Šolstvo in prosveta v dravski banovini (Nadaljevanje.) Posestno stanje šolskih imovin. Zemljiški kataster inepremičnin šolskih občin se ureja po predpisih § 39. zakona o narodnih šolah. Potrebne listine se zbirajo in urejajo pri banovinskem šolskem odboru. Tam, kjer so zemljiškoknjižni vpisi lastnin šolskih občin nepopolno izvedeni, se odrejajo potrebne popolnitve. V primerih, da so bile šolske nepremičnine kinjiienc na upravne občine, se izvršujejo s pristankom občinskih uprav prepisi na šolske občine. Znatne ovire pri izvršbi prepisov vladajo v srezu Murska Sobota in Dolnja Lendava, ker si laste premoženje prcjšnjih rimskokatoliških in evangelijskife šol. cerkvene občine. Šolski vrtovi. V banovini ima 705 šol lastne šolske vrtove, pri 13 šolah so šolski vrtovi last upravnih občin, 23 šole pa imajo za šolske vrtove najeta zemljišča. Brez šolskih vrtov je še 90 šol. Vsa šolska zemljišča pri narodnih šolah merijo 20.252 arov. Od tega odpade 2.891 arov na stavbišča, 3.337 arov na telovadišča, igrišča in dvorišča, 2221 arov na sadovnjake, 5.858 arov na drevesnice, 5.714 arov na prostore za gojenje zelenjadi in kmetijska preizkuševališča, 229 arov pa je zasajenih z vinsko trto. V prav dobrem stanju je 211 vrtov, v dobrem 309, v zadostnem in slabem pa 209. V šolskih sadovnjakih je zasajenih 17.613 pritličnih, oblikovanih in visokodebelnih sadnih dreves. V drevesnicalh je 46.613 divjakov in 107.288 cepljenih drevesc. Iz zadnjega letnika se je razdelilo iz šolskih drevesnic otrokom 14.353 drevesc, prodalo pa 11.171. Na šolskih vritovih je 240 čebelnjakov s 1688 panji s premakljivimi satovi in 191 kranjičev, skupaj 1873 panji. Za izboljšanje šolskih vrtov, posebno za napravo propadajočih vrtnih ograj in za nabavo potrebnega orodja so prispevali kraj. šol. odbori 136.202 Din. Nagrade in podpore, katerih je največ podelila bamovina, 'bodisi za vzorno urejene in oskrbovane vrtove ali kot osebne nagrade marljivim učiteljem-vrtniarjem, znašajo Din 30.100'—. V tekočem letu se je po smotrenih načrtih na novo preuredilo 16 vrtov. Učitelji posvečajo vedno več pažnje šolskim vrtovom, žal da še ne vsi. Skoraj po vseh srezih so začeli snovati učitelji šolskovrtnarske krožke po pravilniku, ki ga je odobrila kraljevska banska uprava. Ti krožki imajo namen, da si učitelji z medsebojnim poučevanjem, zamenjavanjem semen in raznih kultur s skupnim naročanjem potrebščin in splo'h z medsebojnim sodelovanjem pomagajo. Kraljevska banska uprava je priredila že več dvodnevnih tečajev po srezih, na katerih se učitelji vrtnarji seznanjajo s smernicami šolskega vrtnarstva. Tečaji so bili kljub temu, da nosijo udeleženci sami stroške za potovanje in prehrano, prav dobro obiskaini in so se jih udeležili skoraj povsod vsi učitelji vrtnarji. Sreski razstavni odbori so se pripravljali na banovinsko razstavo šolskih vrtov, ki naj bi se bila vršila letošnjo jesen v Ljubljani in Mariboru. Zaradi neugodnega vremena in z njim združenih neuspehov se je morala prireditev preložiti ma prihodnjo jesen. Kljub vsem neprilikam pa je priredilo učiteljstvo radovljiškega sreza prav lepo uspelo in zelo poučno sresko razstavo' šolskih vrtov. išolsko vrtnarstvo se v obče povoljno razvija in stalno iboljša. Je pa nujno potrebno, da se čim prej uredijo in smotreno oskrbujejo vsi šolski vrtovi, saj so najvažnejše učilo pri kmetijsko-prirodoznanskem in kmer tijskem pouku, ki je uveden z novim učnim načrtom že v naše osnovne, posebno pa v višje narodne šole. Da šolsko vrtnarstvo ni na taki stopnji, kakor bi bilo potrebno, so krive na eni strani gospodarske težkoče šolsko upravnih občin, na drugi strani pa tudi premalo izvežbano učiteljstvo. Predvsem bo treba skrbeti, da se poveri oskrbovanje šolskih vrtov takim učiteljem, ki imajo potrebno znanje pa tudi veselje do šolskega vrtnarstva. , Druga zemljišča. Nekatere šolske občine imajo poleg običajnega šolskega vrta tudi druga zemljišča. 'Doihodki teh zemljišč, .navadno najemnine, se stekajo v šolsko blagajno in porabljajo za tekočc potrebščine. Po ugotovitvah v katastru šolskih zemljišč jc 5.931 arov njiv, 3349 arov travnikov, 3422 arov gozda, 86 arov vinogradov in 1380 arov pašnikov. Ta posestva pa so bila v prejšnjih časih izdatno večja. Zaradi nezadostnega nadzorstva so se ta zemljisea razprodala. Sedaj je uvcdeno strogo nadzorstvo nad temi zemljišči in se brez dovoljenja kraljevske banske uprave in miinistrstva prosvetie ne more nobeno šolsko zemljišče prodati ali pa kako drugace odtujiti. Krajevni šolaki odbori. S komasacijo upravnih občin in iavedbo volitev novih občinskih odborov po zakonu o občinah je bila potrcbna izvolitev in konstituiranje novih krajevnih šolskih odborov po določilih § 123. in 124. zak. o nar. š. s posebnim ozirom na mastali položaj v upravnih občina'h po komasaciji. Proračuni. V letu 1931. so dosegli proračuni kr. iol. odb. višino 36,863.534 Din. V letu 1932. so bili znižani na 29,197.072 Din, dočim so dosegli v letu 1933. višino 25,070.782 Din. Nadaljnje zniževanje bo nempgoče, ker so vsi izdafrki reducirani na neodložljive izdatke, ki so za neovirano dclo neobhodno potrebni. Zaradi točnejšega pregleda in izvedbe enotnega predlaganja proračunov je odrejeno, da se v bodoče preglcdujejo in odobravajo vsi proračuni po banovinskem šobkem odboru. V ta namen so izdane tudi enotne tiskovine in navodila. Po dosedanjih proračunih zinašajo stroški za stvarne potrebščine (učila, samoučila, snaženje, kurjava, itd.) povprečno za enega otroka letno: na enorazrednici za 50 otrok a 80 Dln, na dvorazrednici za 100 otirok a 75 Din, na trirazredniei za 150 otrok a 65 Din, pet in večrazrednicah pri odg. št. otrok a 50 do 60 Din. Obračunl. Krajevni šolski odbori vedno bolj uvidevajo, da je treba gospodarstvo pri šolskih občinah prilagoditi težkim gospodarskim razmeram. Mnoge upravne občine izkazujejo velike aktivne zaostanke, ki so nastali zaradi zmanjšanja prihodov upravnih občin. Da se ti zaostanki ne bodo vlekli v nedoglednost in da se uredi ravnovesje pri gospodarstrvu šolskih občin, je odredila kraljevska banska uprava vsem sreskim mačelstvom, naj skrbe, da upravne občine odplačujejo šolskim občinam pripadajoče tangente v razmerju plačanih občinskih davščin med šolskim proračunom in proračunom upravne občine. Opaža se izdatno izboljšanje v pogledu pravilnega jfospodarjenja, kakor tudi glede pravilne opreme in pravočasnega predlaganja obračunov. Za smotreno in_ pregledno predlaganje obračunov so se uvedle nove tiskovine. Stavbai fondi. Ob sklepu solarnega leta znašajo stavbni fondi krajevnih šolskih odborov 7,661.386 Din, ki so vloženi deloma v državni hipotekarni banki, deloma v drugfh denarnih zavodih, ker zaradi obstoječih zaprek šolski odbori nc morejo prenesti svojih vlog v državno hipotekarno banko, kakor to zahteva razpis ministrstva prosvete. Izobraževanje učiteljstva. Učiteljstvo je pokazalo veliko pripravljenost za delo med narodom, zato je banovina podpirala razme tečaje, k\ naj ga usposobijo za to delo. V juliju je priredila kraljevska banska up.rava štiritedenski zadružno gospodarski tečaj za učitelje. Ta tečaj je bil letos že četrti. Skrbeti moramo, da usposobimo v doglednem času čim več učiteljev zadružnih delavcev. Temu tečaju je sledil tridnevni tečaj, ki je podal učiteljem temeljne smernice za pravilno državljansko vzgojo naše mladine, kakor tudi naroda. V juliju je priredila kraljevska banska uprava tečaj 2a Izobrazbo učiteljev za poučevanje na obrtno-nadaljevalnih šolah. V avgustu se je vršil na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru 10 dnevni uvodni in metodični tečaj za učitelje kmetsko- nadaljevalnih šol. Tudi jc bil v avgustu še poseben tečaj za izveniolsko dclo učiteljstva. Pri vseh tečajih in Izobraževalnih akcijah je iniciativno, pa tudi gmotno sodelovala učiteljska organizacija JUU sekcija za dravsko banovino. Pedagoška centrala v Mariboru je s pomočjo banovine priredila osemdnevni pedagoški tečaj, namenjen obravnavi sodobnih vzgojnih dognanj in teženj. Poleg tega sc prirejajo fK> srezili; dvo- in trodnevni šolsko vrtnarski tečaji, ki Imajo namen poučiti učitelje o nalogah šolskega vrtnarstva in jih seznaniti z delom in poukom na šolskih vrtovih. V tekočem letu &o bili štirje šolsko vrtnarski tečaji. Banovina je nadalje priredila v mesecu januarju 1934 poseben sokolski tecaj za diplomirane brezposelnc učitelje in uciteljice. Ta tečaj naj usposobi mlade učitelje za sokolsko delo, na drugi strani pa jih Za čas brezposelnosti koristno zaposli in odtegine slabim vplivom. Banovinski zavodi. Banovina vzdržuje gluhonemnico v Ljubljani, deško vzgajališče v Ponovičah, zaVod za slepo deco v Kočevju in prispeva k potrebščinam na pomožni šoli v Ljubljani in Maflboru. Gluhonemnica v Ljubljapi šola in vzgaja 105 učencev, gojencev, ki imajo popolno oskrbo v zavodu. Za preskrbo teh gojencev akrbi banska uprava iz lastnega proračuna, ker Ie neznaten del krijejo starši otrok. V tekočem letu jc bilo odpuščenih iz zavoda 14 gojencev, ki so uspešno dovršili šolo. Ravno toliko je bilo na novo sprejetih. Odklonjenih jo bilo 56 prosilcev, ker zanje ni bilo prostora. Gluhonemnica v Ljubljani je b.ila zidana le za otroke bivše Kranjske, zato nc zadošča po- trebam dravskc banovine in ostajajo gluhonemi otroci brez vzgoje in pouka, in je nujno potireba, da se ta zavod razširi. V deškem vzgajaHifiu v PbnO\ričah se vzgaja okrog 60 gojencev, prostora pa bi bllo tudi za 80 goiencev. Poleg malih lastnih dohodkov zavoda mora knti v glavnem v&e stroške banpvlna. V šolskem letu 1932./33. so sc odpuSbili iz zavoda 23 gojenci, na novo pa je bilo sprejetih 27 gojencev. V zavod bi morali sprejeti še mnogo nedoletnikov, katerih vzgoja bi bila meobhodno potrebna v vzgajališču, pa je to zaradi nezadostnega kritja ne^ mogoče. ker se domovne občine skoraj v vseh PrTimerih odrekajo prispevkom. V zavodu za slepo deco v Kočevju jc 39 gojencev in gojenk. V šolskem letu 1932./33. je bilo sprejetih 10 gojencev, odpuščenih pa samo pet, zato je število narastlo. Ker se še vedno oglašajo in prosijo za sprejem v zavod, bo število narastlo na 45 gojencev. Pomožni šali v Ljubljanl in Mariboru podpira banovina s tem, da plačuje stanarino učiteljstvu in skrbi za stivarne potrebščine. Učne prostore, kurjavo in snaženje dajeta prizadcti mestni občini. Podpiranje socialnih usianov in naprav. Dijaške in šolske kuhinje. Banovina razdeli vsako leto dijaškim in šolskim kuhinjam lz določenib kredltov pomoč, da morejp nuditi brezplačno ali po znižani ceni hrano najrevnejšim učencem. Banovinska podpora pa je seveda za veliko potrebo premajhna, zato je nujno potrebno uspešno sodelovanje in podpiranje od strani humanitafnih ustanov po privatnikih z zbiranjem hranil. Božičnlce. Prav tako podeljuje banovina šolam in ustanovam v obmejnih kfajih podpore za obdarovanje revnih otrok o priliki pfireditve božičnic, da se omeji v nacionalnem pogledu kvarni vpliv izven državnih mej delujočih tujih ustanov.