254 Številka. IVst. v torek 7. novembra IsiM. .. Edinost'1 'f si« r1«)>fnl n,i 4Hn.rH7.nn npdelj in ;irM!nikr>f, r.;utrni in zvečer oh 7. uri. 0 ponedeljkih in po praznikih inhaj« ■•■i " uri znitraj. V uročili ii a /rinil«: 1 >be i*7 prtlofpne naročnin* *e uprava np o*irn Nn druhno m* prodajajo v t'ralu zjni-ran;t> vilke po 3 nv?. večerne Številke po 4 nvč.; t n'n -.leliake ».jutrtnije 4te-7iikc- po 2 nvč. Truta po 1 nvč. več. Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA ORltfTVA EDINOST" ZA PRIMORSKO. I>lefnn M*. H70. 4 nvc. » Mdlnuatl J«1 moč : Ogtasl računajo po vr*tnh v netit«. /,h več-Kramo naročilo i primarnim popii»i. Na včerajšnjem shodil zastopnikov vseh reških strank so odobrili pravila narodnega svota, ki se ima ustanoviti, kakor so ista predlagali Mladočehi. Pravila so se doposlala izvrševaluim odborom posamičnih strank. Pari/ (>. Minister Lanessan je ukazal, da se pomnože okupacijske čete v teritoriju Kvang-čov-vanu, in to v sled sovražnega postopanja vicekralja v < antonu o priliki določen j a mej. Vojna v južni Afriki. London (i. Kraljica Viktorija je podarila zakladu za vojn« proti Transvaalu 1000 lir šterl. ^L princ Galski 260 lir šterl. i Kapstadt ♦>. »Reuter« javlja: GlaHom vesti Mafekinga so Boerei postavili svoje tope velikega kalibra, katere so dobili iz Pretorije, 7 milj od Maiekinga. Od 1(> dosedanjih strelov je zadel samo jeden mesto. London ii. Vest o pozivanju 36 bataljonov milicije, da se dopolnijo kadri onih bataljonov, ki so v južni Afriki, je presenetila večino členov parlamenta. Mnogo istih morajo za časa počitnic služiti kakor častniki v miliciji. London ♦ >. V Pietermaritzburgu ne vedo ničesar o krvavi bitki med Ladvsmithom in Co-lensom, nesrečni za Boeree, o kateri ho vedeli poročati tuk. afrikanderji. London i). Vsled preložitve velikega angleškega taborišča iz Stormherg-Junctiona za 60 milj na jugovzhod od . Jutranji listi javljajo i/. Ladvs-mitha z dne ;>. t. m.: O napadu na bocrsko taborišče pri Besterju so Boerei morali slednjič bežati, zapustivši na licu mesta mnogo ranjencev in mrli-čev. Angležke granate so Boercc deeimirale. Ves tabor z vsemi skladišči je v rokah Angležev. Fiktivni parlamentarizem. Ako obstrukciji, ki je navstala v avstrijski zbornici poslancev, more iti izpod rok, tla prepreča redno funkcijo parlamenta: to brez dvoma ae služi v čast parlamentarizma. In da je bila vlada, ko parlament ni deloval, primorana posluževati se $ 14: tudi to je veliko zlo, ki mora delati skrbi vsakemu prijatelju ustavnosti in slobode. No, zopet se vara oni, kdor meni, da je sedaj bolje zato, ker je zbornica poslancev mogla obdržavati nekoliko sej, razpravljati o vladini izjavi ter izvoliti delegacije. Pravijo, da je normalno delo parlamenta vzpostavljeno s tem. Mi pravimo, da to ni res. V formi parlament res funkoijonira; ali v stvari, v dubu namreč, parlamentarizma — ni ! Forma pa — isto-tako kakor beseda — ubija, a duh je oni, ki oživlja. Kar se je doseglo, da se forma parlamentarizma vzpostavi, to so dosegli z največim k r S e n j e m p a r l a in e n t a r n e g a n a č o 1 a, davši ! Sicer pa razmislite dobro položaj. Ali mislite, da | bi se moglo povrniti, kar želite? Morda sc sami [ domislite pravega...« Hladnokrvno je oddal pismo na pošto. Koje bil pisal, so mu roka ni tresla. Sedaj so gaje polotila razburjenost. — Kaj mi neki odgovori?... Morda so res tuje razmere uplivale na njo? Trepetajo je čakal odgovora, a ni ga učakal. Dolgo ni slišal nič več o njej. Le redko kdaj je še mislil na njo. A postajal je od dne do dne bolj teman. Imel je mesto suplenta na gimnaziji. Točno je izvrševal svojo dolžnost, a čutil je, da opravlja svojo službo nekamo mehanično. Sicer se ni zanimal za nobeno stvar na svetu, raztin za astronomijo. Neprenehoma je čital zvezdoalovne knjige, iskal s svojimi aparati ;>o nebeškem svodu, risal in računal. Njegovi znanci so majali z glavami. Čudili so so, kako se je mogel tako izpremeniti. — Bes ga plen taj! je klel Rakež, pravi veseljak ni bil nikdar in nihče ga ni mogel izvabiti, da bi šol kdaj krokat. A da postane tak pu-ščavnik, tega vendar ne I>i bil verjel nihče. — Kh, zvezde so mu šle vedno po glavi in kdor se je zagledal v te svetle pike, je že izgubljen za svet, jo modroval Kremen. krmilo uprave v roke vladi, ki jo svoje delovanje inaugurirala s tem, da je zadovoljila glavni zahtevi manjšine. Tako vzpostavljenje parlamentarizma je hipokrizija (hinavstvo), je farizejstvo. Veliko zlo je to, ako nimamo parlamenta, veče zlo pa jo fiktivni (navidezni) parlamentarizem. Današnji parlamentarizem na Dunaju je popolnoma fiktiven. Po našem menenju je to huje, nego je bilo h i? 1 -4. Uresničuje se ona : et ernnt novissima, pecora prioribus. Vlada, ki je nastopila, je rekla, da je nevtralna ; a da v resnici ni nevtralna, dokazano je v vseh varijacijah. Da se je predstavila parlamentu, predloživši mil le proračun, in pozivajo ga, naj izvoli delegacijo: tedaj bi mogla biti nevtralna vlada. V zmešnjavi parlamentarnih odnošajev nastopajo nevtralne vlade, da reševajo tekoče posle, dokler se parlamentarne razmere ne kristalizirajo. Sedanja vlada pa se je predstavila parlamentu s formalnim političnim programom. Predstavila so je z odpravo jezikovnih naredeb, izdanih od jedne prejšnjih vlad v zmislu programa veČine, da, celo v zmislu jedne glavnih točk v programu večine. Sedanja vlada sejo predstavila parlamentu, označivši mu v širokih črtah ona načela, po katerih misli rešiti jedno najvažnejih vprašanj, ki danes deli stranke, ali ta nje označena načela morejo zadovoljiti le manjšino. Ali je to parlamentarizem ? ! Vlada je torej razvila svoj program. Kaka je bila dolžnost parlamenta? Ta, da bi označil svoje stališče nasproti programu vlade. Pojedine stranke so'bile poklicane in dolžne povedati, da-li mu pritrjujejo, povedati, da-li imajo zaupanje do vlade na temelju njenega programa, ali ga nimajo. Po tem, ali veČina soglaša ali no soglaša z vladnim programom, da-li ima zaupanje do vlade, ali ga nima : vlada je smola ostati ali ne. Nič se ni zgodilo od vsega tega. Razpravljali so toliko dni, a grof (Jlarv jo ostal vzlie temu, da je njega Zupan pa je zagodel svojo: — Kajpada! Vinca ne pozna. Komur vino no ogreva krvi, ta dobiva vselej tako suho dušo. Sicer pa so se le redkokdaj menili o Saviču. Smatrali so ga nekako društvenim mrličem. — Izgubljen, izgubljen. Savič se pa ni zanimal za vse to. Včasih je še vzel Sohopenhauerjn v roko; tudi moderne pe-simiste jo čital in bolj in bolj se mu je dozdevalo, da so vsi zajemali iz njegove duše. Tudi moderni misticizem jo mogočno uplival nanj - Ibsen, Tolstoj, Ola Hansson so mu povedali stokrat več, nego drugim čitateljem. Zvezde so mu postale menda zato tako mile, ker so bile spojene z nočjo, in v noč se je skoraj zaljubil. Po dnevi ni bil niti prav živ. Dokler je bil v šoli, ni prav opazil, ali je jutro, ali dan, ali večer. Sicer je po dnevi skoraj samo sanjal. Naj-rajše jo šol ven iz mesta, kjer se je širila nepregledna ravan. Skoraj nikdar se ni obrnil na ono stran, kjer se se v ozadju dvigale gore. Samo v daljavo je zrl in tedaj mu je bilo, kakor bi gledal v vesoljnost. Včasih je legel v travo, roki je prekrižal pod glavo in tako je gledal — gledal v neizmernost. Kakšen navdušen spiritist bi bil dejal, da se mu je duša ločila od telesa iz zaplavala po vsemirju. (Pride še.) p p o ir r :i m v <1 i j h in e u l r a 1 n e in n a * |> r o t-> i v u n p r o g r si m o m v e č i n e, vsaj kakor ga jo ista nacrtala v adresnom načrtu začetkom legisla-ti vito perijmle. To ni nikak i»arlainentarizem; to je ti k 11 vni parlamentarizem. Da takov parlamentarizem ugaja levici, to jo popolnoma umovno. Y njej je vse fiktivno, navidezno. Fiktivna je ustava, ki jo je ona dala Avstriji v lotu isiu. Fiktivna je sloboda, s katero se ona ponaša. Ako 1 >i parlamentarizem slonel na solidni osnovi, levice b i niti no l»ilo. Volitve že, ki se vrše v Avstriji na temelju zakona, ki ga je leviea sklenila o svojem času, so fiktivne, ker gredo za tem, da isti žago to ve hegemonijo. No, iskreni, kakor smo, priznavamo, da tudi večina ni brez krivde. V njenih izjavah iščemo zastonj dveh stvari : jedinstva in preciznosti. Jedino Mladočehi in hrvatska stranka prava so se postavili na parlamentarno stališče, ter so lire/, obotavljanja vladi izrekli svoje nezaupanje. Poreče kdo, da so jej tudi katoliški Nemci in slovenska krščansko narodna zveza izrekli nezaupanje. No koncem konca sta jej ta dva kluba obljubila svojo podporo. V njunih izvajali ni niti trohice opozicijonalnosti. Izjave Mladoeehov in one hrvatske stranke prava z jedne strani, a z druge stran* izjave nemških klerikalcev ter jugoslovanske zveze, kažejo se nam kakor dve skrajnosti, med katerimi v sredi se nahajajo izjave poljskega kluba in čeških veleposestnikov, katere poslednjo pa se bolj približujejo mladočeškim izjavam in imajo vsakako opozicijonalno označenje na sebi ter jih jo možno smatrati kakor izraz nezaupanja. Bodisi kakor hoče: to jo na desnici prava muzikalna skala. Kaj je ukupnoga? Mula t je govoril v ime zveze, Bi a n kini v ime poslancev stranko prava, ki so tudi v zvezi. No, izjava Biankinijeva je nezaupanje, z Bulatovo pa grof Clarv sme vladati. Ali pomenja vse to res vzpostavljenje normalnih parlamentarnih odnošajev ? Gospoda morejo razpravljati in govoriti, ker leviea dopušča to, ker se za sedaj noče spuščati v prejšnje pouličarske izgrede, — ali pa v tem res že sestoji parlamentarizem? Razprava o vladini izjavi služi jedino grofu (Marvjii za estafažo, da pod parlamenti a r n o k r i n k o i z v a j a p r o g r a m m a n j š i n e, ali — če že nočemo tako reči - svoj program !! Pa kdo hi se drznil oporekati nam, ako rečemo, da je to fiktiven parlamentarizem? Od strani desnice je bilo čuti toliko izjav, da ona je kompaktna in sjedinjena. Padec prvega podpredsednika dra. Fer-jančiča dokazuje protivno. Sosehno pa razprava o vladini izjavi dokazuje nasprotno. Parlamentarizem zahteva, da vlada bodi izvzeta iz krila večine. Vlada grofa Clarvja pa ni. Ona je proti volji večine zasela ininisterske stolice. Jedinstvo večine hi bi bilo zahtevalo, da vsa večina pove vladi z jednim glasom: tolle grabatum tuuin et anibula. Večina ni storila tega. (.'emu se varati? V pomanjkanju takega jedinstva tiči danes moč grofa Clarvja! Pomanjkanje tega jedinstva ovira, da se ne morejo napraviti normalni parlamentarni odnošaji, v kolikor, seveda, jo sploh možno govoriti o normalnem parlamentarizmu pod današnjim zistemom. Ali se ponovi isti prizor, ko dojdejo do proračuna? Tu ui odpravljeno z razpravo samo, tedaj treba glasovati. Dovoljenje proračuna jo pri nas eminentno politična stvar. Vladi, katere program nam ne odgovarja, do katere nimamo zaupanja, taki vladi se ne dovoljuje proračun, in bilo tudi le začasni. Misel je bila naravna, da so grof Clarv ne vzdrži , ker njegovo ministerstvo že po sebi pomenja zadovoljenje manjšine: da se ne vzdrži nasproti večini. In ven lar se vzdržuje in je srečno prestal prvo poskušnjo. Qnoiisi|Ue tandem? Zadnje čase se toliko piše o propadanju parlamentarizma. In res, da ni možno dvomiti o tem: parlamentarizem propada. Nočemo zasledovati vzrokov temu propadanju. Morali bi zasledovati vzroke, radi katerih po vsej Evropi zmanjkuje onih sijajnih zaščitnikov parlamentarizma, ki so bili istemu na diko. Samo to hočemo reči, da se tudi to propadanje sodi jednostransko. Ako je bilo v kakem parlamentu viharnih prizorov, pa že kriče o propadanju parlamentarizma. Kes, to je jeden simptomov, dokazov, da parlamentarizem propada. No, to ni jedini simptom, ni jedini dokaz, in morda tudi ni največi. Fiktivnost parlamentarizma, to je po našem moncnju dokaz n jega propadanja. V e -čine ne odločajo več. Vlade ne izvršujejo več programov večine, ampak one u-iljujejo parlamentu svoj program. Vlade se ne ustvarjajo po volji in po razmerah večine, ampak one, vlade, ustvarjajo večine za-se ! Z jedno besedo : parlamenti ne ustvarjajo vlad, ampak vlado parlamente! To je dekadencija, a prizor to dekadencije nam nudi prav sedanji parlament na Dunaju. Ni, ni res, da so se napravili zopet redni parlamentarni odnošaji. Na desnici je, da napravi take odnošajo. Manje je zlo, ako smo brez parlamenta, nogo fiktivni parlamentarizem. Narodi se obranijo laglje, ako ni parlamenta, nogo tedaj, ako je isti le fiktiven. Fiktivni parlament jih moro uspavati in narkotizirati ter zazibati jih v sanje, da j imajo nekaj, česar realno nimajo. Največi greh avstrijskih državnikov v zadnje dobe je bilo njihovo I omahovanje. Tako Taaile, tako Badoni, tako Tliun so viseli v zraku. Niso vedeli, kako naj bi se odločili. Žalostno bi bilo, ako bi se resnica ne znala odločiti v zmislu svojega programa. Ona jo večina, in dokler je večina, in ako je ros večina, njej p r i p a d a vlad a n j e ! Dinko l'ol i tro. Politični pregled. TRST T. novembra 1HH9. Državni zbor. (Zbornica poslancev). Včeraj se je vršila razprava o predlogu poslanca Dašin-skega, naj so ij 14. izbriše iz ustavo, oziroma o predlogu levičarjev, naj so veljavnost tepa omeji le na gotove naj nuj noje slučaje. Grof Clarv je v svojem govoru absolutno odklonil predlog Dašinskega, glede drugo imenovanega predloga pa je menil, da stilizacija ni dovolj jasna. Nič pa nima proti temu, da se ta predlog izroči odseku v proučenje. »Slednjič je izjavil, da vlada nikakor ne misli zapustiti strogo konstitucijonalnih določil. Nujnost predloga Dašinskega se je pripoznala z 151 glasovi proti 61. | Za predlog sam pa je bilo oddanih 14>7 glasov, ' proti 110. Ker ni bilo potrebne, kvalifikovano, dve-tretjinske večine, je torej ta predlog padel. Zanimivo je, kako so stranke glasovale. Za predlog Dašinskega so glasovali M l a d o č e h i, J u g o R 1 o-vani, nemški naoijonalci, schonererjanei in nemški liberalci; proti pa konservativno in liberalno vele-posestvo, katoliška ljudska stranka, Poljaki in — Italijani. (Tržaški socijalisti naj si zapišejo v j album!) Predlog Kaiser-Pergelt za otnejenje ij 14. so izročili posebnemu odseku 4N členov. Prihodnja seja bo v sredo. K položaju. To je prepeval te dni veliki zbor oficijoznih, poloficijozuih in četrtofieijozuih pevcev veliko pesem v proslavo grofa Clarvja, ki je izvršil v par dneh, česar niso mogli nikakor, ni Badeni, ni Gautsoh, ui Tliun ! Ni dosegel le tega, da parlament zopet deluje, ampak tudi jamstvo, da se od nemške strani parlamentarno delovanje ne bo motilo nikdar več, kajti po državniški spretnosti in taktiki grofa Clarvja je upliv Schonererja, \Volfa iu družili — p. n. veleizdaji« ubit, definitivno ubit in za vedno. Sedaj še le tla je videti, kaka zmota je bila, ko smo menili, da nemški vo-liloi stoje pod sugestijo prusjakov. Led je prebit, avstrijska lojalnost Nemcev je sijajno izpričana in no treba druzega, nego čuvati to verno cvetko kakor talisman. Tako je prepeval slavni zbor oficijoznih pevcev. Mej petjem pa se je isti od politike grofa Clarvja poraženi in baje uničeni \Volf izmuznil z Dunaja in ukral v Bruck ob Muri, sklical shod ter napadal silno nemške stranke, ker so privolile v volitve v delegacije. In zaključek vsemu je bil, da je shod vspre-jel resoluci jo, s katero je od NVolfa napadanim poslancem nemške ljudske stranke izrekel najostreje nezaupanje in j i h pozval, naj p o lož 6 s v o j e m a n d a t o! Grof Clarv pa je vendar zmagovit državnik iu nemški volilci niso več pod uplivom NVolfa. Tako vsaj stoji črno na belem v vseh oficijoznih listih. Starinar8ki argumenti v podporo sta rinarskim nazivanjem. Izvestni, dobro poznani in — a prav to je nesreča za državo — mogočni krogi so ne morejo in ne morejo spoprijazniti z mislijo, kateri se dandanes, ob svojem zdravem razumu, že pokori sleherni, tudi najkonservativneji kmet. To je namreč jasno — da povemo prav po domače in splošno umevno —, da Avstrija po letu lsiio, torej po nje spremembi iz abgoluti&ke v konstitiicijonelno državo, ni več tista Avstrija iž|ired leta 1 Ne morejo je umeti in jim no gre v glavo evolucija, ki se je izvršila v dušah narodov po viharjih lota M4H, ne morejo umeti, da so bili ti viharji — spremljani, pripoznano bodi to, od prizorov grdega nasilja — vendar le ozna-njevalei pomladi narodov, ustajenja, preporajanja in osvobojenja. Ne morejo umeti, da mej narodi pulzira sedaj drugo življenje, nego je pulziralo nekdaj; ne morejo umeti, da duševno stremljenje narodov je zadobilo drugo stnčr: no morejo umeti, da so se — ko so padle spone one »pravice«, k: se je delila ljudstvu od grajskih oskrbnikov, spone tlake in desetino — v narodih vzbudile nove, po-pred dremajoče sile ter da so z novim življenjem oživela v človeških dušah nova stremljenja, novi cilji. Vsega tega nočejo umeti izvestni krogi. Svet, narodi imajo za sehoj pol stoletja viharnih dogodkov, pol stoletja polnega sprememb, pol stoletja, razvivšega in dovršivšega se v znamenju mogočnih zmagovalnih idej — a izvestni krogi gledajo v svoji neumevni trmi preko vseh dogodkov tja nazaj v prvo polovico toga stoletja. Kadar se ganejo, pa vidiš, kako so jim duše, kako jim je vse umovanje iu mišljenje navezano v predpomladno dobo narodov. Hoteči braniti nekdanje institucije, nekdanje privilegije, nekdanjo uredbo družbe, ko širokim slojem niti ni bilo dovoljenjeno misliti, soditi in čutiti, ampak jim je slepo uhoganje bila jedina svoboščina, so ti krogi ne menijo za to, tla po spremembah v narodih samih tudi državna celota mora spremeniti svoje razmerje do narodov: no menijo se za to, da je država tudi res storila tako, davši podanikom novih modernih zakonov! Izvestni krogi pa prezirajo ponosno vse spremembe, prezirajo zakone, ki so došli vsled teh sprememb, prezirajo nove ideje in nove sile in nova stremljenja, oživela v narodih, tor vidijo v teh spremembah le navar-nosti, rešitev pa daleč tam za dej. Zato se napenjajo in upirajo, da bi časa kolo zavrteli — nazaj. Kadar hočejo braniti neopravičena policijska pregledovanja — ali veksacijske odredbe — ali kratenje svobode osebi ali narodu — ali privilegije stanov ali narodnosti — vsikdar vlačijo na dan kake dvorske dekrete od ne vemo kedaj! Tako delajo tudi Italijani, braneči svojo lingua de foro, tako delajo Nemci, krateči narodom jednakoprav-nost in tako delajo tudi vladni podajači, podpirajoči krik nemške parlamentarne revolucije po — nemškem državnem jeziku. Tako je storila te dni tudi naša ljuba »Triester Zcitung«, ki se — v svojem ogrevanju proti »zde« in »tukaj« na kontrolnih shodih — sklicuje na besede, ki jih je vojvoda Viljelm Wurttemberški, za časa svojega učenja na vseučilišču v Bonnu,'torej na nemških tleh, daleč izven mej Avstrije, v letu 1848 pisal o potrebi nemškega armadnega jezika in o tem, da je Avstriji, ako hoče biti velesila, prvi pogoj, da neguje nemški jezik. To je menda dovolj starinarski argument, kakor so starinarski nazori, katere hoče slavni ofi-cijoz braniti. Menenje nezdrelega mladeniča, ki je živel izven te države, ki torej ni mogel imeti ni pojma o sestavi, o duhu in o življenskih pogojih njenih, marveč je gotovo taval v tisti zmoti, v kateri tavajo velika večina Nemcev, da je namreč ta država nemška država da: \Viirttemberg je l>il sicer avstrijski general, drugače pa nemški princ po rodu in mišljenju —besede takega mladeniča, pisane vrhu tega že pred 50 leti, naj bi razveljavljale, kar avstrijskim narodom zagotavljajo ustava in zakoni ! Taki zastareli, iz prašnih arhivov izvlečeni argumenti naj bi ubijali naše živo pravo, naj bi nas uklonili, da se odpovemo pogojem svojemu razvoju in svoji bodočnosti!! Ne, ne! Le upirajte se, da bi zasukali kolo za f)0 let nazaj, kolo pase bo vrtelo vendar - naprej ! Vojna v južni Afriki. Danes smo čitali vse polno drobnih brzojavk, ki poročajo o večih ali manjših vspoliih Angležev v bojih zadnje dni minolega tedna. No, ne sinemo pozabiti, da vse to vesti niso z bojišča samega, ampak iz različnih krajev Natala in kaplandske naselbine, kjer so odpošilja telj i »čuli« o vspehih Angležev. Tako se je govorilo o nekem sijajnem vspehu Angležev pri Ladvsmithu, pod konec minolega tedna, dočim pravi neko uajnoveje poročilo, da so Boerci v četrtek in petek nadaljevali z obstreljavanjom po- pol n<> iu a ti 1» k o 1 j e u e g a mesta, Angleži pa da so ol»a dneva poskušali udreti mesta, »ne -lenso v rokah Boercev, ako pride na vrsto še Pie-termaritzburg in ako se slednjič Itoereem posreči dobiti pristanišče Durban v svoje roke, potem postane kost. še le trda xa Angleže, kajti bojevati se bodo morali že ob izkreavanju vsakega posamičnega, v južno Afriko došlega moža. Domače vesti. t Knrollna ItIHiveis pl. Trsteuiska V Ljubljani je umrla v visoki starosti HH let soproga pokojnega narodnega voditelja, dra. Janeza lilei-weisa i u mati sedanjega ljubljanskega podžupana, gospa Kar. lllei\veis p)em. TrsteniŠka. Pokojnica je bila izredno dobrotljiva in ljubezniva gospa ter je vživala v vseh Ij ubijan, krogih naj iskre nejše simpatije. »Konec sveta« (ti laska domišljavost. Te dni se je »1'iccolo« — in sicer po pravici — jezil nad neko italijansko knjigo, ki je namenjena razširjati neumne vesti, o bližnjem koncu sveta. Ali o tej priliki se je omenjeni list izrazil v zmislu, da bi še nič ne dejal, če bi take knjige pisali le za bedaste slovenske, hrvatske, srbske in ruske kmete, — a da se taka duševna hrana podaja prosvetlje-nemu italijanskemu narodu, to da je vendar-le preveč. Ker torej Žid z lesnega trga črta nekako paralelo mej duševno višino Italijanov in Slovanov in ker bi naše priprosto ljudstvo hotel staviti za nekoliko stopinj pod dediče »avite colture«, bodi nam dovoljeno, opozoriti ga na podatke statistike, glasom katerih je bilo še leta 18(.K). med mornarico sosednjega kraljestva 39°/0, a v ostalem vojaštvu 41°/n analfabetov. Leta 1H<.»1: je moralo 41 "/o moških in f>9% žensk ženitne pogodbe — pndkrižati, ]>a bi deco prisilili v obiskovanje ljudske šole, to na Italijanskem sploh ni mogoče, ker nimajo za to niti potrebnih denarnih sredstev, niti učiteljskega osebja. Zdaj pa poglejmo med »inferijorne« Slovence. V sežanskem šolskem okraju n. pr. obiskuje ljudsko šolo redno 98—99°/0 v to obvezanih otrok. Mislimo, da te številke govorijo dovolj jasno. Ko bi Slovenci ne imeli drugega dokaza za svojo jednakost, če ne celo za večo razširjenost splošne narodne omike, zadostuje nam že to, da pokažemo na svoje dično društvo sv. Mohorja, ki pošilja leto za letom v priproste slovenske rodbine po blizu pol milijona slovenskih knjig. In to za narodič jed nega milijona in pol ! V teb številkah se kaže vsa fenomenalna ukaželjnost in nadarjenost našega naroda. Kar se pa tiče duševne razvitosti v italijanskem pri prostem narodu, teba le pogledati v južno Italijo in v Sicilijo, kjer je svet res še z deskami zabit. Vsaki slovenski hlev je lepši, snažnejši, nego tista ljudska stanovanja. Mi pokladamo svoji živini hrano v lepši posod r, nego so tistejame na mizah italijanskega siromaku, katere se nikdar ne pomivajo, nad katerimi roji gosta megla ostudnih muh; niti najnavadnejš kuhinjske posode ne poznajo ti — obžalovanja vredni ljudje. Xe poznajo pa tudi, kar je še žalostnejše, ne mesa niti kruha. Njih borna brana je leto in dan polenta, brez zabele, brez soli. Uie Khodus, hic Salta! Našim državnim poslancem. Pišejo nam: Sedaj, ko po tolikem času zopet »deluje« državni zbor in koso na Dunaju zbrani tudi slovenski poslanci, treba, da se zopet enkrat obrnemo do njih ter jih prosimo, naj ne pozabijo na nas tržaške Slovence, kakor to prerada dela »naša« vlada. Mi še danes, po -letni borbi čakamo, da se nam odpre vsaj ena slovenska šola v mestu. Po lo-letni borbi in pehanju bi prosili naše in ostale poslance večine, da razvijejo potrebno energijo, da bo že enkrat konec tej krivici ! \a vsaki način naj nam i/poslujejo ono, kar bi v civilizovani državi, kakoršna je menda Avstrija morali že kedaj imeti. Ali mesto ali država naj nam odpre hrani, kjer se bodo naši otroci mogli vzgajati in si bistriti um, da t-e nam ne bo dogajalo več. da lu naše matere jokal« po mestu, iskaje prostor, kam bi dale v šolo svoje otročiče! Ako smo mi tako nevredni, da nas zapostavljajo povsod i, pa recite gospodu ministru, naj se usmili vsaj naših nedolžnih otroeieev, ali pa naj nas od vežejo od denarnih iu krvnih davkov. 1'otem bomo obveščeni o sicer žalostnem dejstvu, da tudi v takoimenovanih pravnih državah je brezpravnih državljanov, ali likratu bomo vedeli vsaj lo, da tudi dolžnosti nimamo. To bo sicer hudo, ho krivično, vendar pa ne bo boleh) tako, kakor boli sedaj, ko nimamo pravic, a vedar zahtevajo od nas z dra-konično strogostjo, naj vršimo vse svoje dolžnosti. <) č o. (as hi že bil! Pišejo tliun: ('as bi že bil, da lii naši poslanci govorili resno besedo z našimi ministri glede napisov na državnih uradih tržaških ! Tu v Trstu ne najdeš v napisih državnih uradov ni črkice slovenske, ako bi hotel dati pol Evrope zanjo! Povedali so nam, da je po členu XIX. državnih osnovnih zakonov tudi naš jezik deželni jezik v Trstu ! Zagotavljajo nam dan na dan, da hočejo vladati na podlagi teli osnovnih zakonov, ali javno v napisih nočejo izpostaviti nobenega znaka slovenskega jezika! Zakaj ne! Ali le igrajo z nami, ko govore o osnovnih zakonih avstrijskih?! Ali pa se morda boje, da bi slovenska črka prestrašila kakega — Garibaldinca l! Saj — kolikor se spominjam jaz, a če se motim, prosim odpuščenja — baš ta Garibaldi ni bil poseben prijatelj A vatri j i. Za peščico Nemcev, bivajočih tu v Trstu, treba, da se povsod blišče nemški napisi na prvem mestu! Tudi Italijanom postrezajo kaj radi. Le našega slovenskega napisa ni in ni! Hudobni ljudje govore (in tudi »Edinost« je že pisala o tem), da hi nam vlada rada ustregla, ali da se boji »govorna na lesnem trgu*, česar pa jaz nikakor ne morem verjeti, osobito pa zdaj ne, ko je isti governo blizo razpada, ker se oglašajo neki ustaši, ki ustanavljajo baje vlado, protivno — »Piccolu* ! Gospoda poslanci ! Kar zahtevamo mi, to so v resnici smešne bagatele v primeri z onim, kar ste že vi storili za razna ministerstvn in za — državo. Povejte že enkrat gospodi — ali energično, energično — da za tolike dobrote — tudi ko bi se našo zahteve ne opirale na zakone — treba tudi plačila, in bodisi tudi — pičlega! Ako pa nam ne morete nič, prav nič izpo-slovati, pa nam vsaj povejte, da obrnemo za-s t a v o po b u rji! Mor i t u r i te s a 1 u ta n t. Da j i It ni sram ! Pišejo nam : Ne dolgo temu je bil v Trstu italijanski državni poslanec Morgari. Ko si jo ogledal našo mesto, je pisal v domače liste (v Italijo), da Trst ni čisto italijansko mesto, kakor ga slikajo tukajšnji lahonski listi. Ivakor dober opazovalec je opazil, da se po Trstu mnogo govori in piše v slovenskem jeziku in opazil je tudi precejšnje število slovenskih javnih napisov, kar ga je prepričalo, da zraven Italijanov živi tu tudi veliko število Slovencev. Kaj bi pa pisal gospod Morgari, ko hi vedel, koliko je v Trstu število slovenskih trgovin in obrtnij, ki nosijo samo italijanske nadpiBe ? ! No, v mestu je vendar videti vsaj nekoliko slovenskih nadpisov, da bi le bilo razmerno tako tudi v bližnji okolici! Zal, da ni! Pojte v Skorkljo in prehodite jo na vse strani! Videli boste mnogo nadpisov, a vsi so — laški! Trgovci so po W>0/„ Slovenci, nadpisi pa — kakor rečeno ! Ni-li to sramota za nas? Ali vas ni sram, da svoj lastni jezik zapostavljate v kraju, kjer biva 9f)°/„ Slovencev?! Kedaj, kedaj, se vzdramite, vsaj toliko, da zraven laškega postavite napis v našem jeziku in v jeziku prebivalcev tega okraja?! Ne kolni, ako hočeš Uiti človek! Ker je pa sv. Ivanski .los v Narodnem domu« zaklel, moral je za pokoro podariti in nabirati za ta mošnjo podružnico družbe sv. Cirila in Metoda ter je nabral 2 gld. in 10 ttvč. Slovenska zmaga v Celju. Kakor poročajo iz Celja, so tamkaj včeraj o volitvi v okrajni za-stop zmagali Slovenci s 40 proti 10 glasovom. Nobeden kmet ni volil nasprotnikov. Ponosni smemo biti na take pojave narodne prohujenosti slovenskega kmeta na Š ta jurskem. tivaleina ir»»*ta. Kerdinand Zappeitini je pred nekoliko dnevi obiskal z nekim prijateljem ljudsko kuhinjo na Istrski cesti št. 7. Lastnik jima je postregel z ribami in kruhom. Ko pa je prišlo do plačila, sta gosta zgrabila gospodarja ter ira začela pretepati. Ker je poslednji klical na iw>moč, sta ga nehvaležna gosta sicer izpustila, a odhajaj** sta metala kamenje vanj in v vrata kuhinje, .leden kamen je priletel možu na čelo. V sled tega je glavnemu junaku. Ferdinandu Zappettiniju, pretila nevarnost, da ga zapro. Ta pa, ne bodi len, je sel k poškodovancu ter ga preprosil in pregovoril, da mu je podpisal izjavo, glasom katere da Kerdinand omenjenega dne niti ni bil v dotični ljudski kuhinji. Stvar se je zdela redarjem sumljiva, zasledovali so jo in konečni uspeli je bil ta, da so Zappettinija deli včeraj pod ključ. K rez strehe. V nedeljo zvečer so redarji našli postrežnieo Hermino G. v bližini kapucinske cerkve spati pod milim nebom. Spravili so jo v ulico Tigor, Samomori vojakov. V Mariboru se je na vseh svetnikov dan ustrelil vojak. Krnest Budna, v Brnu pa te dni infanterist K ran Kojsek iz Rašice na Dolenjskem. Orv v li&esti. Dino Romanin iz ulice S. Kraneesco je občutil nekaj časa hude bolečine v desnem ušesu. Na zdravniški- postaji so pogodili, da mu je bil črv zlezel v uho. Dražbe premičnin. V sredo, dne s. novembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: Na trgu Barrieni veechia št. I, manifakturno blago; Griljan pri postaji v Miramaru hišna opr va; v tiliei Giulia št. :i, tiskarniški stroj ter oprema v zalogi ; v ulici Ferriera št. 0, mize; na Greti št. 14.r>, voz na 4 kolesa ter konj bele dlake; v ulici S. Laz/aro št. 13, hišna oprava. Različne vesti. Ogenj V gledališču, v Altoni je včeraj med gledališko predstavo razletela na odru neka sve-tilnica s špiritom, Vsled tega je nastal ogenj, katerega so pa kmalu pogasili. V občinstvu je zavladal velik strah. Vendar so se ljudje na srečo kmalu pomirili, da ni bilo nobene večje nesreče. Železniška vest. Dne .'!. in 4. t, in. je bil V Budimpešti shod zastopnikov avstro-ogerskih železnic, na katerem so razpravljali o železniških tarifah. Nesreča na dirki. Na včerajšnji dirki v Kreudenau-u je jockev Jurij Rumboldt, kakor poročajo z Dunaja, padel s konja ter si pretresel možgane. Nezavestnega so ga spravili v bolnišnico, kjer je umrl na večer istega dne. Ogerska moka V Afriki. Po prizadevanju oger-slcega trgovinskega ministra Hegediisaje sklenjena pogodba med parobrod ni m društvom »Adria« na l Dalje na Četrti strani.) Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 6 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo ! Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Piazza Kosari o žtev. 2. (Šolsko poslopje). Bogat i/bor v I a pet arijah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis iu franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi se za to kaj zaračunalo. Keki in nemškim vzh»i«li»o-:it'ri>kim ladij»r*kim društvom glede izvažanja «>ger*lte moke v kapsko na-*«»H>ino in s-.soilnje dežele. S tem je mlinarskim izdelkom < »gorskim ml pito važno izvozno območje. 0 Levčevem „pravopisu^. (Dalje.) Mej drugimi je tako neprilično izražeuje, ki tr;i vsak hip eitaino, n. p. zadeva za švabski : an-gelegenheit. Noben Slovan in tudi Slovenec ne ral »i besede zadeva v reče nem pomenu, nego njemu rabi za tako poumje vnele izraženje stvar, n. p. Kje >i i»il kume? Hil sem v mestu, iinel sem neko stvar razrešiti in v red ti ; razgovarjali pa smo sc tudi o poljedelskih, vinograjskih, občinskih in sploh t) gospodarskih stvareh (ne zadevah). Izražeuje zadeva rabi Sloveneu vedno le v pomenil švabskega : anstoss, hindernis - in našemu bratu Hrvatu rabi prav v takem pomenu in ne drugače ; se ve, nam se godi pa tako slabo, da povsod nahajamo tvrdih, neprebitnih zadev, kamorkoli se obračamo, a nikjer stvari, katere iščemo, — in zato je v nas siromake vse zadeva namesti stvari. Zeltf neprilično rabe izražeuje: star, starost; o tem je bilo užo češče razpravljam*, — no, vse je bob v steno, ne prime se naših pisateljev! — Slovencu rabi izražeuje: star, starost vedno i.i vsele v pomenu kakor je Latineu rabilo izražeuje: vetus, vet usta«, — in ne drugače. V točki 2l>l. navaja g. prof. Leveč za izgled : •bignje, ki ga je kupil mesar, še pol leta ni staro. - Za Boga milega! kje jo on čul tako govoriti ?! Naš kmet nikdar tako ne govori, nego pravi: •lagnje, ki ga je kupil mesar, še pol leta nema, toto je jednoletno, ono ima pa 20 mesecev, — saj jagnje nej nikdar staro, kajti drugo leto je uže, pravi on, dve leti mlada ali dveletna ovca, dve leti mladi jaree, ali pa tudi dve leti mladi »bra-vee« ... on pravi tudi: jednoletno tele, dveletna telica, dveletni junček, triletni volek ... petletno dete, dvanajstletna deklica, osemnajstletni mladenec... in govori: Koliko deoe imate uže, Simc? Šest; prvorojenec pa mi je umrl jednajst let mlad. Kaj je novega v vaši vasi? K, žalost imamo; sinoči nam je nagloma umeri župan, mož 36 let mlad. Danes smo pokopali Milieevo Anko. Koliko let je imela ? Še le devetnajst let. No, ali pa veš, da smo danesteden pokopali mojega dobrega deda ? Ne, je bil li uže star? Doveršil je bil HO let o Kresu. Moja mati ima neda <50 let, pa je še čver-sta. Koliko let pa imaš uže ti ? O Duhovom jih dovršim 40... No, zakaj bi mi ne posnemali take priproste, mile, krasne in točne narodne govorice? I Pride še.) Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) I) u naj 7. D anes predpoludne se je v kno-zoškofijski palači sešla škofovska konferencija pod predsedstvom kurdinala-knezonadškofa dra, (Jrusehe. Konference se udeležujejo kardinala dr. Kopp i Vratifllava) in dr. Missia ((ioriea), knezoškoti dr. So 11 u.ste r (Gradec), dr. pl. Puzvna (K rakovo), dr. Napotn i k (Maribor), dr. Kalin (('olovec), kakor tudi škof dr. Bauer (Urno). Zapisnikarja sta škofa dr. liessler (St. Polten) in dr. ltilia (Budjeviee). Kardinal Gruseha je odprl konferenco spomnivši se pokfijncga kardinala grofa SchlmUorna. Konferenca utegne trajati ves teden. Dllliaj 7. Tiskovni odsek zbornice poslancev je sklenil danes jednoglasno, da priporoči zbornici, naj odobri zakonski načrt za odpravo časniškega kolka. Poročilo odseka se izdela še; danes in se jutri predloži zbornici. toGoooooooaoooooom Fran Valetič gostilničar, naznanja slavnomu občinstvu, da je pi'cvzt'1 gostilno konstimii^ga društva v sv. Križu pri Trstu, u da obdrži tudi svojo dosedanjo gostilno v ulici Solitario št. 12. Priporoča se torej za obilen obisk v obeli imenovani}] gostilnah. KKXXKHHXKKK>000000< Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah za enkratno inaercijo se plača po 1 nč. za besedo; za večkratno innercijo pa se cena primerno zniža. O^la^i y,a vse leto za enkrat rut teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo čettrtletnih antecipatnih obrokih. Najmanja objava .'10 nvč. Posredovalnica za potovanja. Alojzij Mozetič » J koršnn potovanja in »prejema predplačila za obisk svet. razstave v Parizu I. 15I0O. Zaloga krompirja, zelja in fižola. lf i |#%I# Utica Vieuna *tevilka 5 VaiOVGC J3K. ima zalogo krompirja, zelja tižola in drugih pridelkov Razprodava na debel«). Zaloga olja, mila in kisa. Vatovec Anton kisa na drobno in debelo. Naročila izvršuje točno. Krčme. Jurković Mate ima dobro domačo kuhinjo. ulica Cnrintia st. 25 toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter Jak. Perhauc cene zmerne. Via Aciiuedotto štev. S Zaloga vsakovrstnih vin in boteljk. Poatrežba točna. Pirih Ivan Lozić Jurij Via Medin St..'!., krčmar, toči črna in bela vinu in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne. Androna S. l.orenzo (za magistra-tom). Zalogu pristnega dalmatinskega vinu po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litiov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo. Potočnik Fran, Stantič Josip ima gostilno v ulizi Ireneo Stv. 1., toči istrijansko, dalmatinsko in belo ipavsko vino, in Steiufcldakn pivo ; vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. „pri Pepetu Kraševcu" na Rožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko olo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi uaročbe, D/lil O t* Dn+nn ulica lVihnrgo St. 2f.. Velika nendr I GTBl z,l'°8a 'n delavnica vsakovrstnega obuvala ponaročbi, Trgovci. Nazarij Grižon Ant. Furian Sene brez konkurence. Abram Fran ko vrstne soile in posodo. l)elo Jak. Perhauc Via tiiiiliii »>4 prodaja vsakovrstnih jestvin,ko lonijiilncgii blagain olje Piazza »S. Francesco st. 2. Pro-dttjulnica jestvin in kolonialnega blaga. Postrežba točna Via S, Francesco St. 22' 'I rgovec z dogami in so-durski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. l)elo solidno, cene zmerne. Via Stadion št. 20, pekarna in slaščičarna, svež kruli večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna. RB# I na oglu ulice Oeppa in delle Poste b |%lll#i| Nuove, prodaja kolonnalno blago delikatese, likere itd. Marija Čokelj na Korzu At. S. priporoča slav. slovenskemu občinstvu svojo prodajal-nico, v katerej se dobiva po primerni ceni vsakovrstno Idago, zlasti perilo za gospode in gospe, narejene obleke za gospe n otroke. V istej zalogi ima na razpolago vsakovrstne potrebščine. za gospe. Postrežba je točna in ceue nizke. priporoča svoji kavarni t'ommercio .n Tedeseo, ki sti shajalisči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov. Via S. Francesco štev. 1»>, mesar, postreže /. vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom Anton Sorli Na razpolago so vsi h1< T. Zadnik I. Tavčar, Fran Hitty Na zahtevanje se pošiljaj« Novak Mihalj. krojač Via delle Beccherie Stv. U, priporoča se slovenskemu občinstvi'. Via Barriera veecbia St.'^ lil prodnjalnica vsakovrstnega mu ^ nufakturnegu blaga in drobnarij Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. trgovec, ulica Sv. Ca-tarinu št. !>., priporoča svojo zalogo kolonijal-uega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL "Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloira poliiAtvn /a jedilnice, spalnice in "»prejemnice. /imnic in pcresiiif, oalcdal in železni Ii Mairajn, po cenub, du se ni bati konkurence. :xxxxxxxxxxxxxxxxy Špiritu« ilnapii oompoiltm ALGOFON. edino sre lstv > proti za'n'ijlu, rev mtić. glivjbolu. m j'ei it I Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAIMARER (Ai dne Mori) Piazza granile TRST Paziti na ponarejanja. Riunione Artriafa tli Sicnrta v Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. tebr 1892,; Glavnica dru&tva ...... Premiina reserva zavarovanja na življenje........ Premiina reserva zavarovanja proti ......... Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju ...... Reserva na razpolaganje . . . Reserva zavarovanja proti premi* njanju kurzov, bilanca (A) . . Reserva zavarovanja proti premi-njanju kurzov, bilanca (11) . Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . 500.000'— Občna reserva dobičkov ... ., I,187.l1 a°/0, na menjico po (i°/0, li u zastave po 5 l!M%. PrtKlnc ure so: od !>—12 dopoludne in od il—4 popolndne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne, Izpliičiijc s«: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od .'1—4 popolndne. Poštno hranilnični račun 816.004. JAK. HENRIK HUBER t r t n i c a za amerikanske trte in cepi Tovarna kemičnega gnoja „KOPROS" v Boljmicn ilstrai ZALOGA: JT TltST - Via S, Apollhiarr stv. 4. Telefon atv. 201. Amerikanske trte in cepi. CENE: I. zbirka lOOkiiMur I (MM) koHov |1. kr. )(1. Ur, 1.50 12.-4.- 35.— 20,— 180,— Vsprcjcinajo se uaročbe za razno, cepljenja po želji naročnika in to od februvarija do /.vršetki aprila. Kolči amerikanske mire Cepi na II. zbirka llllt kos,,v 1IMMI komu- nI. kr. n'- kr. 1,— 8.— 2.50 20.— 15.— 120 — Kemični gnoj „KOPROS" sestavljen iz kvantitete dušika, lorloričnega klsleca. po-taše in a pun, katere snovij so potrebne za živilo rastlin. Služi čudežno za gnojenje trti, sadnega drevja, špartrcliiii, vrtnine in žita. Cena: Žakelj od 25 kg. gld. 2.— ; od 50 kg. gld. 3.S0; od 100 kg. gld. 7.50, no žakljem vred. „EDINOST" večerno in z j u t r a n j e izdanje j «e prodaja, t\.zun v tlrugili navedenih tobakarnali, tudi i na južnem kolodvoru.