Ali veljajo določbe okaz. registru tudi za mlajše maloletnike?      103
Ali veljalo določbe o kazenskem registru tudi za mlajše maloletnike?
Priv. doc. dr. Avgust Munda.
Sodišča morajo o vsaki obsodbi, ko postane pravnomočna, obvestiti državno tožilstvo svojega področja (§ 427 odst. 1 Kp., § 127 p. r. k. s., § 42 p. r. d. t.). Ta obvestitev se vrši na ta način, da pošlje sodišče državnemu tožilstvu kazenski list. Na enak način obvesti sodišče o vsaki obsodbi po internih navodilih tudi upravo mesta Beograda, oddelke tehnične policije in sresko poglavarstvo, kjer ima obsojenec svoje bivališče. Pisarna državnega tožilstva razvršča vse kazenske liste po alfabetnem redu v obliki kartoteke (kazenski register).
Osnovna določba o kazenskem registru (§ 427 K p.) pravi, da se vodi kazenski register o osebah, ki so obsojene zbog zločinstva ali prestopka. Uredba o poslovnem redu za d. t. (§ 42) dopolnuje to določbo s tem, da morajo sodišča obvestiti državno tožilstvo o vsaki obsodbi starejših malolet-
104      Ali veljajo določbe o kaz. legistru tudi za mlajše maloletnike?
nikov in polnoletnih oseb. Uredba torej ne omenja mlajših maloletnikov. Omeniti je treba še to, da uradni blanket kazenskega lista ne omenja vzgojnih odredb; v točki 16. govori le o stranskih kaznih in o očuvalnih odredbah. Iz tega bi se dalo sklepati, da za mlajše maloletnike ni treba voditi evidence o prejšnjih obsodbah. Vendar pa temu ni tako. Ni treba poudarjati, da je evidenca o prejšnjih obsodbah mlajših maloletnikov vsaj tako potrebna kakor evidenca prejšnjih kazni odraslih oseb. Evidenca obsodb je velikega pomena za presojo novega kaznivega dejanja, za presojo krivde in določitve vrste in mere kazni. Kazenski list omogoča sodniku, da si pribavi prejšnji kazenski spis dotičnega obtoženca. Vse to je še posebno važno v postopku zoper mlajše maloletnike. Po določbi § 441 Kp. mora mladinski sodnik predvsem ugotoviti vse, kar je potrebno za oceno individualnosti mladostnega zločinca in za presojo njegove duševne in moralne zrelosti. Mladinski sodnik zbira te podatke pri raznih osebah, zavodih in oblastvih, ki so imeli opravka z mladostnim zločincem. Zato je potrebno, da se vodi točna evidenca tudi o obsodbah mlajših maloletnikov. Iz teh obsodb sklepa sodnik na storilčev značaj, na njegova nagnjenja, prirojena in pridobljena.
S tem smo odgovorili na vprašanje, ali je evidenca obsodb mlajših maloletnikov potrebna. Sedaj se pa moramo vprašati, ali najdemo v zakonu samem, kakšno oslombo o evidenci obsodb mlajših maloletnikov. Na to vprašanje moramo odgovoriti pritrdilno. Po določbi § 437 odst. 1 Kp. se uporabljajo predpisi kaz. postopnika tudi za mlajše maloletnike, kolikor za nje ni posebnih določb v 24. poglavju, ki govori o postopku zoper mlajše maloletnike. V tem poglavju ni o evidenci obsodb nič povedano. Zato velja določba § 427 Kp. smiselno tudi za mlajše maloletnike. Res je, da omenja § 427 Kp. le kazni, stranske kazni in očuvalne odredbe, ne pa vzgojne odredbe. To pa ne sme motiti. Kazenski postopnik tudi v drugih določbah ne omenja vzgojnih odredb kljub temu, da v teh primerih nanje očividno misli. Tako pravi § 1 Kp.: »Za kazniva dejanja po občem kazenskem zakonu in po posebnih zakonih sme izreči »kazni« in »očuvalne odredbe« samo pristojno sodišče na podstavi sodnega postopka, pokrenjenega in izvedenega po tem zakonu.« V tej osnovni, načelni določbi zakon ne omenja vzgojnih odredb! In vendar ne bo nihče trdil, da ne velja ta določba prav tako za izrekanje vzgojnih odredb kakor za izrekanje drugih sankcij. Tudi vzgojne odredbe sme
Ali veljajo določbe o kaz. registru tudi za mlajše maloletnike?      105
^ Stol sedmorice odd. S je v odločbi Kre 43/31-5 izrekel, da je revizija zoper sodbe po § 438 odst. 4 nedopustna.
^ Podrobnosti glej v spisu prof. Maklecova: Pravna narava odredb zoper otroke in mlajše maloletnike v kaz. pravu kralj. Jogosl. Zb. zn. r. pr. f. v Lj. IX. 193i2/33.
^ Cubinski. Kom. 120, Uroiševid iSludski trebnik. II 58.
* Toma 2ivanovid. Osnovi kriv. prava. Opšti deo. Dod. 1930—68, jSiilovič - Frank. Kom. 41.
izrekati le pristojno sodišče (§ 9 t. 1, § 10 t. 2 Kp.) in le na podstavi postopka, predpisanega v 24. poglavju. Kazenski postopnik vzgojnih odredb tudi ne omenja pri pravnih lekih izven 24. poglavja. Tako pravi § 332 odst. 1 Kp., da se sme vložiti nepopolni priziv le zoper odločbo o kazni, očuvalni odredbi in zoper druge odločbe. Med temi odločbami pa zakon ne omenja vzgojnih odredb. Tudi § 337 Kp. govori v točki 3. le o prekoračenju kazenske oblasti glede »kazni« in »očuvalnih odredb«. Enako tudi § 392 štev. 3 Kp., (popolni priziv) ne omenja vzgojnih odredb. In vendar bi bil zakon moral to storiti, ker se sodijo izjemoma tudi mlajši maloletniki pred rednim sodiščem. To velja tedaj, če je mlajši maloletnik dovršil 17. leto, preden je bil pokrenjen ali dovršen kazenski postopek (§ 438 odst. 4 Kp.). Zakonodaj ec gotovo ni nameraval v primeru § 438 odst. 4 Kp. jemati mladostnim obtožencem pravico pravnega leka v primerih, ki smo jih pravkar navedli.^ Razlog, da govori kazenski postopnik v teh primerih le o kazni in očuvalnih odredbah je gotovo ta, da redaktorji zakona niso smatrali za važno in potrebno, omenjati v nekaterih določbah poleg kazni in očuvalnih odredb tudi vzgojne odredbe.
Mnenja o pravni naravi odredb zoper mlajše maloletnike niso enotna^. Cubinski in Uroševič smatrata vzgojne odredbe za kazni^. Druga skupina teoretikov (Zivanovič, Šilovič, Frank, Subotič) prišteva vzgojna sredstva k oču-valnim odredbam (dualizem sankcij).* Tretja skupina (zastopniki načela trializma sankcij), pravi, da so vzgojne odredbe posebna vrsta sankcij. To tretje mnenje lahko označimo za vladujoče (Dolenc, Maklecov, Markovič, Zga-nec, Žorž in drugi). Vendar ne smemo prezreti, da prišteva celo osnutek kaz. zakona iz 1. 1922 vzgojna sredstva k očuvalnim odredbam (str. 90); v ekspozeju k osnutku iz I 1926 pa se vzgojne odredbe izrecno označujejo kot »za-štitne mere«, »mere bezbednosti« in »mere sigurnosti« (str. 5, 7, 9). Ni torej izključeno, da ne gre v primerih, ki
106      Ali veljajo določbe o kaz. registru tudi za mlajše maloletnike?
" § 38 odst. 7 iKz.: Mlajši mal. izvrši »zločinstvo«, § 9 t. I Kp.: »prestopki« ml. mal., § 10 t. 2 Kp.: »zločinstva« ml. mal., § 442 odst. 2 Kp.: ee se tiče »zločinstva«, § 431 odst. 2 Kp.: stori »zločinstvo«.
smo jih navedli, za redakcijske napake, marveč za hoteno redakcijo po načelu dualizma sankcij.
Iz tega vidika torej ne sme motiti, če omenjajo tudi predpisi o kazenskih listih (§ 427 Kp.) izmed sankcij le kazni in očuvalne odredbe. Določba § 42 p. r. d. t., ki pravi, da se sestavljajo kazenski listi le o obsodbah starejših maloletnikov in polnoletnih oseb, tudi ne nasprotuje evidenci obsodb mlajših maloletnikov. Ta določba mlajših maloletnikov očividno le radi tega ne omenja, ker se mlajši maloletniki praviloma ne smejo »kaznovati« in ker ostanejo kljub obsodbam neoporečeni. Slednjič nas ne sme motiti določba § 427 Kp., ki pravi, da se vodi kazenski register le o osebah, ki so obsojene zbog »zločinstva ali prestopka«. Tudi dejanja, ki jih zagreše zreli mlajši maloletniki, so ali zločinstva ali prestopki, ker imajo vse kriterije kriminalnih zločinov. Tudi zakon sam izrecno govori o zločinstvih« in »prestopkih« mlajših maloletnikov.^
Za mladinsko sodstvo je evidenca o prejšnjih obsodbah mladostnega zločinca neobhodno potrebna; to smo poudarili že poprej. Sedaj moramo še odgovoriti na vprašanje, kakšna bodi ta evidenca. Ena možnost je ta, da se vodi evidenca smiselno po predpisih o kazenskem registru, druga pa ta, da se vodi za mlajše maloletnike posebna, ločena kartoteka. Ločena kartoteka se nam ne zdi niti potrebna niti umestna. Kazenski listi mlajših maloletnikov lahko ostanejo v splošnem kazenskem registru tudi potem, ko dovršijo mladostni zločinci 17. leto starosti.
Končno moramo še odgovoriti na vprašanje, katere odločbe naj se vpišejo v kazenske liste mlajših maloletnikov. V kazenske liste je treba vpisati vse vzgojne odredbe, odrejene zoper zrele mlajše maloletnike (§ 28 Kz.); izmed onih, ki jih zakon določa zoper nezrele ml. maloletnike, pa le one, ki jih omenja § 27 odst. 3 (oddaja v vzgojevališče aH primerni rodbini). Ukrepe, navedene v drugem odstavku tega paragrafa (oddaja staršem itd.) ni treba imeti v sodni evidenci, ker se osebe, navedene v tem paragrafu, itak praviloma zaslišujejo o storilčevi individualnosti (§ 442 Kp.). Samo po sebi se pa razume, da ni treba vpisati v kazenski register disciplinskih ukrepov zoper otroke ne glede na to, da izreka
Ali veljajo določbe o kaz. registru tudi za mlajše maloletnike?   107
te ukrepe varuški in ne »kazenski« sodnik (§ 26 odst. 4 Kz.)-Odločbe, ki se z njimi obsojajo mlajši maloletniki, so v formalnem pogledu ali sodbe (§ 446 štev. 1 Kp.) ali rešitve (§ 443 štev. 2 in 3 Kp.). Mladinski sodnik pa lahko odreja vzgojna sredstva tudi v primerih, če se postopek ni končal z obsodbo (§ 442 odst. 4, § 443 odst. 1, § 446 štev. 2 Kp.). Izjemoma sodi o zločinu mlajšega maloletnika tudi redno sodišče (§ 438 odst. 4 Kp.). Vse te odločbe je treba vpisati v kazenske liste. Da je treba vpisati v kazenski list tudi kazni, izrečene po § 28 odst. 7 Kz., se razume samo po sebi.
Mlajši maloletnik, zoper katerega so se izrekle vzgojne odredbe, ostane po določbi § 29 Kz. neoporečen. Zato se smejo kazenski listi ali izvlečki iz teh listov priobčevati le državnim tožilstvom in mladinskim sodiščem (anal. § 482 odst. 3 Kp.). Z določbo § 29 Kz. se torej utesnuje predpis § 427 Kp., ki pravi, da se smejo kazenski listi priobčevati le javnim oblastvom. Obsodbe in rešitve mladinskega sodnika, ki smo jih prej omenili, se pa ne smejo sprejeti v druge evidence zlasti ne v nravstvena izpričevala in pisma o glasu. Zato se ne smejo sporočati drugim oblastvom. To je povsem jasno. Dvomljivo pa je, kaj je s kaznimi, ki jih izreka mladinski sodnik po § 28 odst. 7 Kz., § 451 odst. 5 Kp. Zakon pravi (§ 29 Kz.): »Z odredbami, odrejenimi zoper mlajše maloletnike, niso združene nobene druge pravne posledice. Mlajši maloletnik, zoper katerega so ukrenjeni ti ukrepi, se smatra za neoporečenega.« Kaj misli zakon z besedo »ukrepi« v § 29 Kz.? Ali misli Je na vzgojne odredbe, označene v § 27 in 28 odst. 1 do 6 Kz., ali tudi na kazni, omenjene v § 28 odst. 7 Kz.? V osnutku s. k. z. iz 1. 1910 še ni bilo te določbe, sprejel jo je šele osnutek iz 1. 1922. Motivi o. 1922 pravijo k tej določbi nastopno: »Htelo se je izbeči rdjavo dejstvo vanje kažnjenja na njihovo moralno razviče, koje potice otuda, što jednom kažnjeni ostaju uvek žigosani kao krivci. . . Ova težnja je naglašena izrično u § 23 (sedanji § 29), gde se veli, da se mladji maloletnik, protiv kojega su one mere (!) § 22 (sedaj § 28) odredjene, smatra neoporečnim.« Motivi torej označujejo z besedo »mere« (ukrepi) očividno vse ukrepe, navedene v § 28, torej tudi kazni, ki so omenjene v zadnjem odstavku tega paragrafa. Menim, da ščiti pravna dobrota § 29 mlajšega maloletnika kot takega ne glede na to, kakšne vrste Je sankcija, na katero je bil obsojen. Vsekakor pa si ne prikrivamo dejstva, da je določba § 29 v tem pogledu nejasna. Že iz tega razloga, menim, jo je tolmačiti po načelu in
108 K osnutku jugosl. zakona o proizvodnji in izkoriščanju elek. energije.
dubio pro reo." Mlajši maloletnik ostane torej neoporečen, dasi je bil obsojen na kazen (§ 28 odst. 7 Kz.). Z ukrepi zoper mlajše maloletnike pa niso združene tudi nobene druge pravne posledice. Zato sodnik ne sme smatrati vzgojnega ukrepa za pogoj za povratek (§ 76 Kz.), za ponovitev (§§ 315, 317 Kz.) ali za obteževalno okolnost (§ 70 Kz.): Skratka ti ukrepi ne smejo ovirati socijalne reklasacije mladostnega zločinca.'^ Evidenca vzgojnih odredb pa ima za sodnika ta pomen, da prispeva k spoznanju storilčeve osebnosti (osebnostna komponenta). To spoznanje omogoči sodniku izbrati za novo kaznivo dejanje tako vzgojno sredstvo, ki ustreza duševnemu in moralnemu razvoju ml. maloletnika.
Po tem, kar smo navedli, bi bilo evidenco vzgojnih ukrepov zoper mlajše maloletnike urediti tako:
Sodišče pošlje o vsakem vzgojnem ukrepu zoper mlajše maloletnike (§§ 27, odst. 3, 28 Kz., §§ 442 odst. 4, 443 štev. 1 do 3, 446 štev. 1 in 2, 438 odst. 4, 451 odst. 5, 452 odst. 4 Kp.), ko postane odločba pravnomočna, pristojnemu drž. tožilstvu (ne pa drugim oblastvom) kazenski list. Da se ta kazenski list že na zunaj vidno razlikuje od kaz. listov odraslih oseb, ga je treba na vrhu z rdečilom primerno označiti (morda z označbo: Ml. maloletnik). Pisarna državnega tožilstva uvrsti ta kaz. list v splošni kaz. register. Prepise teh kaz. listov pa sme drž. tožilstvo dati le sodiščem in drugim državnim tožilstvom (§ 29 Kz.).
« Enako: SilovičJ='rank. Kom. 43, Dolenc T il42
nasprotno: Cubinski. Kom. 98, Žiganec 2orž 78—79, Uroševič S. T. 1158. ' Maklecov. Cit. spis.