijah proti slabi preskrbi Selišnik, Ženske v zaledju. 645 Vrhovnik, Trnovska župnija, str. 157. Izseki iz pisem, ki pričajo o slabi kvaliteti kruha tudi v Svoljšak, Slovenci v primežu, str. 122. 646 Milčinski, Dnevnik, str. 237. Watson piše, da vojni kruh sprva niti ni bil slabega okusa, ljudje so v glavnem pogrešali hrustljavost belega hlebca. Kasneje pa so ga opisovali kot rumenega, lepljivega in neokusnega. – Watson, Ring of Steel, str. 334. 647 Koder, »Na jugu se ponavljajo časi«, str. 50. 174 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer aprovizacijska pekarna, seveda pa ti dve nikakor nista ostali osamljeni. 648 Obstoj tovrstnih lokalov pa ni bilo vedno zagotovilo, da so ljudje živila tudi dobili, pre- plah je sprožilo največkrat prav pomanjkanje moke in kruha: »Ne dobi se ne moke ne kruha. Redarji gonijo ljudi izpred vojne prodajalne. Ljudstvo je razdraženo. Ko so čakali pred vojno prodajalno kakor duše v predpeklu, je zapel neki hudomušnež ginljivo pesem: Lepa naša domovina, nima kruha, nima vina. Takoj je pristopil redar in ga odgnal v zapor.« 649 Hujše posledice je utrpel deček, ki je svoje življenje tragično končal: »Nestrpna množica je ob besedi kruh pozabila na ljudi okoli sebe in včasih povzročila pravo tragedijo, kot se je to dogodilo nesrečnemu dečku, ki so mu najprej zlomili roko in ga tako pregazili, da je kasneje umrl za poškodbami.« 650 V letu 1915 je začelo primanjkovati tudi drugih živil. Pomanjkljiva je bila pre- skrba z govejim in svinjskim mesom. Razloga sta bila dva: pomanjkanje (žitne) krme in posledična prodaja živine ter potrebe vojske po velikih količinah mesa za lastno prehrano. Ker je bil dotok živine iz Srbije in Galicije prekinjen, so bili v letu 1915 hlevi skoraj prazni: »Vlada je obupanim ljudem svetovala varčno porabo, gospodinje naj ne ku- ha jo samostojnih mesnih jedi, ampak naj bo meso le dodatek zelenjavni juhi ali omaki. /…/ Za običajnega državljana je bilo tako še najlažje dosegljivo perutninsko in kunčje meso, ker je bila reja enostavna in ni zahtevala veliko prostora in stroškov.« 651 Da bi situacijo olajšali, so bili uvedeni brezmesni dnevi, najprej dva, leta 1916 pa trije dnevi na teden, pri čemer je potrebno poudariti, da je bilo od sep- tembra 1916 meso mogoče kupiti zgolj na karte. Posameznik je bil upravičen do 18 gramov mesa na vsak mesni dan, 652 nosečim in doječim ženskam pa so bi le do deljene posebne dodatne nakaznice. 653 Kot je razvidno iz dnevniških za- pi sov Frana Milčinskega, so pristojni organi kontrolo na brezmesne dni, ki so jo zapovedale oblasti, dejansko tudi izvajali in kršitelje kaznovali: »Po hišah hodijo gledat v lonce. Pri eni družini našel policaj navzlic prepo- vedanemu dnevu pečenko. Kuharica se opravičevala: ‚Za jutri jo pečem, da se 648 Brodnik, Preskrba Ljubljane, str. 16. 649 Vrhovnik, Trnovska župnija, str. 154. Notranje ministrstvo je mdr. zbiralo tudi poročila o tem, kakšno je razpoloženje na Kranjskem, kakšni so odzivi na aprovizacijo ipd. Ukrepalo je proti osebam, ki so svoje nezadovoljstvo izražale preveč na glas: »Razlog za aretacijo je bilo lahko tudi nezadovoljstvo s črnim kruhom.« – Selišnik, Ženske v zaledju, str. 189. 650 Koder, »Na jugu se ponavljajo časi«, str. 50. 651 Kos, Kaj v vsakdanje življenje prinese vojna?, str. 36. 652 Kresal, Zgodovina socialne in gospodarske politike, str. 41. 653 Brodnik, Preskrba Ljubljane, str. 36. 175 Šorn: Pomanjkanje in lakota v Ljubljani v času prve svetovne vojne ne pokvari.‘ Policaj je izrekel, da je dobro – a zvečer je nepričakovano prišel gle dat po pečenki, namenjeni za jutri – pa je ni več bilo. Kazen 60 K.« 654 V zadnjih letih vojne do tovrstnih prekrškov ni več pogosto prihajalo, saj je pre- skrba civilnega prebivalstva z mesom postajala čedalje težavnejša, seveda pred vsem na račun oddaje živine vojski. Deželna komisija za ureditev prometa z živino na Kranjskem je pri deželni vladi v Ljubljani na seji dne 31. januarja 1918 energično ugovarjala proti (pre)velikim zahtevam vojaške uprave glede oddaje živine. Z ugovori se je strinjala tudi deželna vlada in je poudarila, »da Kranjska pod nobenim pogojem ne more izpolniti predpisov vojaštva, ki pa zahteva kljub vsemu, predpisano število živine«. Februarja 1918 bi namreč moralo »Deželno mesto« s Kranjske dobiti 13.000 glav živine, če bi želelo izpolniti vojaške zahteve in zahteve civilnega konzuma, pri čemer je bilo »Deželno mesto« s prostovoljnim nakupom zmožno pridobiti le 613 glav. Kmetje so rekviriranju nasprotovali, živine je tako ali tako primanjkovalo od začetka vojne, vole so potrebovali za de lo, molznih in brejih krav pa se ni smelo odvzeti. Tako je bila Deželna komisija za ureditev prometa z živino na Kranjskem prisiljena ponovno znižati civilni kon zum … »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine« je apeliralo na živi norejce, naj se ne upirajo dobavam živine, saj so se bali, da bi drugače vojaštvo ukazalo rigorozno rekvizicijo, ki bi lahko pustila hude posledice za živinorejo, nevarna pa bi bila tudi za ljudstvo samo. Oblasti so apelirale tudi na prebivalstvo mest in krajev, naj začasno omeji uživanje mesa, vsaj za toliko časa, da bodo kmetovalci obdelali polja, da bo jeseni vsaj kaj pridelka: »V interesu vsega prebivalstva in bodočnosti našega narodnega gospodarstva je, da se vsaj večji del živine za delo ohrani in ne pobije zadnji rep. Živinorejci, predvsem pa tudi županstva naj gledajo, da ne bodo ljudje po deželi doma klali živine in telet in da se ne bo vršilo tihotapstvo živine v sosedne dežele, ker oboje je skrajno škodljivo že sedaj, odslej bi pa bilo to naravnost poguba za naše gospodarstvo.« 655 Kljub pozivom k omejenemu uživanju mesa je bil naval na mesnice, ko se je razvedelo, da bo naprodaj nekaj kilogramov, nepopisen. Ljudje so na skromen zalogaj v vrstah čakali tudi po več ur: »Tako so se recimo vrste pred mesnicami pričele že ob 2. uri zjutraj, ženske in otroci pa so tam čakali po štiri ali tri ure.« 656 Nič drugače ni bilo v drugih evropskih mestih. Pri tem pa nesreča ni vedno počivala. V Hamburgu sta bili aprila 1916 v gneči ljudi, ki so želeli kupiti meso, ubiti dve ženski, šestnajst oseb pa je bilo hospitaliziranih. 657 654 Milčinski, Dnevnik, str. 204. 655 Slovenec, 6. 2. 1918, str. 6, Silno pomanjkanje živine na Kranjskem in omejitev civilnega konzuma mesa. 656 Selišnik, Ženske v zaledju, str. 188. 657 Watson, Ring os Steel, str. 330. 176 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer Nič manjša zagata in boj nista vladala niti glede maščob, ki so jih na karte prodajali od septembra 1916. Posameznik je bil upravičen do treh četrtin kilo- grama masti na mesec. 658 Karte za nakup sladkorja so bile uvedene 19. marca 1916, po sameznik je bil upravičen do kilograma sladkorja vsake štiri tedne. Karte pa so bile dodeljene le tistim, ki v gospodinjstvu niso beležili večjih zalog, se pravi tistim, katerih zaloga je bila manjša od dveh in pol kilogramov sladkorja na osebo. 659 Tudi z nakupom sladkorja je bilo podobno kakor z nakupom mesa – ni bil vedno na razpolago: »Sladkorja se nič ne dobi v prodajalnah. /…/. Pivo Union ni pitno, grenko kakor tavžentrože. Nemara brez sladu, le s hmeljem.« 660 Nič boljša ni bila preskrba s krompirjem, saj se je zaradi njegove večje porabe (ker ni bilo kruha, so ljudje več posegali po krompirju) dvignila tudi njegova cena. Krompir »je postal cenjen kot še nikoli: ‘Kmetovalci bodo tedaj prav storili, če bodo prihodnjo pomlad sadili veliko krompirja … S pridelovanjem je primeroma malo truda, vsak dan je krompir na mizi, pa še lepe kronce prinaša. ’« 661 Vlada je prosto prodajo krompirja prepovedala spomladi 1915, ko je ugotovila, da so ga prekupčevalci začeli kopičiti, od oktobra 1916 pa so ga prodajali zgolj na karte in to 300 gramov na osebo na dan. 662 Ljubljančani so občutili tudi težave v oskrbi z mlekom, drugim najpo memb- nejšim živilom. Največja težava je bila v tem, da je bilo mesto vezano na dovažanje mleka iz okolice, nič manjša pa zaradi rekviriranja 663 mleka za potrebe vojske in zaradi pomanjkanja krmil za molznice. Slabe preskrbe in pomanjkanja mleka ni spremenila niti ustanovitev Preskrbovalnice za mleko, ki naj bi mleko zagotavljala vsaj za dojenčke, porodnice in težke bolnike, ki druge hrane niso mogli uživati. V mesto so namreč vse večkrat dostavili tako majhno količino mleka, da je pokrila komaj četrtino nakazil. Ljubljanska mestna občina se je v upanju na izboljšanje položaja preskrbe obračala na mlekarne in mlekarske zadruge, njihov odgovor pa se je največkrat glasil, »da je vojaška oblast rekvirirala vse mleko naše mlekarne«. 664 Mlekarna Prevoje se ni potrudila niti z navedbo razloga: »Na cenjeno pismo z dne 24. 4. 1915 /…/ V am naznanjamo, da V am nemoremo mleka pošiljati.« 665 Hudo pomanjkanje pa je mleko seveda samo še dražilo, ljudje so se pritoževali: »Torej še mleko, ki ga vsak rabi, nam bodo kmetje v teh časih, ko vsega manjka, podražili!« 666 658 Kresal, Zgodovina socialne in gospodarske politike, str. 41. 659 Koder, »Na jugu se ponavljajo časi«, str. 52. 660 Milčinski, Dnevnik, str. 115. 661 Kos, Kaj v vsakdanje življenje prinese vojna?, str. 35, 36. 662 Kresal, Zgodovina socialne in gospodarske politike, str. 41. 663 Rekvirírati – odvzeti premičnine zaradi nujnih potreb vojske, države, zlasti v vojnem času. – Slovar slovenskega knjižnega jezika. 664 SI_ZAL_LJU/0489, t. e. 1797, a. e. 1629, št. 328. 665 SI_ZAL_LJU/0489, t. e. 1797, a. e. 1629, št. 331. 666 Domoljub, 14. 10. 1915, str. 597, 598, Gospodarske vesti. 177 Šorn: Pomanjkanje in lakota v Ljubljani v času prve svetovne vojne Čeprav je mestna aprovizacija svoje zaloge popolnjevala z zakonskimi zaplem- bami, je bilo pomanjkanje vsako leto vojne večje. Dr. Triller je leta 1916 v poročilu odseka za aprovizacijo poudaril, »da je cela tozadevna preskrba nezadostna in pomanjkljiva« in da »stoji Ljubljana brez živil tik pred lakoto.« 667 Jedilniki so po- stali skromnejši tudi v bolje stoječih družinah: »Naš jedilni list postaja vedno pre prostejši. Danes opoldne: juha, krompir v krhlih s čebulo in zelena solata s prav malo olja.« 668 Še bolj kritično je bilo leto 1917. Podatki za Kranjsko za to leto izkazujejo zmanjšanje pridelave pšenice in koruze za kar četrtino, rži za več kot tretjino in ječmena ter ovsa celo za polovico. Slabši je bil tudi pridelek zelenjave, krompirja, zelja in repe, tudi fižola. Poljedelstvo je upad utrpelo tako zaradi vremenskih težav kot tudi zaradi pomanjkanja vprežne živine, krmil in gnojil. 669 Ko so začeli izostajati še kontingenti živil, določeni za Ljubljano, je kot neke vrste blažilo začel v mestu delovati nadzornik za ljudsko prehrano na Kranjskem, ki je nastopal kot posrednik med prebivalci in centralnimi uradi: »Vsakdo se lahko obrne nanj, najsibo z željami ali nasveti. Njegova uradovalnica je odprta vsem brez razlike stanu v petek in soboto, izvzemši one dni, ko se bo nahajal na službenih potovanjih po deželi. Pri teh prilikah se bo nanj lahko obračalo osebno tudi prebivalstvo dotičnih krajev.« 670 Seveda urad ni požel večjih uspehov in tako je konec leta 1917 v poročilu odseka za aprovizacijo dr. Triller poročal, da se je položaj v mestu bistveno po- slabšal, in da mdr. Dunaj ni odgovoril niti na prošnje in zahteve podružnice niti na njegovo lastno intervencijo glede bele moke za bolnike, doječe matere in o t ro k e . 671 Poročal je tudi, da okrajna glavarstva nikakor niso bila kos nalogi pri odrejeni rekviziciji krompirja, ki ga je v mestu že močno primanjkovalo. Dejal je: »Naivno je bilo tudi upanje, da bo Kranjska po uspešni ofenzivi proti Italiji deležna velikega plena. Pridrveli so tja ogrski čifuti in na Kranjskem nismo videli niti zrna riža. /…/. Za mast je kranjska aproviz. družba investirala dale ko nad milijon kron, da dobi z Ogrske mast. Najprej je dospel vagon docela neužitne masti /…/. Drugega pol vagona pa je je bilo konfiscirane, kljub temu, da je imela družba transportno dovoljenje ogrske in avstrijske vlade. Konfiscirana je bila mast vsled tega, ker je bila kupljena nad maksimalno ceno. /…/. Na merodajnem mestu se je zatrdilo, da vodi Ogrska proti nam najhujšo gospodarsko vojno in vsi so enega prepričanja, da nobena, niti naj bolj neprijazna neutralna vlada ne postopa proti nam tako neprijazno kakor Ogrska.« 672 667 SI_ZAL_LJU/0488, Cod III, šk. 118, a.e. 75 (1916), Zapisnik javne seje občinskega sveta ljubljanskega, 28. 11. 1916. 668 Milčinski, Dnevnik, str. 179. 669 Fischer, Gospodarstvo v vojnih razmerah, str. 149 670 Slovenski narod, 14. 5. 1917, str. 4, Aprovizacija. 671 V tem času se je z zelo hudim pomanjkanjem soočal tudi Dunaj, o tem mdr. W atson, Ring of Steal, str. 33 isl. 672 SI_ZAL_LJU/0488, Cod III, šk. 118, a.e. 75 (1916), Zapisnik javne seje občinskega sveta ljubljanskega, 18. 12. 1917. 178 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer Oblasti je poleg slabe preskrbe Ljubljane z moko, kruhom in krompirjem ne pres tano skrbelo tudi pomanjkanje mleka: »Štiri mesece je vlada v soglasju z vo jaštvom organizirala preskrbo mesta z mlekom. Uspeh je bil ta, da danes ni mleka niti za dojen čke in doječe matere niti za bolnike, katerim je mleko pogoj za ohranitev življenja.« 673 Dr. Triller poročila ni zaključil v nič kaj bolj optimističnem tonu, primanj- kovalo je namreč celo fižola za seme. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja se je leto 1918 začelo v strahu pred lakoto. Nemir je mdr. sprožila novica župana, da mu je Žitno-prometni urad sporočil, da bo Ljubljana prejemala 9 vagonov manj žita kot poprej, ob tem pa dodal: »Pogled v bodočnost je teman in obupen. Prebivalstvo bo potrebovalo velikanske potrpežljivosti in napeti bo moralo vse moči, da mu pogum ne upade. /…/ V zalogi imamo vsega skupaj nekako vagon suhih hrušk in češpelj. Toliko se nam je posrečilo nastrgati s cele dežele!« 674 Aprovizacijski urad, ki mu je bila ob ustanovitvi dodeljena skrb za aproviza ci- jo revnejših slojev, je imel leta 1918 že okrog 100 zaposlenih, skrbel pa je za skoraj 20.000 prebivalcev – tretjino mestnega prebivalstva … 675 Trudil se je po najboljših močeh, mdr. je na pobudo župana Ivana Tavčarja 676 pri mestnem knjigovodstvu ustanovil fond »prehrana revnih slojev«, od katerega so najrevnejši prebivalci mes ta dvakrat na mesec brezplačno prejeli določena živila, vendar je zapadal v ved no večjo stisko, ostajal je osamljen in izoliran: »Pisarimo, brzojavimo in kri- čimo, ali slavna centrala v Plankengasse nas ne vidi vredne niti odgovora! Obrnili smo se do deželne vlade, ki se je končno odločila ter poslala na Dunaj jokav telegram. Ali mislite, da urad sploh odgovori?« 677 Ker mestna aprovizacija zalog ni imela, promet z okolico pa je bil čedalje bolj mo- ten, je mesto skoraj ostalo brez masti, mleka, mesa, krompirja … Odraz de janskega stanja je bila ljubljanska tržnica: »Danes je bilo na prodaj lipovo cvetje, drugega skoraj nič.« 678 In: »Danes še peteršilja ni bilo na trgu. Ženi od shujšanja prstan uhaja s prsta.« 679 Ter: »Na ljubljanskem trgu je sedaj velika bor ba. Kadar prinese kaka prodajalka kaj živil, jo hipoma obsujejo; vsakdo bi rad ku pil. Dobi se že malo živil. V ojaki prihajajo z vozmi na trg in pokupijo vse.« 680 Se veda Ljubljančanov ni pestilo le pomanjkanje, temveč huda draginja: »Draginja narašča od dne do dne.« 681 673 SI_ZAL_LJU/0488, Cod III, šk. 118, a.e. 75 (1916), Zapisnik javne seje občinskega sveta ljubljanskega, 18. 12. 1917. 674 SI_ZAL_LJU/0488, Cod III, šk. 118, a.e. 76, Zapisnik javne seja občinskega sveta ljubljanskega, 22. 1. 1918. 675 SI_ZAL_LJU/0488, Cod III, šk. 118, a.e. 76, Zapisnik javne seja občinskega sveta ljubljanskega, 22. 1. 1918. 676 Tavčar je bil ljubljanski župan v letih 1912–21. – Anžič, Hančič in Šenk, Ljubljanski župani, str. 128. 677 SI_ZAL_LJU/0488, Cod III, šk. 118, a.e. 76, Zapisnik javne seje občinskega sveta ljubljanskega, 22. 1. 1918. 678 Vrhovnik, Trnovska župnija, str. 163, 2. 7. 1917. 679 Milčinski, Dnevnik, str. 232. 680 Vrhovnik, Trnovska župnija, str. 154 681 Domoljub, 8. 6. 1916, str. 305. 179 Šorn: Pomanjkanje in lakota v Ljubljani v času prve svetovne vojne In kot se je v začetku leta napovedovalo, se je leto 1918 izkazalo za leto be- de, živilske nakaznice so vse bolj izgubljale svoj pomen, čeprav naj bi bil po- sa mez nik na teden upravičen do 750 gramov moke, 30 gramov masti ter 550 gramov krompirja in do 750 gramov sladkorja na mesec. 682 Vse bolj je cvetela trgovina »na črno«, ki za večino zaradi zelo visokih cen ni bila pravi naslov. Ljubljana se je soočila z lakoto. 683 Ljudje so postajali vse bolj nemirni, začele so se demonstracije. 684 Marca 1918 so pred deželno vlado demonstrirale žene železničarjev, ki so zahtevale izboljšanje sistema prehrane, 24. aprila 1918 pa je v mestu prišlo do zelo hudih izgredov, ki so trajali tri dni. Sprožile so jih po večini ženske, ki se jih je zaradi pomanjkanja in lačnih otrok polotil obup. Od mesta jim je uspelo dobiti zadnje zaloge testenin, nekaj marmelade in cikorije ter suhih hrušk. 685 Ko so orožniki s pomočjo vojske demonstracije zadušili, so ocenili škodo, ki je bila precejšnja: poškodovani so bili kavarni Union in Kazina, poslopje Ljubljanske kreditne banke in mestne aprovizacije. 686 Mestni možje so otopeli menili: »Kdor išče krivcev, da se ničesar tu več ne dobi, naj se obrne na Dunaj in Budimpešto, tam jih gotovo najde.« 687 Naj prvi del prispevka zaključim s povednim navedkom iz dnevnika Milčinskega, zapisanim novembra 1918: »Za kupit se ne dobi ničesar, niti lasnice. /…/. Zadnjih 14 dni nismo na krušne karte dobili nič moke.« 688 KAJ IN KAKO KUHATI? Preskrba, ki je tudi v času vojne po večini 689 ostajala ženska domena, je gos po din je soočila z zelo visokimi cenami, pomanjkanjem in odsotnostjo določenih živil. Stiska je po eni strani sprožila uživanje hrane, ki ni bila povsem običajna; da bi omilili obču- tek lakote, so ljudje v veliki meri uživali hrano z malo oziroma povsem nehranljivimi 682 Himmelreich, Prva svetovna vojna v dokumentih, str. 5. 683 Na tem mestu bi podala komentar Milka Brezigarja iz leta 1918: »Naravno je, da so one pokrajine najbolj trpele, ki so bile neposredno za fronto, oziroma po katerih so se bili krvavi boji. Najbolj prizadeti sta Koroška in Kranjska, najmanj Štajerska.« – Brezigar, Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva, str. 70. 684 Nemiri, ki jih je sprožila lakota, so se v Nemčiji začeli že poleti 1916: »Ženske in mladina so zahtevali kruh, plenili pekarne in se borili s policisti.« – Watson, Ring of Steel, str. 331. 685 Selišnik, Ženske v zaledju, str. 193, 194. 686 SI_ZAL_LJU/0488, Cod III, šk. 118, a.e. 76: Zapisnik javne nujne izredne seje občinskega sveta ljubljanskega, 25. 4. 1918: 687 SI_ZAL_LJU/0488, Cod III, šk. 118, a.e. 76: Zapisnik javne seje občinskega sveta ljubljanskega, 19. 2. 1918. 688 Milčinski, Dnevnik, str. 315. 689 Selišnikova piše, da so morali tudi moški uporabiti svoje spretnosti za iskanje (poceni) živil (Selišnik, Ženske v zaledju, str. 188), kar ilustrira naslednji navedek: »In gospodje, ki se prej niso brigali za domače gospodinjstvo in gospodarstvo, so se zdaj skrbno obveščali, kje se da dobiti moka, sladkor, mast … in kam je treba iti po nakaznice za to ali drugo blago.« – Milčinski, Dnevnik, str. 8. 180 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer snovmi. Po drugi strani pa je stiska sprožila proizvodnjo nadomestnih živil, ki so do neke mere olajšala pomanjkanje osnovnih živil. 690 Zgolj kot zanimivost naj nave- dem, da je bilo v Nemčiji ob koncu vojne naprodaj več kot 11.000 nadomestkov, med katerimi je bilo 837 različnih tipov nadomestkov klobas. 691 Gospodinje so se znašle v težkem položaju: kaj in kako kuhati?! Njihovega tež - ke ga položaja so se zavedali tudi uredniki časopisja, ki so bolj ali manj spretno ma- nev riranje med pomanjkanjem, draginjo in zdravjem družinskih članov ime no vali kar umetnost: »Znati je treba posebno sedaj dobro in umno gospodinjiti. In vojska je na- učila že marsikatero gospodinjo štediti. Varčevanje z živili je sedaj dolžnost nas vseh, ne samo zato, ker so živila draga, ampak tudi zato, ker nam jih pri - manj kuje. /…/ Kuhati in zadovoljiti družino, posebno, ako šteje mnogo glav, je pa dandanes res prava umetnost. To veste najbolj matere same! Da osta- nemo močni, je treba preskrbeti telesu potrebnih hranilnih snovi.« 692 Iz virov je razvidna predvsem stiska zaradi pomanjkanja moke in kruha kot osnovnega in najpomembnejšega živila za širši krog ljudi: »Čeravno se kruh in moka v gotovih mejah lahko nadomesti z drugimi živili, je vendar za prehranitev neizogibno potrebna. Premožnejši lahko nadomeste moko glede hranilnih snovi, z zelenjavo in mesom. Drugače je pa pri delavcu. Njegovo glavno živilo so žganci, kruh, močnik. Torej le moke je treba.« 693 Ko je stopila v veljavo cesarjeva naredba, ki je dovoljevala peko kruha iz naj- več 70 odstotkov pšenične ali ržene moke, ostanek pa je moral vsebovati krom- pirjevo, ječmenovo ali koruzno moko, je Slovenski narod sporočil, da je za me- šanje najboljša krompirjeva moka in da na Dunaju izdelujejo kruh tudi samo iz te moke. 694 Hkrati pa so občila Ljubljančane, ki niso bili navajeni niti na koruzno moko, poskušala prepričati o njeni uporabnosti: »Koruzna moka. Sedaj, ko nam primanjkuje pšenične in ržene moke, nam je šele dobrodošla koruzna moka, medtem ko smo jo prej nekako prezirali in uporabljali koruzo le bolj za živino. T oda koruzna moka ima v sebi prav mnogo redilnih snovi in se morda vsaj zdaj naučimo bolje upoštevati jo. /…/ Sedaj je čas, da se navadimo polente in koruznih žgancev, ki so s surovim maslom zabeljeni naravnost izvrstni. Ker je kruh iz same koruzne moke težko speči – tak kruh namreč kar leze narazen in se skoraj nič ne vzdigne, – naj bi kuhale 690 Makarovič, Prehrana na Slovenskem, str. 161; Godina Golja, Recepti in napotki, str. 67. 691 Watson, Ring of Steel, str. 334. 692 Zemljanova, Gospodinja v vojnem času. 693 Prav tam. 694 Slovenski narod, 2. 11. 1914, str. 4, Pozor, peki!. 181 Šorn: Pomanjkanje in lakota v Ljubljani v času prve svetovne vojne gospodinje pogostokrat polento in koruzne žgance, ki dajo z mlekom uživani, izvrsten zajutrek ali večerjo.« 695 Ker so bile zaloge koruzne moke, ki ni bila racionirana, konec leta 1915 že iz- črpane, so se morale gospodinje znajti drugače. Pri tem so jim pomagali številni in raznorazni recepti, kako peči kruh. Izkazalo se je, da krušnega testa niso pripravljali samo iz moke, tej so dodajali tako zmlete stročnice kot tudi kostanj. 696 Domoljub je priporočil kruh, pečen iz 50 odstotkov ržene in 30 odstotkov ječ- menove moke ter 20 odstotkov naribanega surovega krompirja. Znan je tudi re- cept, ki gospodinjam celo svetuje, naj kruh spečejo iz ržene in želodove moke. 697 Pomanjkanje moke so poskušali omiliti s krompirjem, ki je v marsikateri dru žini postal glavno živilo, pri čemer so opozarjali, da je hranilna vrednost krom pirja sicer precejšnja, a če bi torišče prehrane človek postavljal zgolj nanj, bi sča soma opešal. Zato so priporočali, da se ga uživa z mlekom, sirom, maslom, s l a nin o , m es o m, 698 seveda tudi s stročnicami in zelenjavo: »V koščih ali cel (v ob li cah) je težko prebavljiv. Jako dober je krompirjev pire. (Krompir se skuha v koscih, ali še bolje v oblicah, se olupi, dobro zmečka, zalije z mlekom, da je kakor kaša in zabeli.) Dobra jo tudi krompirjeva juha, guljaž iz krompirja.« 699 V časopisih so bili objavljeni številni recepti z zelenjavo, ki je pridobila celo status samostojne jedi, na primer zelenjavna žolca, zelenjavni golaž in druge jedi. Kljub spodbudam, naj ljudje jedo malo in zdravo, so ljudje v vojni posegli po živilih, ki v obdobju miru niso bili na jedilnikih, na primer mesu odsluženih vojaških konj in tudi mesu mačk in psov, ki so ga »pripravljali v omakah ali kot sekanico, njegov izvor so skušali prikriti z različnimi dodatki.« 700 Prebivalce so občila spodbujala k nabiranju in pripravi divjih rastlin in njihovih plodov: gob, kostanja, preslice … Jedila, ki vsebujejo ta živila, najdemo tudi v knjigi Varčna kuharica: zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedi s skromnimi sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem letu 1915, ki jo je napisala Marija Remec, saj je menila, da draginja in pomanjkanje zahtevata novo, časom primerno kuharsko knjigo. Prepričana je bila, da ji je v knjigi uspelo združiti vse zahteve skromne kuhinje, »naj si bo glede štedljivosti, pa tudi glede okusa; strogo pa smo se ogibali dajati navodila za razkošje in potrato«. Skrbna avtorica je vse recepte, preden so si zaslužili zapis v knjigi, večkrat preizkusila, saj je želela, da so vsa jedila kljub skromnosti okusna, 695 Tedenske slike, 24. 3. 1915, str. 8, Gospodinjstvo. 696 Godina Golja, Recepti in napotki, str. 71. 697 Kos, Kaj v vsakdanje življenje prinese vojna?, str. 35. Watson piše, da ob pomanjkanju moke za pripravo kruha niso uporabljali le koruze, kostanja, graha, soje in otrobov, temveč tudi deteljo. – Watson, Ring of Steel, str. 335. 698 Zemljanova, Gospodinja v vojnem času. 699 Zemljanova, Za naše gospodinje. 700 Godina Golja, Recepti in napotki, str. 67. 182 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer »da se lahko postavijo na vsako, tudi imenitno mizo«. 701 Remčeva je poudarila, da je ob pisanju receptov pazila, da so navedeni obroki zdravi in ljudem nudijo vse potrebne snovi za vitalno življenje. V knjigi je zaslediti recepte, ki svetujejo uporabo tako pesnega in kolerabnega perja ter re grata kot tudi kopriv in kislice. V receptu za t. i. alelujo avtorica olupke bele repe spremeni v mikavno prikuho: »Olupke oprane bele repe posuši nad ognjiščem. Posušene shrani na suhem; ko jih rabiš, jih namakaj en dan v mrzli vodi ter jih skuhaj do mehkega. Ku ha- ne odcedi in dobro sesekljaj. Naredi svetlorumeno prežganje, prideni drobno zrezane čebule, zelenega peteršilja in sesekljane olupke ter zalij /…/, pridaj še malo popra, pusti prevreti in daj kot prikuho na mizo.« 702 Vojna in pomanjkanje nista prinesla le novih receptov, temveč tudi živila, ki pred vojno niso bila širše poznana in, kot že omenjeno, razne živilske nado mest ke. Namesto dragega olja, ki ga je zelo primanjkovalo, so svetovali uporabo nado mest- ka iz morskega maha: »Morski ali irski mah je rastlina, ki raste ob morju. Irci jo uživajo kot živilo, v zdra vilski vedi se uporablja proti jetiki, kašlju, katarju /…/. Rastlina se ku ha na vodi, dokler se ne zgosti, da je kakor olje. Tedaj ima barvo in okus rici- novega olja; spominja pa tudi na kuhane otrobe. Ako se še parkrat precedi in prevre z nekaj zrn janeža in limonovo lupinico, dobi okus in barvo pravega olja. S tem začinjena solata se ne razloči od solate, napravljene z oljem. Škoda je samo, da se ne drži dolgo. Treba bi bilo napravljati vsakih par dni sveže olje. Ko postoji, se naredi gosta žolica, ki se razpusti, če pride na toplo.« 703 V časopisju so zaradi hudega pomanjkanja masti priporočali nakup danskega surovega masla, 704 svetovali pa so tudi uživanje nizozemskega oslajenega kon den- ziranega mleka, ki je bilo zaradi devetih odstotkov maščob primerno živilo tako za otroke kot tudi bolnike. Maja Godina Golja piše, da so ga zato »nekaj razdelili otroškim zavetiščem, društvom in bolnišnicam, nekaj pa ga je bilo v prosti prodaji pri trgovcih«. 705 Tudi nakup jajc je bil pravi podvig, bila so draga in kljub temu jih je bilo težko dobiti, saj so jih v splošnem pomanjkanju rejci pe rut nine raje in več porabili zase: »Na trgu nič jajc, jih ženske skrivajo, niso zadovoljne s ceno.« 706 Kar sam od sebe se je ponujal jajčni nadomestek, imenovan doterol, ki je dajal barvo in okus pravih jajc. »Mestne gospodinje pravijo, da so cmoki in rezanci še bolj 701 Remec, Varčna kuharica, str. 3. 702 Prav tam, str. 36. 703 Domoljub, 12. 10. 1916, str. 541. 704 Godina Golja, Recepti in napotki, str. 70. 705 Prav tam. 706 Milčinski, Dnevnik, str. 43. 183 Šorn: Pomanjkanje in lakota v Ljubljani v času prve svetovne vojne okusni z doterolom.« Ker pa so bolnikom svetovali uporabo pravih jajc, je časopisje kmečke gospodinje pozivalo k prodaji, pri čemer jim je obljubljalo lep dobiček. 707 Da bi imele gospodinje sploh kaj dati v lonec, so oblasti spodbujale obdelavo vrtov, njiv in parkov širom mesta, tudi »ob sodišču 4 krat toliko kakor prvo leto, za sodiščem vsa ledina, pod Tivoli ves obronek pod baldahinom in višji deli ob progi«. 708 Seveda so bili Ljubljančani deležni nasvetov in usposabljanja na tečajih, saj mnogi niso bili vešči kmetovalci. Spodbude in pomoči so bili deležni tudi glede reje malih živali, ki je značilna za mesta v času vojn, 709 tudi za Ljubljano, v kateri so bili priljubljeni predvsem zajci in kokoši. Značilno za vojno je tudi romanje z nahrbtniki po živež na deželo: »Nekatere družine so že mesece brez mleka. Meščani hodijo ob nedeljah in tudi ob delavnikih opremljeni z nahrbtniki na kmete, prosjačit moke, mleka, krompirja in drugih živil, a za denar ne dobe ničesar, le kdor prinese tobaka, sladkorja, kave, kaj odnese.« 710 Ko je minister za prehrano prepovedal prosto trgovino, je bilo živila dovoljeno kupovati samo preko javne aprovizacije, kar je pomenilo, da tudi nahrbtništvo ni bilo več dovoljeno. To je sprožilo hude proteste, ki sta se jim pridružila celo MOL in APOD, ki sta menila, da si vsaj nekateri Ljubljančani na ta način lahko pomagajo sami: »Pomisliti je, da bo mesa vedno manj, vedno manj masti in da pride do kata- s trofe, če se zapre mestnemu prebivalstvu pot do pridelkov, ki si jih sme kme tovalec pridržati za sebe. Zato se pridružuje mestna občina energičnemu protestu aprovizačnega odseka proti strogi izvedbi ukaza ministra Paula glede prometa živil v nahrbtnikih. Pač smo proti vtihotapljanju po prekupcih in navijakih cen, vsakemu pa naj se prepusti, da si po možnosti preskrbi živil pri znancih na kmetih.« 711 Ker Ljubljana v teh protestih ni bila osamljena, je bilo romanje na deželo iz- vze to iz odloka, se pravi dovoljeno za vse, ki so si preskrbeli dovolilnice oziroma propustnice, pri čemer nakupljeno blago ni smelo presegati 20 kilogramov. 712 Ko je vojna izčrpala tudi podeželje, je bilo večinoma mogoče živeti samo še od črnega trga: »Živimo ob kontrabantu iz Reke. Ženske se obrtoma pečajo s tem. Imajo posebna spodnja krila iz samih dolgih žepov, kakor klobase. /…/. Tudi na sodišču se mirno razpravlja o kontrabantu kot načinu trgovine in občina potrja, da je zadovoljna, da ima kontrabantarje.« 713 707 Domoljub, 12. 10. 1916, str. 541, Za naše gospodinje. 708 Milčinski, Dnevnik, str. 169. 709 O vojnih vrtovih in reji malih živali v Nemčiji in Avstriji Watson, Ring of Steel, str. 337. 710 Vrhovnik, Trnovska župnija, str. 162 (30. 5. 1917). 711 SI_ZAL_LJU/0488, Cod III, šk. 118, a.e. 76, Zapisnik javne seje občinskega sveta ljubljanskega, 17. 9. 1918: 712 Brodnik, Preskrba Ljubljane, str. 48. 713 Milčinski, Dnevnik, str. 305. 184 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer Pomanjkanje pa ni sprožilo samo prekupčevanja, temveč tudi ponarejanje ži vil: »V moko so prekupčevalci mešali graščico, plevel in celo mavec.« 714 Nič dru gače ni bilo na Dunaju, kjer so v »kavi s sladkorjem« kot glavno sestavino naš li pesek. 715 POSLEDICE NEZADOSTNE PREHRANE Prebivalci srednje Evrope so si v času vojne delili isto usodo. Pomanjkanje in lakota sta negativno vplivala na njihovo zdravje. Hujšanju (»Kako smo shujšali. /…/. Če je vsak Ljubljančan shujšal povprečno za 3 kg, vrže kalo pri 40.000 120.000 kg ali 12 vagonov« 716 ) je sledila oslabelost in neodpornost organizma za razne bolezni. V Ljubljani je splošna umrljivost leta 1918 narasla na 18´1 promilov, medtem ko je bila v zadnjem petletju pred vojno 14´9 promilov. Tako kot v tujini so tudi doma najbolj grozile pljučne bolezni. V zadnjih letih vojne je tuberkuloza presegla vse druge bolezni po svojih žrtvah; umrlo je 161 Ljubljančanov, 717 kar pomeni, da je od vseh umrlih skoraj vsak šesti podlegel prav tej bolezni. 718 Tako kot na splošno v Avstriji je tudi v Ljubljani od leta 1915 število rojstev začelo hitro padati. Leta 1915 so zabeležili 993 živorojenih otrok, leta 1916 953, leta 1917 836. Leta 1918 so sicer zabeležili 866 živorojenih otrok, kljub temu pa je ta prirastek glede na predvojno obdobje, ko je bilo na leto rojenih povprečno 1028 živih otrok, kar je pomenilo 23 živorojenih otrok na 1000 prebivalcev, ne- znaten. Slaba prehrana se je odražala predvsem pri ranljivejših skupinah, na primer otrocih in mladostnikih. S padanjem in nizkim številom rojstev je hkrati naraščalo število umrlih otrok; leta 1918 je v starosti enega meseca umrlo 79 o trok, v prvem letu starosti 167 otrok, otrok, starih do pet let, 262, otrok v sta- rosti od 5–15 let pa 91. Mestni fizik je v poročilu za glavnega krivca označil ne- pra vilno in nezadostno prehrano, ki je oslabila odpornost in postala usodna za otroško telo. 719 Večina otrok, ki je pomanjkanje preživela, pa je posledice verjetno 714 Brodnik, Preskrba Ljubljane, str. 48. 715 Watson, Ring of Steel, str. 334. 716 Milčinski, Dnevnik, str. 212. 717 Leta 1916 je za tuberkulozo umrlo 126 Ljubljančanov. – SI_ZAL_LJU/0488, Cod III, šk. 118, a.e. 75 (1916), Zapisnik javne seje občinskega sveta ljubljanskega, 6. 2. 1917, Poročilo mestnega fizikata o zdravstvenem stanju civilnega prebivalstva v Ljubljani v letu 1916. 718 SI_ZAL_LJU/0488, Cod. III, šk. 119. knjiga 1919, Zapisnik javne seje občinskega sveta Ljubljanskega, 11. 2. 1919, Poročilo mestnega fizikata o zdravstvenem stanju civilnega prebivalstva v Ljubljani za leto 1918. 719 SI_ZAL_LJU/0488, Cod. III, šk. 119. knjiga 1919, Zapisnik javne seje občinskega sveta Ljubljanskega, 11. 2. 1919, Poročilo mestnega fizikata o zdravstvenem stanju civilnega prebivalstva v Ljubljani za leto 1918. Zaradi slabe preskrbe Trsta so bili tamkajšnji otroci še bolj na udaru bolezni, vendar, kot piše Nadliškova: »Končno so se srečnejši kraji oglasili, da sprejmejo na hrano otroke iz Istre, iz Trsta in s Krasa. Tudi jaz sem peljala svojega najmlajšega sinka Nenada, o katerem je dejal zdravnik, da bo podlegel, ako ne dobi izdatnejše hrane. Pripeljala sem ga z drugimi svetoivanskimi šolskimi otroki mimo Zagreba v Varaždin. Kakšna razlika! Tu niso nič vedeli o grozotah vojne, o bombah in 185 Šorn: Pomanjkanje in lakota v Ljubljani v času prve svetovne vojne nosila celo življenje. Neki münchenski zdravnik je namreč ugotovil, da so bili otroci pred vojno 2–3 centimetre višji in 2–3,5 kilogramov težji. V času vojne so dunajski fantje, stari od dvanajst do štirinajst let, zgledali kot bolehni osem- do desetletniki … 720 ZAKLJUČEK Gospodarske priprave na véliko vojno so se v vseh državah in na vseh ravneh izkazale za prepočasne, premalo aktivne, nefleksibilne, skratka nezadostne, za to lahko prvo svetovno vojno označimo za prelomnico »v pojmovanju ome je nega oziroma totalnega bojevanja ali drugače rečeno starega in modernega na čina vojskovanja«. 721 Tudi na primeru mesta Ljubljana ni bilo dosti drugače. Prebivalci so bili ne le zaradi draginje, temveč tudi zaradi pomanjkanja določenih živil primorani k varčevanju in vsaj delno spremenjenemu, skromnejšemu na či nu prehranjevanja že pred letom 1914. Po uvedbi vojnega gospodarstva je po lo žaj v Ljubljani ostajal nestabilen, omejitvam v preskrbi je kmalu sledila še večja draginja in najprej pomanjkanje osnovnega živila takratnega časa: moke oziroma kruha, ki sta bila tudi prva racionirana – vendar šele po osmih mesecih! Kmalu je sledilo pomanjkanje in racioniranje ostalih pomembnih živil. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja so dnevni obroki racioniranih živil nezadržno padali, sledilo je nižanje življenjskega standarda in pogrezanje v pomanjkanje, lakoto in bolezen. Ljubljana in Ljubljančani so ostali osamljeni in prepuščeni sami sebi ter lastni iznajdljivosti, vendar solidarnost kljub temu ni zamrla. Prebivalci mesta so veliko darovali za prehrano revnejših slojev, predvsem za družine padlih vojakov, begunce, pa tudi za vojsko. V véliki vojni se je namreč od prav vsakega civilista pričakovalo, da bo po svojih najboljših močeh pomagal tistim, ki so svoja življenja tvegali za domovino. Da so se Ljubljančani tega držali, kažejo zahvale v dnevnem časopisju, mdr. v Slovencu 2. avgusta 1915, ko se je mestu, ki je darovalo 7000 vreč za vojake ob Soči, zahvalil armadni poveljnik Svetozar Boroević. Če se na koncu navežem na Krašovčeve besede z začetka prispevka, lahko potrdim, da se je vsepovsod in ves čas prisotna misel na hrano jasno manifestirala v najpogostejših pogovorih Ljubljančanov, ki so se vrteli okrog iskanja in priprave živil: »Ljudje ne govore o vojni, le o živilih in kako bodo prebili zimo.« 722 zrakoplovih, o pomanjkanju in gladu. Kakor da smo prišli v drug svet. Bel kruh, obilo mesa, klobas, pečenke, z eno besedo vsega, o čemer smo mogli mi siromaki samo še sanjati. Videli smo, jedli smo, a verjeti nismo mogli, da je vse to res, da more biti taka razlika med državljani iste države. /…/. Sinka sem pustila v Varaždinu, kjer se mu je dobro godilo in si je kmalu opomogel.« – Nadlišek, Na obali, str. 336, 337. 720 Watson, Ring of Steel, str. 338. 721 Šorn, Slovenci in gospodarski položaj, str. 63. 722 Milčinski, Dnevnik, str. 203.