I ODOL
f ohranjuj« fe /obe čist«, f/srježnoblesteč©-V m ma slasten, .osvežujoč okus.
S I b V. 42.	V LIUBLIANI DNE» OKTOBRA! 932	L t I Ü 45
Cena '8 Din ta celo leto. Za inozemstvo«) Din Posamezna številka I Din. V inseminerai delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din, Izhaja viako sredo Spisi tn dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Doinoliuba«. naročnina, reklamacije in inserati Upruvuištvu »DomoliiiKa« v Ljubljani.
Melon uredništva: 2849.	Telefon uprave: 2992.
Občani in občinski proračun
Občinski zakoni (občinski redi) bivših dežel Kranjske, Koroške in Štajerske, ki veljajo ra občine današnje dravske banovine v tistih mejah, kakor so spadale popred k deželam, imajo glede proračunov jako važna določila. Ni dovolj, da poznajo ta določila samo občinski zastopiiki — župani in odborniki. Vsak obran mora biti dobro poučen o tej za občinsko gospodarstvo najvažnejši panogi občinske samouprave. Zato smatramo za potrebno, da «pregovorimo o občinskih proračunih prav sedaj, ko je čas za sestavljanje in sklepanje o njih na sejah občinskih odborov.
Vsi občinski zakoni ituajo posebno poglavje: 0 občinskem gospodarstvu in občinskih do-kladah. Vse kar je določeno v poaaraeinih paragrafih tega poglavja je bistveno zvezano i občinskimi proračuni in z letnimi računskimi zaključki. Za vse občinsko gospodarstvo je «lavna in temeljna podlaga proračun, ki mora biti s poznejšim računskim zaključkom vred odprta knjiga za vsakogar, ki mu je mar blagor občine; mora biti kakor zrcalo, iz katerega odseva vse gospodarsko življenje v občini. — Ni torej vseeno, ali se davkoplačevalec v občini zanima za proračun, ali pa misli, tki pojde tudi bre* njega. Važnost občinskega proračuna za,pravilno in redno gospodarstvo v občini je lako velika, ila je treba o tem šc posebne razprave, ki bo objavljena v »Društvenimi«. —• Nauien današnjega članka pa je, opozoriti javnost in občane na formalno postopanje, to se pravi, kako morajo ravnati in se držali časovne dobe (terminov), ako hočejo pravilno izvrševati kontrolo nad občinskim gospodarstvom.
Kaj mora torej vsak občan vedeti o postopanju pri proračunih?
Odgovarjamo s tem, kar bistveno enako določajo vsi občinski zakoni: za bivšo Kranjsko § 66., za bivšo Koroško § 65., za bivšo Štajersko § 62. — Proračun mora sestaviti župan: •o je prvo določilo teh paragrafov. Ni torej obeski oclbor tisti, ki prvotno sestavlja proračun. To dolžnost nalaga zakon izrecno županu.
Pa ga lahko pri tem podpirajo z nasveti občinski svetovalci, Saj so za to postavljeni. — Napačno je, ako predloži župan — kar se prepogosto dogaja — sestavljeni proračun enostavno občinskemu odboru, ki ga morebiti s kakš-spremembami ali pa tudi ne, brez nadaljuj» Ouobri in sklene* doklade in naklade tako, «akor jih je morda že Izračuni! in predlagal župan,	• ,
Zakaj je to napačno?' utegnete vprašati.
Zato, ker zakon čisto jasno in' točno veleva, da mora biti po županu sestavljeni proračun brezpogojno razpoložen na vpogled občanom 14 dni, preden ga predloži župan občinskemu odboru. Sedaj nastopa namreč po zakonu občanom dana možnost in pravica, da sodelujejo z javno kontrolo pri graditvi temelja za občinsko gospodarstvo v dotičnem proračunskem letu.
V zakonito dopustni dobi med razpoložit-vijo proračuna na vpogled, ima namreč vsak občan pravico, da pregleda proračun. Sedaj je dana vsakemu občanu možnost, da prijavi svoje opozoritve (pomisleke, pripombe), ki so kesneje osnova za moftbitne pritožbe zoper sklenjene višine občinskih davščin. Opozoritve se lahko fhjejo na zapisnik grl žt^tistva jffi?» poseb--Ät vlogami piMllén^ "l^dMl- jiSM v j*r» nih zadevah kolka prosto. Samo ustne opozoritve niso priporočljive, ako se hkrati ne zapišejo.
O vseh takih, po občanih podanih opozo-ritvah, pomislekih, pripombah, mora potem sklepati občinski odbor na dotični javni seji, na kateri rešuje proračun in sklepa o višini do-klad. — Zupan ninta sam pravice, da bi reševal ali morda celo zavračal take vloge. Pač pa mora žtipan3< o sklepih občinskega odbora obvestiti stran pismeno.
Važno je za občane tudi, da vedo, kdaj mora biti proračun sestavljen po županu in razpoložen na vpogled občanom. Zakon določa v navedenih paragrafih občinskih redov, da mora biti proračun po občinskem odboru odobren najkesneje en mesec pred žačetkoin prihodnjega upravnega leta.
Ob času razpoložitvene dobe ne sme biti vpogled v proračun nikomur zabranjen. Občinski red za Kranjsko določa v § 66. tudi, da se mora vsakemu občanu na njegove stroške izročiti prepis proračuna, ako to zahteva. Občinska reda za Koroško in Štajersko takega določila sicer nimata, vendar pa je obsebi umljivo, da tudi tam županstvo ne more odreči prepisa proti plačilu po odobreni tarifi k uredbi o občinskih taksah. Obsebi umljivo ima pa vsak občan pravico, da sam izvrši prepis proračuna. Se to bodi pripomnjeno, da se po izrecnih zakonitih določilih vseh občinskih redov o proračunih in letnih računih ne sme nikdar sklepati na tajnih sejali občinskih odbornikov, marveč mora biti brezpogojno pripuščena javnost k takim sejam; — (§ 47. obč .reda za Kranjsko; § 46. o. r. za Koroško; § 43..o. r. za Štajersko), Vsako ravnanje nasproti navedenim postavnim
določilom ima za posledico ničnost vsega postopanja.
Ako povzamemo dosedanja izvajanja vidimo, da je sestava proračuna po županu in raz-položitev na vpogled občanom prvo dejanje, sklepanje o njem po občinskem odboru pa drugo dejanje tega važnega gospodarskega posla. "■Tretje dejanje pravilnega postopanja mora biti Izvršeno takoj, ko jè občinski* odbor ugotovil proračun in Sklenil občinske davščine po uradnih odredbah' in navodilih Pripomniti pa je treba, da mora gledati ne samo odbor marveč tudi vsa javnost na to, da obremenitev občanov ne gre čez mejo možnosti.
Ko je občinski odbor sklenil občinske davščine, jih mora županstvo po krajevno običajnem načinu javno razglasiti. Tedaj nastopi zopet pravica občanov do javne kontrole, ki je prav tako, če ne še bolj važna, kakor prejšnji dve. — Po določbah § 83. obč. reda za bivšo Kranjsko, § 81. o. r. za b. Koroško, in § 79. o., r. za b. Štajersko, ima vsak občan, ki se čuti zavoljo previsokih davščin oškodovan ali prehudo zadet, v 14 dnevnem prizivnem roku pravico, enako kakor ob razpoložitvi proračunov tudi sedaj vlagati opozoritve (pomisleke, pripombe) zoper višino davščin v zvezi s prej izpodbijanimi višinami izdatkov odnosno potrebščin. Vse take vloge se smatrajo v smislu navedenih zakonitih določil za pritožbe, 0 katerih ne strie več sklepati občinski odbor marveč jill mora županstvo s proračuni : vred predložiti višjemu oblastvu, ki odloča o njih hkrati ob rešitvi proračuna. Vse take pritožbe. mprajo biti brezpogojno vložene pri županstvu. Napačno je torej in po navadi vselej v škodo pr*
iv
PO SVETU
Katoliška cerkev
a Dve tri e üvijcaj« v papeški prestolici. Vatikanska država je najmlajša ia najmanjša država na svetu, a ima razmeroma največ cerkva, muzejev in knjižnic. Zelo dobro je preskrbljena ta državica tudi s telefonskimi in radijskimi aparati. Ima tudi svojo »vojsko« in policijo, čeprav šteje le okrog 700 prebivalcev. Pravijo, da se razlikuje vatikanska država od drugih v tem, da ni v njej nič na prodaj, niti ne moreš v njej ničesar prodati. Trgovin tam res ni, pač pa se da z marsičem trgovati, zlasti s tobakom. V Italiji je tobak zelo drag, v Vatikanu, kjer ni carine, pa zelo poceni. Zato se Italijani v Vatikanu zalagajo s cigaretami in cigarami. V vatikanski državi je edina kavarna, kjer lahko dobiš skodelico kave ali čašico vermuta. Posečajo jo navadno gostje, ki s«( vračajo od maše. Njim je tudi namenjena. Med 9. in 2. uro vlada v papeževi državi živahno življenje, od 2 do 4 pa je Vatikan prav za prav zaprt Vtem času vatikanska gospoda obeduje. Popoldne je v Vatikanu mimo ,ceste so prazne, le tu in tam vidiš švicarske gardiste v uniformah. Najvažnejša eerkév v Vatikanu je cerkev sv. Petra. Poleg tega ima ta najmlajša državica apostolsko palačo s tisočerimi sobami, mn/.ejske dvorane, vojašnice, 2 tovarni, tiskarno, bolnišnice, kolodvor, semenišče in drugo. V tiskarni se tiskajo knjige in vatikanska dnevnika Osservatore liotuan'o* in »Illustrazione Valicane*.
Italija
s Huda ttt louiubilhka uosreča. l)ne Iii. oktobra dopoldne se je pripetila pri Razdrtem velika uesreča. Baron Ivan Ma rene, i iz Hre-novic se je odpeljal s svojim motornim kole-aom z Razdrtega proti Postojni. Naenkrat se je znašel mod nekim zasebni ni av tomobilom in avtobusom podjetja Ribi ,ki vozi iz Postojne proti Uurici. Marenci se je zaletel z veliko silo v zasebni avto, obenem je odletei z moto-eikija in padel ua sredo ceste, kjer se je našel pred kolesi avtobusa. Šofer avtobusa se je v zadnjem hipu umaknil, pri tem pa se prevrnil. Vseh 6 potnikov v avtobusu je dobilo hude poškodbe, najbolj Ivana Bizjak od Sv.
tožnikom, ako jih vlagajo naravnost na bansko upravo, ki je sedaj neposredno nadzorstveno oblastvo nad občinami v stvareh lastnega delokroga. Največkrat je v takih primerih zamujen postavni rok, ker mora biti vselej pritožba poslana županstvu, da se izjavi o njej.
Mislim, da je s tem dovolj pojasnjeno, kako morajo postopati na eni strani župani, županstva in občinski odbori, na drugi strani pa občani, da bo občinsko gospodarstvo zares v redu. Se enkrat pa moram poudarjati, kakor sem storil že v enem prejšnjih člankov, da naj bodo vse pritožbe stvarne in utemeljene. Neo-snovane pritožbe zgolj iz nagajivosti naj se na vsak način opustel
Se na to naj opozarjam, da zoper neugoden odk>k nadzornega oblastva (zavrnitev pritožbe po banski upravi) ni dopustna nobena pritožba več po upravnem postopku (t. j. na ministrstvo). Pač pa je mogoča tožba na upravno sodišče, ako je seveda v zakonu res utemeljena Siccr je škoda stroškov za takse
P. K-n.
Križa pri Ajdovščini. . Marenci'je v tržaški bolnišnici podlegel poškodbam.
s »rabiš. V Rimu so sestavili komisijo pod predsedstvom ministra prosvete, da organizira mednarodno akcijo za širjenje učenja latinskega jezika.
Rumunija
s Bodo in ne bodo. Zveza narodov je sporočila romunski vladi pogoje, ki jih je izdelal finančni odbor Zveze narodov za preured-bo romunskih financ. Ti predlogi najprej na drobno tolmačijo sedanje finančno stanje Romunije in nato navajajo, kako bi se mogla z ozkim sodelovanjem romunske vlade in finančnih organov Zveze narodov izvesti ozdravitev romunskih financ. To sodelovanje ne bi imelo oblike nadzorstva. Sam» nekaj strokovnjakov in odposlancev Zvez« narodov bi bilo romunski vladi stalno na razpolago in bi jej pomagali pri preureditvi finuac, Ti pomožni òrgani Zveze narodov pn né^M'Imeli svojega stalnega sedeža v Bukarešti, temveč bi prišli v Bukarešto samo tedaj, kftdàr bi to želela romunska vlada.
I
112 let je že stara
Kranjska hranilnica
I	ki se imenuje sedaj
Hranilnica Dravske banovine
UU8UANH, Knafljeva ut. 9
Tu naložite na nai-bol še obresti svoje prihranke!
Za vloge in vse obveznosti hranilnice ia niti cela Dravska banovina z vsem svojim premoženjem iu vso svojo davčno močjo.
Najvarnejša naložitev denarja I
Najvišje obrestovanjel
I
l
Avstrija
s Razno. Stiridesetletnico rojstva je praznoval 4. oktobra avstrijski kancler dr. Doll-fuss. Njegovo dosedanje delo je našlo največ odmeva in razumevanja v avstrijskem kmetijstvu, zato se je te dni dr. Dollfussove štiri-desetletnice prijazno spomanjala vsa avstrijska javnost brez razlike strank. — Požar je upepelil gospodarsko poslopje posestnika Sehattleitnerja v Mostiču.
s Krvavi spopadi. V XI. okraju na Dunaju so narodni socialisti priredili v simmerinski pivovarni velik shod s sprevodom po mestu. K.o so korakali mimo tamkajšnjega socialdemokratskega okrajnega doma, so oddali nanje socialni demokrati več sto strelov in ubili enega stražnik« in dva narodna socialista, ranih pa 20 narodnih socialistov in 7 stražnikov Policija ,e poslala močna ojačenja, na kar so vdrh v socialistični dom in prijeli 55 unifor. mirandi sociainodeinokratskih Schutzbfindler-
jev. Pri prekkavi »o n&žti 67 puäk, g pov, trsko* za ärtrofne puüjke, 14 samokresov, J/ go municije, lopat, se&irk, gumijevk in boki*.
Priejnnat lft r&Ai te-rff.	...,„
jev. Razburjenost je radi tega zelo velik» » sta obe strank i izdali poaabne izdaje, v kjuji drug drugo doUijo krivde.
češkoslovaška
s Drobne. PlaiSe češkoslovaških uradni, kov bodo vsled sporazuma vladnih strm zmanjšane le za 8 odstotkov, mesto za nam«, ravauih 15 odstotkov. Pokojnine ne bodo znj. žane. — Češkoslovaška je sklenila z Nemčijo pogodbo, po kateri more uvoziti v Nemčijo 20.000 met. stotov hmelja po carini 70 mark za 100 !:g.
Nemčija
s Viljem se vrne v Nemčijo ? Svetovni J vojna je pahnila nemškega oesarja Viljem raz prestol. Zapustiti je moral vsemogoà» vladar Nemčijo in se zadovoljiti z izgnanstvom. Na Nizozemskem je našel Viljem a-vetišče, kjer mu sicer ni bilo treba skrbeti a košček vsakdanjega kruha, ampak cesar k ni bil več. Medtem se je v Nemčiji marsikij izpremenilo. Ne samo Viljemovi generili, temveč tudi velik del nemške mladine se si mogel sprijazniti s ponižano Nemčijo. Mladina je nepotrpežljiva, hoče vse lakoj in torej ni mogln razumeti nemške povojne deraokn-cije. ki je tudi hotela Nemčijo dvigniti na mesto enakopravne velesile, četudi z drugi« sredstvi in po drugih potih kot si domišlja jejo mladi. Viljem je delal odločno ia hilm zato se je zagledal veliki del nemške mladine vanj, ki naj se v rne, da vodi Nemčijo a> pet k zmagi in slavi. Tako je takorekoč revolucionarnim potem prišla na površje Pape-nova vlada ; ta hoče preko določb ustave spremeniti ustavo in ustvariti volilni red, ki naj omogoči Viljemu zakoniti povratek. Bližnji bodočnost bo pokazala, kdo je močnejši, li republikanska Nemčija ali Viljemovi e«»* rali in njih ohože vatel ji.
Francija
s Za bodočnost naroda in ilriave. Nt Francoskem je predložen zakon, da bi vsaka mati, ki povije v zakonu drugega otroka, p» jela državno nagrado 500 frankov, a za v» kega naslednjega otroka po 1000 frank« (okroglo 2200 Din). Razen tega naj bi drufi; ne, ki imajo vsaj troje otrok pod trinajstim leti, dobivale letne podpore po 360 franko» «» tretjega otroka, po 540 frankov na četrtega i« po 720 frankov na petega otroka. Končno j« predvideno v načrtu, da sleherni oče ali taaüi ki odgojita vsaj troje otrok do 16. leta, prejemata po dovršenih šestdesetih letih držav» pokojnino po 500 frankov letno, a tisti, ki n» goje šest otrok, po 1000 frankov letno. Pa W> to še ni vse. Zakon je poskrbel, da dobivaj» starši, ki so nameščeni v kaki službi, rodbinsko doklado prav lako kakor državni nameščenci. Tako prejema oče za prvo svoje
Pri poroča se domače podjetje:
JANKO ČEŠNIK
lilogarjsva UUBLMNA Strilsrje"
Za zimske ionske pl»;«« pliä, Umet, rips. _ blago za oblek«, perllni zamet in por»« «, Z» moške obtoke Srni in moiioi k»«??»™-
jUnisk« suknje «rao, sivo In mudno hlsl»-^ Ogrlnlulke. pioti. Serpe, rut«, volnene. Ja«"""* «emlaste in svilene rute. Postresb« dobra i» poštena-
Odbor dijaškega društva »Borba«: na kmetijski Soli na (jrmu z bivšim gospodom prelek-tom v sredini. To društvo je za gojence te šole, same kmetske sinove, velikega pomena, ker se vadijo v njem društvenega življenja in nastopajo /. govori, deklaniacijami, poleg tega pa izdajajo tudi društveno glasilo »Brazda«, kamor z lepimi članki prispevajo vsi člani tega društva. Društvo je do sedaj rodilo lepe uspehe. Ustanovit ga je prefekt Grmske kmet. šole g. Ludovik Puä (pred kratkim je bil upokojen), ki je od obstoja društva skozi 6 let /. veliko vnemo in ljubeznijo deloval v društvu za resenično izobrazbo kmetske mladine. Kako je bil priljubljen, je tudi pokazal večer, ko se je poslovil od svojih učencev. Mi želimo, da bi se še in kmalu povrnil.
Otok Timor, ležeč 700 km od Avstralije, bi rada od Portugalske kupila Japonska. Avstralci se vznemirjajo!
20 milijard posojila za razna večja javna dela v korist brezposelnosti najame francoska vlada.
19.750 milijonov dolarjev znašajo državni dolgovi Združ. držav Sev. Amerike.
8 milijonov lir je poneveril blagajnik ita* lijanske »Banca di Sicilia«, Italijanski čas©» pisi o tem ne smejo pisati.
7.2 km dolg most grade pri ameriškem San Francis«!; bo veljal nad 60 milijonov dolarjev.
450,000 konjskih sil proizvaja najnovejS» sovjetska električna centrala ob Dnjepru.
Drobne novii^
0 j bor za ozdravitev denarne vrednosti
so ustanovili pri Zvezi narodov. Zelo potrebno!
Sandieh se imenuje odslej država Hedžas [na zapadni obali Arabije).
Svilene bankovce hočejo vpeljati na Japonskem,
Zveza avstrijskih obrtnikov z 30.000 člani ie je pridružila tamošnji krščansko-socialni stranki,
Češkoslovaška vlada hoče obenem z znižanjem uradniških plač izvesti splošno znižanje cen za pridelke in izdelke. To je pravilno!
Umrl je bivši madjarski prosvetni minister j grof Klebelsberg.
Znamke v počastitev spomina velikega avstrijskega državnika dr. Seipia je izdala avstrijska vlada.
Angleški prestolonaslednik se bo zaročil s švedsko princeso Ingrid.
Voditelj lužiških Srbov dr. Arnošt Muka je umrl dne 10. oktobra 1932,
Grški Venizelos se je izjavil proti vladi, ki bi jo sestavljale vse večje stranke, zato grozi drž. predsednik z ostavko.
Češki komunisti se hočejo vrniti v social-demokraško stranko.
Dve novi podmornici so spustili v morje pri francoskem Brestu. Lepo se razorožu-jeino!
50 milijonov frankov za podpiranje poljedelstva je dobila od francoske bančne skupine Poljska.
Vodja nemških fašistov Hitler trdi, da bo njegova stranka pri volitvah dne 6. novembra Popolnoma zmagala.
Po 13 mesečnem trajanju je preklicano obsedno stanje na Madjarskem.
Za čuvarja nemškega cesarskega prestola namerava nemška vlada proglasiti Hin-denburga,
4000 uradnikov od 80.000 bo odpuščenih I do konca 1.1. v Avstriji.
Okrog 786 milijard Din znašajo vsi sve-f 'ovni dolgovi.
? Za 5 do 8 odstotkov bo znižala plače dr-j °?vnim uslužbencem Francija.
i dopolnilo 16 let, po en frank dnevno k svoji plači, a za vsako nadalnje de-en frank in pol. — Zelo zelo posnemanja" vredno!
Amerika
s Razno. V La Salle, Illinois, je umrl slo-veaski pionir g. Matija Urbanija, star okrog 60 let, doma z Vač na Gorenjskem. — V Chi-cagu, Illinois, je umrla ga. Terezija Tomec, samica, stara 62 let. Doma je bila nekje od Črnomlja na Dolenjskem. — V Ahmeku, Michigans je umrla 48 let stara vdova ga. Katarina Pintar. V Ameriki je bivala nad 30 let. _ V Clevelandu, Ohio, je umrl g. John Ore-hek, star 62 let, rodom iz Ihana pri Domžalah — Newyorku je umrl g. Feliks Dolinar, bivši časnikar in star naseljenec. Star je bil nad 60 let, rodom iz Škofje Loke na Gorenjskem. — V Fly Creeku, v Newyork državi, je umrl slovenski farmar g. Peter Lacijan, star 39 let. Zapušča ženo in dva otroka. — V Pue-blu, Col., je preminula Frančiška Dremelj, doma v šentjurski župniji. — V Calumetu, Mich., so pokopali Josipa Režka iz Bele krajine, _ v Millwaukee so položili v grob Matija Vebra iz Radmirja v Savinjski dolini. — Istotam sta umrla Emil Kušljan in Terezija Prosen h Obrov na Primorskem.
i jih ima /zobni kamen
ga pa lahko vsak!
ne kazi Človeka bolj, kakor ce je škrbast r.. nobena reč pa he fkoduje zobem bolj, kakor zobni kameni Ohranite si svoje dragocene zobe — od« nevarni zobni kamen s tem, da čistite zobe vedno s Sargovim Kalodontom! Pri nas je Sargov Kolodont edina zobna krema, ki ima v sebi učinkoviti sulforicinov oleat po Dr. Bräunlichu. On odpravi polagoma zobni kamen in ohrani zobe močne in zdrave!
00 ur
KAJ JE NOVEGA
60 letnica „SIovenča"
Dne 14. oktobra jt Bissato (ß let, odkar *
«ačel izha*Mt v Lfa&jaai »SImwbm. 9woj je-feäej je «StevuKC« kpo ]irod)«i Zt psned tedai je poseben »aàqpìù» c^ocjrä Stewessjo ..ž ò^cSì s ass. da js tros3 ki*fce, te
«bv^-ijo r.tsr« »Stev-tsit»«-» svofaftia kpe desume sagradt a taezpiafeo pošSjasje tea a sa ksk. Lspeì tt reàìasae w prese- ?
Vtìua mmaha wnä tttročaftov »Sžo-vcdcji« se je {widrahU tswdem stank zvesäfc !
WOCBäOV-
V att&ja 16. «boba je àsta simmm ;
*S<;\'ü&r.r-» r \Äa sbseg» a «*Ua . w*. bs sadi wKk es*« pr»o»nrKse§j jbessJ»-Gokho je fcrfi vtóii od »Dosewksoo- ; ga sadja m bo oàSsjtlc pkow» v vis* raroèsìto^ » nate so «g*», jakéejso j ri&JBsfci «bcjik OpeseKma» ofcfesa« sa tee «ito «S&swesca.	, » ssgad&a pritaiaost di » prestati x tàswem
\aš ia »Daaeftfato jt * aMi hfcaja! ' ss«»«» .-2 sisso. VSttoìl H de Ut fEiiC£a *ìi>»<SS&3k- t,«C-	4 fllil^M f® pOtOČai. ChÌM	i«
®àiw> >Osni;.j«< jt >Skn«K«« a» jjpjt; .irefe te 51, sì eur.fortkea» «eataet» èti-tnz'io ia® t mesa asoèerù »Dosc-cžnsbo- ' «bat«. Poroča m je Laiàii-v L&acka^ t Ko-vjfe« aarocai««* a trija. da ti se ala fesa rano lalb otst* t fecp.->č£aa Ane VUkat^. Potò txms ToSl t maš »tascaše«» borila m , ttiat obrede * trrrm: t podtupac radmä !>»» ìèwttekega Raésha	! Gsi'mt
0S8ÉM16 ¥£StÌ	" ~~ ^	ptafatve, <»re-
à 5* kta.ee ifeftmaja je pr-aarn.« v te
ča g. Fi-jto bàtter, rafia a».* -.wSt bu J« _B 5 :1''» £..iA|B«t
čici aerala krri, già t »betu. ipfein o m »k-bapeäetfe rzetai r.2 tei&e ko£xr«c Eira-. ae FtarajE-Jc*eI -«reack-e. — Po ìAnìajah r.a k'Ätifc»- rs -otrasje tafeaM |a «¥ra&i-Jd-Ka s!«peàe a* «perirai *	| srf^-rocto «eìo iebrod^j» «ArajaH» sred-
; «tv*. Fraatz-Josei- -^wsöqa a« dori va v * Ì«k3.rs»*k. drqfenìaH "sa tpecct^riciln trgo-! v inai;
Le-saä.i» t. re- Aef» kiiié«»^ t -Viri'» K «-.re»-« S«# 4a; tiStèi -i'
Domače norice
U citsfet» v ? yr^^MH Tajtä f. Zern k po-rwòtl e reàiàcai àa ■tynamra dala hi >e
irrrisk ed 'i »liniijia	ebara Ptvwrts.4
ma ®r«č :*» ja M | » mi pawànv aim-
ti.'i» ix. Jte^E» E"at«»ifflÄe rmèiak là je
1	.-.i-re-.» a* ni»ot seàeee^Fv*, je pačil t PJeaócK V «Aar a» MI mmim wm-
suo aevd|cac iàeàeè» ff- * Wak
^Umi 2»r. «r Mä» trek. ér. Jeta Foiihaii, pnaè. itak» Mkkc.t. Fm Erjavec.
Platóar. LaärJt PM ša EHàa »a* é». 5« arc^žaidaaki;	¥&Ss» SšemiK
T.-ntnüt äs iapnäk Jkoiaó Hmmc. Pei ^èfc — ahfapuaeä — jc peedhajai r' JtEi«. 4- Sfcrrtt««. sai se isnìegs* k
tač: aa^È sbä G flit........ ?«ka Im «
«i«, ta» b: M iiirf m dbar rinamiiaa ackak ».wcsboéi tc.tii-11 ptnamaä ti»cs cč.ioeüa AK» « WS iprnrt « «eaefc, -psä-W i Sikr» st iStt Sr Krekt. k±.4er« sa. f.-« jaj»i«s6ec jus «raf'TOBi» <hiana»»4- —
2	CtAar ?2 » c^M kstea* saérrtk •'*• ka^tiE-w tek*-» -m JI 11 K 'I in »nj» ter
ìxèiàt jAcbl pcz^njo. a Toàrijtn» »raar u-èrtt EI rta« tisi«»»« s	jt-s»
*	dtyt,: sserii. 3. Irieäi kater*
'f^««« 1» pprž wwam emai
«nfoHM warafMica
K#HM9«nMfe
t «to- j»!*! Ifr M^M k Umm^smv.- mu*
fsmomm
^ 'ifrtfliii Tirajnriaa Bwji» t tliiiirii» fci.
^it fe <awppn>. iJflBtaBBwisssri «Man jjg^ JSÄ, sSfa»
C aaa.
prirej« PZ Bij * tako arrd«, da bodo do jtope Tstaa (!»m uü	:s e- '«
ösrai k: »r	ètamrst kiwe
ii Safcsojrsa toitt lise^jeaäki kosssarrjat
b sastw kiii tojttve pri m.xóm basta, waj t Zagiiribe spcroči. ii aaj va am tìagtttfa àtàte tsskn: haéfyséti kacnmqK. Zagreb, d» kosa «kWwa »oje »eöaJw pnjawjo bi Kiesen:« ei 15. KcsESirijai bo afc> vte a-festvie sfcapao pot-al koakmraMBi «pcjvjwlja
hSSii.	*
d Sadu »Qtm. m LjaKäasfce« wksràta «e \tìì od 5. «o ? aowsah-Ä. StjnàL b p pri. riàrsa Kmetijska dr.51a » IjaKjsasi: ve-tee-
kkr ne ixide «ieùrfrdu» iok>{?>j ^ ^ . devo§eoje M klasje irtmt po kiaetäs e^! okr. iu»e«bäTa. katerim pa ce mw» u kol najmaiM ® dai ki K« poto® juh iopaotìev. JOp. «rad.; Ka) p* te „ «ogo tioeav. ak defci dro^o poškodbo, ki uhie. va fakojtešo «auartiter?). J Okr. aat«Wt*i kaajo prarico prepreči«« tak« takoie b p^ rreìi prei'.opke kazni 4 K'.«nje s« »-o?a :z»t. trti sa doma kme*.o»aka t«» ce rane seio \ j dajati k * iutši kj^eadA pfcatorii. V«k0
-	sabirasje koitam-eoto» ss. krofcoEfainrtvo t s&esoa a« se EaferaaL 5. Pred Viae<exB sort -ajled^j «▼sa» fi»iMidnitai. «i aa| imi tadi nt<» a» licu sesta, iMesaijca začoiuše a
-	kltaje okäacki pre^WAtak. fcawije pa asj ^ . If^jo po ifwaoidtaTBHta» kako pel«}. 6. šteti-: k> zakkse bvrae »5W bitš •» »oruifftTjj ,
o^sefoas taoeäje. 7. Kkaje « davoži un« f«-»* .a kxeicvaìce». kaS«n» je l'arai potei is 5»e joaSäsiiar«». irfor«» . iti, kateri« te labädr* Sa pea£rae-tb tt>
j
d Ljab ;>sä4Ü frJufes^ji ptičem
proto «'>»« «Sit M hai « Za M 35i -äv i? Sirje» pjikjl «a lete rrf j fta. usa« ! -saK -.satk*. otot.ai ie za U citt-
oi !«eem ji»^ jt
retì'-ce čiflo eepobet» k: ja »t ue i : s ioij
. Z« kseta. Ka jsdajraa uMàss cirif-k*«4skei* oés^w» * Dot Leatfin «5 bäe . apccje)« «nafeifa^ pamembm iaht trt t. ii se	ésvki w mmm mxmoje a t «t
■ »Äi. Et kaS»c« m® lan ijaj pvideik. zara;., saie iBkMfa mi ^Ms» » karni:; ktA 3 da sc dbicB .brc^pSačea b&am.-4k. pstrzs kn«t ja ksess* a* petói^ak » Beäfi»c.-i a Dà Laafar^ Ofasje se n^ praaotaaiÈa fei^o-P» aäÄafat. renska pa pa at-las.. oea: 3 parata «a§ ae tawaa fcnrase. L«ad«v>k oki*. s» Izàmmòmì m je fkcvai «ir daSue&s« ravao y^iM» fewafc^Kgr je^w «man «m' c»>4 jja upal 11 ■ m priifia » teka Wciu deaazse
^ ^	.	t »ar» fatti.
iä. Jiebì aa Barnaba» pss-tr « pp».
*	t a ji imd®
*	pakaapiür® Kü sc it -io£* raertra: ek ydipiliBa M ras «e aiM. Ärfcirwt pnear. Sa« » «Maoeaii -.--t 5T k-tie» * '«itó? tttttm» s» äak rtósà riaàeyiM 3 tmanrnbrnäk. kttx 5a K LT-.L-* m trv&m-m Ènr«e pràwsb. Od »«rtu- »s> »f« ar , lefcs Aupa, t>.
««»f*^.	Str	itóta
i^arče^ rasi SMaa: tukst^^I,, Ohrx -
fera. Vil ta& arafefc k	^
1 a«««»: jeaòda^ ar: iate-ffleK'éx. va iejüits«-.
£	M«« « pe^acraks ».
a&w^E, jwsetó M. t JUr&ac» a» M f jprw* a	» fei^ersàat
2 35«i-iteTm.' sacnirir« jàsafa- kžmak a * fc«-^
» Mossa <pa>i r* prv,^ rete ^ « *	« ia^kMT
a
Ott pEMftw » safr-Maày.	2 IW g
»je
-k« jM-tjeia Bi svo:n cz je U jÄiltk za :
.'iii.riiisjt demarja.
acwtjiJi. To ie» ker aa	»rtsajl
•i iif.it	f-.c-pcda «ateja pap.'-ao«
aadoec^jrt. ta® ntvijneft	'»x st po.
•s» IE s " >>ii ar »1w<po(2a«.i e «•• ii« »t praleaa fs*kr » <m b«ao »a*ad2š tad pr saa$l rt**refe waiiitvat-. Oi-®es *c*-*>i-. t :-rr- ir4iki Ii trw rrtftisee, -mir- tx i.zkins irn-i 1:1a a Eiìrat «a kcar«a Zela saßi-joe »tt b* ivHk r. l**	aa »are trreti Zäij
pa koaec pv? :Zr&wm	Vi » * »
aa&kk ìaeì. ìe pose««« tat« aa~rii!jsaja.
£ Zeaagaka kapta aa	«
: i.z&lzsia<* t septeaaisra s» 2*2 ac7>res;.>hsruk i»	Usa TtotISž».
i atout » kg aaaednft* ie ir|erea f. Mattia« SaaMsja t Kewrai Sw^ a3k je V3 rirrt seste ima trfa se	»
penrrroiäa ÄjAt, pai p« mesni* ttnt»
i ISS let jc arcai» 12. cklofera. »s prafe *.-?*; -.*k-t * Ske^ Lok«. Vre-éir « i* ad kta 3351 de J «t terej ^oi ko« «* »t ^caèrrtk tea»ko a^a^ao rodfervre ä i* käanae. Ofe 3» Wtmict i» M o mek uaf ^»«A* at cerltv««3k «Sadk ràlefe	a
wtiia se je Ite-rata ISO. Tai «Jortra-o pfr se ^e psä asne. Gsòeùc «s
re^Be dekiajaacxie- petje a- »fr®: »Salus a awfjsT* kfaekaK.
i Kov« peroécókEica t Cel« h .-•j^orie-
irS t i»še.Sa. d&e 56 aktÄn W32 c«»b "P*- aal Pete- Jiirak
: Oe TB® koiar «ak ie ^ ac. poetželjek ni j«sVi>jfflsfcm irfa Leye" iatä: ae k® P»
£ l&a. «4 st fce češem. V«čk foè- * Mo u i»
SÌ	oàidfc	kf T i-redacvti
Dit. Ker m radbo 5-eìsée.. fot V.» ®e W auKska^.
PiAmmA CÀJ

Baite*ec raaeredfa kri. pr«fr®ü»j« poapseaj® «s traft* küanK potrek-«IHÄÖ&MSÄ I s*?«:
bm |>#*f® P10** ^•m.pmmg» Šl- Z.»«--^*
Ofea Ä"— * «jwtei*-
Stev. 42.
>JX)MOUUik, dne 19. oktpbr.a 1832.
Mtm
Med brali Hrvati
a MasttasmtsU Terakf zaklad Vakuf, ki jc največji hifari posestnik * Sarajevu, bo jt novim letom znižal v svojih hiäah stanarino,
d Obžfti «bor GUsvffl® aaéruiae sveste •« je vriil dne oktobra v Sarajevu. Obiskali s0 g» mnojfoitevih» zadrugarji ia vae kraljevine, mnoge pozdravne brzojavke »o došle iz tu. in inozematva, Občnemu zboru je predsedoval g. dr. Aatoa Koroèec.
d Spalte vojktv« tottjejg« ««red« so vpeljali 1. oktobra na železniški progi '/.agreb— Osijek. V vsakem oddelku so po tri postelje, ena vrh druge. Slične vagone imajo že davno v Rusiji.
d Prva ladjedelnica v naäi državi je bila te dni otvorjena v Spiitu.
d Zepet j« «vedla običajna obratovanj« , 700 delavci cementarna »Croatia* v Pod-suscdu. Pred kratkim je zaposlovala le 100 delavcev.
d Petdesetletnico nadškofijske gimnazije v Travnika so oni teden slovesno praznovali. Na proslavo so došli med drugimi nadškof di Bauer, nadškof dr. Šarič, škof Alojzij Mi-Jič in škof Josip Garič. Nadškof dr, A. Bauer je med drugim povdarjal, naj iz travniške gimnazije i v bodoče izhajajo ljudje vete. Cerkve ir naroda.
d Iz kmetake deklic* doku »k a pfiacesa.
Iz Subotice poročaj«! Pred 40 leti $e je iz-lelil v Ameriko tukajšnji ključavničar Ludvik Katona in je kmalu izgini! v vrvenju novega •veta. V»r ta dolga leta niso svojci prejeli od njega nobenega glasu. Sedaj pa se je neJav vrnil iz Amerike in pc-iskal svojo še žive. »estro, ki živi poročena v Radanovcu v precejšnji stiski. Katona, ki je v Ameriki postal dolarski milijonar, je dokupil svoji sestri lepo posestvo, dal prezidati. hišo, ji nakupil najmodernejšo opravo, kupil radio, gramofon itd Z eno besedo, pravljični stric iz Amerike je prinesel v hišo srečo. Katona pa namera vi v kratkem zopet odriniti nazaj v Kalifornijo. S seboj pa bo vzel 12 letno nečakinjo, ki jo je vzel za svojo ia ki je s tem kar na lepem postale dolarska princesa.
d «Fratta-Josef« grenčica povita je zmožnost, da lahko mislimo in delamo.
h naše prestoSice
d Narodna akapHSaa v Belgradu je pričela zborovati 15. oktobra. Med drugimi je bi! predložen zakonski predlog o podaljšanju kmetske zaščite. Predrt ana so bila nekatera vprašanja poslancev, med drug;mi vprašanje poslanca dr. Ivana Ldnčareviča o vzrokih spremembe v zagrebškem občinskem zastopstvu.
d Seja odbora za poapeievaaje poljedelskih odnoiajev s Švico se je vršila 11. oktobra v Belgradu- Člani odbora so Hrvatje in Srbi. Odprta so pa ie ostala mesta za zastopnike trgovske, obrtne i« industrijske zbornice v Zagrebu in v Ljubljani.
d Nemci osvajajo* sai trg. Nemški fabri-kanti volnenih tkanin hočejo izkoristiti sedanje devizne omejitve v to, da osvoje naše tržišče, ki je bilo za boljše tkanine doslej navezano samo na češkoslovaško in angleško Wago. Dočim češkoslovaški in angleški fabri-kanti prodajajo svoje blago le izjemoma na .kredit, so razposlali nemški fabrikanti svoje «gente po Jugoslaviji ter ponujajo i»\o dobre 'kanine na kredit in proti plačilu v dinarjih Pfl domačih zavodih. Ker imamo vzajemen
dogovor z Nemčijo, hočejo morda na ta način dobiti Nemci potreben denar za plačilo svojega uvoza iz Jugoslavije. Ni izključeno, da »i bodo Nemci s tem svojim postopanjem trajno osvojili nai trg.
d Izvozu zveza mlekarskih zadrug je poslala na praški trg en vagon sirovega masla, ki se tam zelo dobro prodaja.
d Beigrajske obtisa je imela od vodovoda 23,506.539 Din dohodkov in 25,266.195 Din stroškov, torej za 1,750.000 Din primanjkljaja, pa čeprav je občino veljal kubični meter vode 2.73 Din in ga jc prodajala po 3.47 Din. Je pa občina za amortizacijo odpisala 3.5 milijona Din.
d Vsled ponavljajočih se krütev reda na
meji, je izročil jugoslovanski odpravnik poslov bolgarski vladi spomenico, v kateri zahteva imenovanje mešane bolgarsko-jugoslovanske komisije, da napravi red na meji.
d Vse podonavske države so imele dne 1. avgusta dolgoročnih tujih dolgov 3.682 milijonov zlatih mark in »ieir: Avstrija 1078, Madjarska 916, Rumunška 639, Češkoslovaška 435, Jugoslavija 426, Bolgarska 188 milijonov. Od teh vsot dolgujejo podonavske države: U. S. A. 1323, Angliji 1047, Franciji 484, Italiji 29 in drugim državam 714 milijonov.
d Proti dvojnemu zaslužku. Belgrajsht odvetniki zahtevajo, da m prepove izvrševanje zagovor n-ištva advokatom, bivšim sodnikom, ki vlečejo pokojnino.
d Odsek za kmetijsko službo je ustanovil prometni minister. Odseku bo naloga, da zbudi med železničarji zanimanje za kmetijstvo na zemljiških pasovih okoli železniških postaj in ob železniški progi. Na teh zemljiščih naj bi sa železničarji v svojem prostem,času bevili s sadjarstvom, z vzornim čebelarstvom in živinorejo, Odsek bo dajal strokovne nasvete, budil zanimanje, skrbel za plemensko tirino in — vnovčevanje pridelkov.
Novi grobovi
V Ljubljani je umrl Rado Jeglič, tajnik poitn, ravnateljstva v p. — V Zgornji Šiški je «mrl uslužbenec pivovarne Union g. Ivan
Poljanšek. — V celjski bolnišnici je zaspala v Gospodu ga. Antonija Kozele, mati šolske sestre Eleonore, učiteljice na učiteljišča šolskih sester v Mariboru. — Na Vačah so pokopali posestnika g. Roka Boljskarja. — V Ljubljani so pokopali ravnatelja Okr. bolniške blagajne v p. g. Otona Pelana. — Na pokopališču pri ljubljanskem Sv. Križu so položili v gomilo go. Šolasto Jermol roj, Kapfer. — Pri Sv. Lenarti nad Škof jo Loko je zapustila dolino solz ga. Marija Tavčar roj. Kržišnik, sestra pokojnega g, dekana in mati dveh bratov duhovnikov. — V Ljubljani so pokopali gosp. Ignacija Verbajsa, dolgoletnega ravnatelja »Narodne tiskarne«. — V Kapeli pri Radencih so položili v grób vojaka g. Feliksa Mira. Je podlegel malariji, fei jo je nalezel v južni Srbiji. — V Ljubljani je umrla ga. Ana Goldstein. — V Stožicah so pokopali soprogo nadučitelja v pokoju go. Leopoldino Perko. — V Šiški je nagloma uuuf 59 letni Evald Jakopič, načelnik signalnega odseka v pokoju. — V Sarajevu je umrl višji uradnik pri direkciji pošte gosp. Franc Kos, — V Maribora je zaspala v Gospodu ga. Alojzija Gasparin. — V Ljubljani je umrl pužkarski pomočnik g. Zaje Milan. — V Zgornjih Gameljnah je odšel v yefesost posestnik in zidarski mojster g. Janez Kosmač, — Naj v miru počivajo!
PffetìÉa®»» Mivea§e las preprečita X redno nego las s »Orno gìsvo* te » sredstvom »Haarglanz«. Spiranje s tam sredstvom, ki Je priloieno vsakemu zavoj- , fiku »Orne pt-ive«, okrepi lasa v njihovi strukturi. Lasje ostanejo zdravi ln lepi ter odporni proti vsem Škodljivim vplivom. »Črna glava« s sredstvom »Haarglanz« in o£aH je na razpolago ca svetle in temne lase in za tako zvani »extrablond«.	1
Nesreče
d Cerkveno viničarijo in btar so uničil, plameni v šardinjah pri Veliki Nedelji.
d Hiio ia gospodarsko poslopje je uničil
požar Kocipru Vincu v Šardinjah. Požiga!«« je prijet.
d Gospodarsko poslopje je pogorelo pas. Andreju Gostinčarju iz Zgor. Kašlja.
d Strela «bije. Pretekle dai je po Hrvatskem Primorju divjala nevihta. Strela je udarila v hiSo kmeta Petrinoviča ht ubila gospodarja. — Ko je trgal koruzo, je udarila strela v kmeta Aleksandra Kanturova iz Silbaia v Vojvodini. Truplo to našli v nekem jarku. — Ko je neki kmet peljal koruzo v salin, je treščilo v kmeta, bi se je zgrudil mrtev na tla.
d Z oreha je padel in se do smrti poškodoval Martin Leonardi, brat poaeatnice Lavrinc pri Sv. Jederti nad La&kkn.
d Z desno tako je padel na tračnico kret-nšk Anton Šeruga na litijskem kolodvoru. Kolo službenega voza je nesrečneža odrezalo dva prsta popolnoma, dva pa deloma.
d Srčna kap je zadela med slovesno slaž-bo božjo * jezuitski cerkvi v Sarajevu Marijo Matoiič.
d Zaradi izgabi^s* pravde si je sam vzel življenje Božnar Franc iz Slavčrrha pri Mokronogu.
d Lokomotiva je raztrgala na železniškem mostu črez Dravo*pri Mariboru vojaka Izeta Tejzuloviča, po rodu Albanca.
d Ko je vtibotapljai tobak Oni teden ie Donava vrgla pri Sremski Kamcnici na bre.4 truplo Milana Nikoliča. Nikolič se je ponesrečil v noči od 3. na 4. oktobra. V malem čolničku je ob hudem vetru hotel prepeljati vtihotapljen tobak iz Starega Futoga v Bački na srenjsko stran pri Beočinu. Veter , je prevrnil čoln in Nikolič je utonil.
d Usoda upokojenega nadučitelja. O str. š-nem dejanju obupa nam poročajo iz Selnice ob Dravi: V selniiki župniji je živel v Čreš-njevcu upokojeni nadučitelj A. B. z družino. Meseca avgusta letošnjega leta so ga Upokojili, pa še do danes ni prejel pokojnine. Ker jc živel v slabih gmotnih razmerah, je komaj čakal, kdaj bo prispela pokojnina; mesto denarja pa je pretekle dni dobil neko obvestilo, da z upokojitvijo ni vse v redu ter mora še priložiti neke dokumente. Ta vest ga je čisto stria, ker se je ustrašil, da bo moral še sece čakati na denar. V obupu je med časom, ko je popoldne odšla žena na polje, popil kake tričetrtlitra žganja ter se nato v skednju obesil. Mali 8-Ietni njegov sinko ga je našel obešenega ter je tekel po mater, ki je nato poklicala sosede. Ko so ga odrezali z vrvi, je še živel, ker mu je še bilo srce. Ni se-pa spomnil nobeden od navzočih, da bi pričel z umetnim dihanjem; šele ko so prihiteli pozvani orožniki, so ga začeli na ta način obujati v življenje in poklican je bil tudi zdravnik. Toda vse prizadevanje je bilo zaman; ker ga ni ubila vrv, ga je umorilo — žganje, ki ga
t
Mns-oljgi »Irelja
Pri veliki strelski proslavi v tiüimj Kima je pokazal tudi Mussolini svojo strelsko unit-inost. Kol nekdanji bersagliere- pač ni smel streljali t slepo. vendar listi o tem ne ponrfajo.
. .	Japonski uatki strelci
Vojni euluzijazem je tako prevzel vso Japonsko, da je našel odmeva tudi v dekliških šolah \I»oko tnocev učenk se je prijavilo za strelske vaje. kjer se uče pod nadzorstvom Častnikov streljati Za L.grado se smejo one, ki so se odlikovale kot najboljše strelke, udeležiti vojaških javnih nastopov na ulici. Visoke nagrade za ženske!
,V Berlinu je ,, otrok v starosti od^tWo - .--aao^laste« list >N,Š „I, za .ladino. Croci
8aniari(anska jahalka
Tako jezdijo po Teksasu sestre rdečega križ? * kraja v kraj, da opravljajo posel ljubezni do J»' njega. Tam nastopajo namreč vsakoletne in sploh vremenske katastrofe in tnkral nosi »»"» samaritanko ]>o širnih planjavah
V vsako hišo ,Domoljuba*
V neki budimpeltanski kliniki je umrl Kornelij Siekely, ki je bil kot častnik v voini težko ranjen na (Slavi Od takrat dn danes, to t« celih 16 let. ni mogel več spati. Le s pomočjo najhujših omamliujočib sredstev je bilo mogoče uspavati ga za eno ali dve uri.
delavstva
na vsem svetu je čedalje hujša. Tu vidimo ko:i kati brezposelne angleške delavce iz Glasgota t London, kjer hočejo potožiti svoje gorje svojemu bi\šeniu tovarišu, sedaj min. predsedniku Velili Britanije. Macdonaldu
.Moški gospodinje« "V Londonu so zadnje čase ustanovili gospodinjske '.«čaje za moške, ki so našli odmev posebno med m ladini i učenci in brezposelnimi, katerih žene eo v poklicnih službah. >Moške gospodinje« pa sc ne uče le kuhati, peči in cvreti, oiarveč ludi vse ostale kuhinjske porte. Začenjamo i matriarhalno raidelbo dela, kot jo imajo še premnogi primitivci
je pred obupnim dejanjem spi! v preveliki
ninožini.
d Ne veš, kje Jo skupiš. Med skale je
padel 23 letni delavec Ivan Javoriiik, uslužben pri ljubljanskem mestnem cestnem nadzorstvu in si pri padcu zdrobil obe peti ter pretresel možgane. —■ Pri razleleaenju Ttrave si je z nožem poškodoval levo roko in odrezal njen palec Jakob Habjančič iz Mezgovec pri Ptuju.
—	Ko je stopila v Ljubljani na stekleno streho, se je ta udrla in 24 letna služkinja Franja Korošec se je precej porezala po obeh nogah.
—	Notranje poškodbe je dobila 68 letna Marija Eržen iz Ljubljane; podrl jo je na tla neki voznik. — Nogo si je pri padcu zlomila 19 letna Pavla DgUnarjeva z Brtzij. — Z jablane je padel in se hudo poškodoval opat 58 letni Miha Škerjaac "v Mostah pri Kamniku. — Z »ringelšptla« je padel v Kranjski gori in si zlomil nogo 9 letni Ivan Štrukelj. — Pri streljanju je razneslo možnar in eksplozija je zelo poškodovala nadzornika brzojava državnih železnic g. Franca Šalamuna, v službi v tak oven. — Po nesreči je zašel pod avlo in dobil hude poškodbe Martin Koren, na cesti med Ptujem in Sv, Urbanom.
Bazno
d Duhovne vaje ia žene in dekleta na
Mali ivoki pri Iltauu. Z adventom bomo spet pričeli 7. duhovnimi vajami. Letošnje leto je naša zgradba dobila popolnoma drugo lice. Dohili smo novo, lepo prostorno kapelo, skoraj vsi stanovanjski prostori so prenovljeni, zunanjost je povsem drugačna, lako da se bost« čutile v našem novem Domu kakor doma. Ker se je priglasilo še precej veliko Število žena, zato bo prvi tečaj letošnjih duhovnih \aj namenjen ženam, in sicer se bo pričel v soboto zvečer, 26. oktobra, in skončal v sredo zjutraj, 80. oktobra. Za dekleta
bodo duhovne vaje pred božičnimi prazniki, dvakrat : Od 3. do 7. decembra, pa od 17. do 21, decembra. — Ker so tudi nekatere gospodične učiteljice izrazile željo, da bi imele rade duhovne vaje o božičnih počitnicah, bomo tudi tem ustregli, tako da bodo duhovne vaje za gospodične (tudi druge, ue le učiteljice) od 27. do 31. decembra. Duhovne vaje se bodo vselej pričele prvi dan zvečer in končale zadnji dan zjutraj. Iz Ljubljane bo pripeljal one, ki se bodo za duhovne vaje priglasile, poseben avtobus na Malo Loko, po skončanih duhovnih vajah pa spet odpeljal nazaj v Ljubljano. Oskrbnina za ves čas znaša 100 Din. Vse drugo se Vam bo pismeno sporočilo. Prav ktnalu se priglasite na naslov : Usmiljene sestre sv. križa, Mala Loka pri Ihanu, pošta Domžale.
d Pred novomeškim sodiščem je stala te dni roparska trojica, ki je izvršila mnogo hudodelstva po Dolenjskem. Sodba se glasi: Cizelj dobi 13 let težke ječe, nato pojde v prisilno dclavnico, Gognjavec 5, Koren pa 2 in pol leta težke ječe.
d Roparji so vlomiti v župuo cerkev v Sori v noči od 13. na 14. oktobra in odnesli no« ciborij s posvečenimi hostijami.
d Pozor na denar in blago! Za 600 Din pravkar opranega perila so ukradli neznani uztnoviči Jožefi Ovca iz Domžal, — Dobro ohranjeno kolo je bilo ukradeno Martinčiču Jakobu na Dol. Jerenu pri Cerknici. — Tat je odnese! par čevljev in telovnik Kovšcu Francetu v Dolenji vasi pri Cerknici.
»O, mama, kako mene zob boli,« je pri-jokal Jožek v kuhinjo k mami.
»Prav ti je, seveda, cejo dopoldne si bonbone lizal, zdaj pa imaš.«
»To pa že ne bo držalo, mama,« je odvrnil Jožek, »bonbone sem lizal z vsemi zobmi, boli me pa samo eden.«
Proglas dobrodelnega društva »Varstvo"
Predragi bratje, dobre sestre!
Svetovna kriza je med vsemi narodi na svetu povzročila mnogo bede in siromaštva. Tudi naši kraji niso izvzeti; tudi pri nas rast« pomanjkanje in uboštvo. Zlasti mnogi ubožni starši so v silnih skrbeh, kako bodo preživljali svoje otroke, ker ni nc denarja, ne obleke, ne živeža. S strahom gledajo v bodočnost. Mnogi starši imajo že šoli odrasle otroke, pa ne vedo kam ž njimi; ne vedo in ne znajo poiskati primernega mesta, kamor bi dali svoje otroke, da bi se karkoli izobrazili in si v poznejšem življenju mogli na pošten način služiti vsakdanji kruh.
Toda temu siromaštvu in tej nevednosti ia neznanju se da pomagati, če se vsi kot bratj« in sestre združimo v društvu in svojim malim bratom in sestricam z združenimi silami pomagamo. Kjer je resnična ljubezen do bližnjega in ljubezen do lastnega naroda, se da vse doseči. To dokazujeta društvo »Narodna zaštita« in društvo »Hrvatski Radiša« v Zagrebu. V tek društvih so se združili vsi hrvatski rodoljubi in rodoljubkinje, da pomagajo svojim malim rojakom in rojakinjam, človek mora občudovati veliko dobrodelno, narodno, prosvetno in gospodarsko delo, ki ga vršita ti dve društvi. »Zaštita« je pri premožnih posestnikih namestila na prehrano in vzgojo nad 60.000 (šestdesettisoč) otrok ubožnih staršev. Razen tega je razdelila od leta 1914 do danes 22 milijonov dinarjev v dobrodelne namene. — »Radiša« pa je nastavil nad 15.000 dečkov v razne obrti.
Podobno hoče delovati tudi naše dobrodelno društvo »Varstvo«. Delovalo bo le v Dravski banovini, s sličnimi društvi v državi bo pa
RAZNO
Največji zvon. Največji zvon 11 Nemčiji, U mu pravijo »cesarski zvon«, je »slavil« nedavno svojo 60 lrtnico. Zvon zvoni v Koinu, tehta pa 345 centov. Največji zvon .pa je »carski zvon«, ki visi v ne-Kem 4 nadstropja visokem stolpu v Kremlu. ■ a zvon so vlili 1. 1734., telita 4000 centov. Veliki so tudi zvonovi v Lizboni (418) centov), Aber-doznu (400 centov), v cerkvi sv. Pavla v Londonu (350 centov), v 'oulouse, Francija (350 centov), v Parizu (236 centov), na Dunaju (324 centov) i» v cerkvi sv. Petra y Rimu (280 centov) Najstarejši zvon, n« katerem je vlita letnica ,1144«; se pa notam v Iggenbachu na oavurskem.
Zatiranje sadnih škod-Jivcev z elektriko. Ka-Kor poroča neki tehnič-» list «o v nekaterih ar zavali že doslej uspejo uporabljali elektri-:"/'", zatiranje vsako-«Jtaili škodljivcev na » nem drevju. V ta na-* «? "»apeli lind d rev i)" «a k rene žice, do-um k> položili n« tla
Sheehan:
44
MOJ NOVI KAPLAN
»Ni ravno slabo,« sem rekel. »Če želite, vam bom postregel z dobrim nasvetom? Vrzite tisto filozofijo v peč in berite Hojo za Kristusom, ki je mnogo boljši svetovalec od tega skrpucala. Sploh je to najbrž prvič, da se pečate z nečem drugim poleg tovarne in ribiške ladje. Tako je prav! Prepustite vse skrbi Bogu in si malo oddahnite!«
»Imate prav, oče Dan!« mi je odgovoril in vzdih-nil. »Tri reči me še tolažijo: delo, Eliza in moja tedenska ura. Ko sem se vsedel k delu, sem pozabil na vso svojo žalost. Prvo poglavje mojih Kapadočanov je sedaj godno za tisk. Odkrito vam priznani: delo je imenitna zabava. Najboljše, kar je spisal Carlyle1, je tisti kratki odlomek o delu. Sram me je, odkrito vam priznam, pred našo ubogo revico, ki tako mirno prenaša svoj strašni križ. In končno, toda nikakor ne na zadnjem mestu, kadar preklečim kako uro pred ta-bernakljem — to je dolga doba, oče Dan — ko me sramoti vsa krščanska filozofija s svojim naukom o vdanem prenašanju napak in trpljenja, bi bili vi jezni name in sram bi vas bilo, da morate gledati poleg sebe takega slabiča, ki odjenjn in obupa v vsaki težavi.«
»Kaj to, vsi tako govorijo, pa ste pričeli še vi. Ali ste radi ladje že kaj zvedeli?«
»To je sedaj urejeno. Uvedli so preiskavo in
Carlyle (1795—1881), angl. zgodovinar.
skušali na vse mogoče načine dokazati, da je nesrečo zakrivila dotična ladja, kar bo morda v dveh ozirih res: Kljub megli je plula s polno paro in dalje bi morala opazovati morje in obal, ker se mora parnik vedno izogniti jadrnici. Najbrže bo — če smem verjeti ljudem —- res, da se je namenoma zaletela v jadrnico. Pa me res zanima, kaj naj bi počenjala ta tuja ladja izven določenega lovišča, pet milj proč od svoje redne poti. Prepričan sem, da bo kaznovana in se ne bo preveč branila plačati določeno denarno kazen.«
»Toda, ali more naše sodišče soditi tujo ladjo, ki je deset do dvanajst milj oddaljena od naše obale.
»Ne vem... Ko bi bil vsaj Ormsby doma, on bi lahko marsikaj pojasnil.
»Tudi jaz želim, da bi se čimpreie vrnil. Kaj ho rekla Bittra?«
»Ali ste že kaj slišali o njej.«
»Pisala mi je iz Pariza, drugega nič.«
»Eliza je dobila danes pismo iz Firence. Prekrasno pismo, vse o očetu. Ker Eliza marsikaj ni mogla razumeti, sem ji moral razložiti, toda najbrže ve sedaj prav toliko kot prej.«
Toda strašno odkritje Bittre ni izostalo. Kako je izvedela? Počakajte! Bittra mi je pisala iz Rima dolgo pismo, v katerem mi je z velikim navdušenjem pisala o vsem, kar je videla na teh svetih mestih, ki so enako draga nam katoličanom kot protestantom. Videla je svetega očeta in prejela od njega blagoslov za svojega očeta, za očka Dana, Elizo, očeta Lethebyja, ves Kilronan. »Ne veste, kaj sem občutila, mi je pisala, »ko sem oblekla črno obleko, kakršna je predpisana za sprejem pri svetem očetu. Mislila sem, to bi morala biti moja popotna obleka ne pa ženito-vanska in jaz sem jo hotela obleči, toda Rex me Jo
v prijateljskih odnošajih. Društvo hoče: I. ko-Ionizirati slovenske siromaine otroke in sirote
med dobre slovenske družine: II. nameščati trgovske, obrtne, industrijske in kmetijske učence. Nameščati hočemo samo zdrave in nejx»kvar-jenc otroke stare od 6 do 12 let; v poznejše obrtne, trgovske in kmetijske stroke seveda dečke v primernih letih in po zmožnostih. »Varstvo« hoče, da bodi manj učenega proletarijata, pa več dobrih kmetov, obrtnikov, trgovcev in sposobnih delavcev.
Toda društvo ne more dosezati svojih namenov, ako ga ne podpirajo vsi sloji prebivalstva, eni z denarnimi podporami, drugi s potrebnimi informacijami ali s tem, da sprejmejo siromašne otroke na prehrano in vzgojo, ali da sprejemejo potrebne vajence v svoje podjetje.
Zato se obračamo do vseh dobrih src. do vseh blagih Slovencev in Slovenk, ki jim je Bog dal dovolj zemeljskih darov za preživljanje, da sprsjmo kakega ^iroiuaÄneg« otroka za daljši ali krajši čas na prehrano in vzgojo. Kdor pa ne more prevzeti otroka, naj vsaj z denarno podporo podpre rt) dobrodelno in narodno akcijo Drušivo »Varstv«* je odprlo svojo pisarno v Ljubljani na Dunajski cesti št 17 (pritličje, vhod 3 ceste) Tu sem se pošiljajo vst darovi in iu se sprejemajo vsi oglasi za siromašne ctroVi
Siromašni s'arsi, ki iman* dobre in nepc-kva;_ti!i: utiuke v starosti 6 do 12 let. pa jih ne morete preživljati in ne oblačiti, obrnite se na -društvo »Varstvo« in sporočite, da poskrbi taìiin otrokom za daljšo ali krajšo dobo pre-ti\i;.anje in vzgojo pri dobrih ljudeh.
Oni poljedelci, ki žele dobiti 14 ali 15 letnega hau, da se pri njih izuči praktičnega in naprednega poljedelstv? dalje obrtniki, trgovci, ki žele dobiti vajence, naj se obrnejo v vseh teh zadevah na društvo »Varstvo«, ki jim bo poskrbelo potrebne vajence.
PO DOMOVINI
90 letni rubile/ Hribske matere
Lepo in redko slavnost so obhajali v nedeljo v Temeniški dolini: Hribska mati Marija Antonfte ii Malih Dol (župnija St. Vid pri Stični) je pim-novala v krogu svojih sorodnikov in znancev svoj 90. rojstni jubilej- Prav je. da se vsem tem slav-Ijeticem pridruži s svojimi čestitkami tudi naia širša javnost, saj je i* te rodovine ušlo nenavadno veliko javnih delavcev, zlasti duhovnikov.
Šentviške farne knjige nam povedo, da je bn nositelj te druiioe stari oč« njenega moia Anton Antoufič, sadjarski strokovnjak in 40 let učitelj v 5t Vidu (t 1844). Vid Antorvčič, njegov sin, je umrl kot župnik Sestra tega župnika je bila pa mati znanega profesorja morslke v Ljubljani dr. Iv. Janeiiča (+ 1929). Ta j« bil Wiìnji sorodnik bivSega državnega poslane» Janeza Vencajza. Zena
Oni starši, ki želite, da se vaši otroci iz-uče poljedelstva, kake obrti ali trgovine, sporočite društvu »Varstvcda poiSče za vašega sina poljedelca, obrtmi, trgovca, kt bi ga hotel sprejeti na izučbo.
Na vse blage Slovence in Slovenke se obračamo z iskreno prošnjo, da bi podpirali vsak po svoji moči namene društva »Varstva« vsepovsod. Z združenimi močmi se da veliko storiti in marsikatera solza obrisati. Društvena čia nanna znaša letno lü Diu. Sprejme se vsak najmanjši dar. Darežljivosti niso stavljene ni-kake meje. Vsako leto bomo javno polagali svoj račun in poroälo a svojem delu.
Pri svojem delu bon o rie glede na deano ali levo pomagali po svojih močeh vsakemu, ki je pomoči potreben.
Ljubljana. 6. oktobra 1932.
Za Dobrodelno društvo »Varstvo«: Frane de Cecco,	Anto» Mrkao,
tajnik.	predsednik.
učitelja Katarina Antonč« rej. Kutnar (Markok» ia Prapreč) j« bita sesti« Mihaela Kutnwj.T kana na Vrhniki (t 1838). Njegov nefckfey lavantlnski Sk&f Frane Kutnar (umrl mim nik Škofa A. M. Stotnika. Neéak tega p, Lftr I jeni boijepotni »povedal k aa Zuplazu iupaikl,!»!; Kutnar (t 1929). Tudi jubilantiuja sam. je C stna-duhovniks Jožefa (Anton«l) (t isrjß). Bi J šentviški beneficiai Tomaf Orožnik je bil yfric Bj«!
ae muieie. ajeu stric pa p. Kraolog in.niü profesor aa aovoiaeiki ginuussiu. Bližnji «rodnih I »ta tudi pokojni župnik Franc Goreč in njegov a-čak JoSko K rerotar, župnik v Jtoeranah (Likal.
Pml dobrim twloom sem obiskal na njen« domu to krepoetso slovensko mater in mm kmečko gospodinjo. Že luoaaje lice te prortor*
pro-11, nuj jo odložim. Zelo sem vesela, da sem videla Fim. Domov sva se vračala preko Lombardije, ogledala sva si površno Turin, Milan in jezera. V Milanu sva se vsedla v železniški voz in se peljala skozi lentgolardski predor. Na postaji je Bittra, medtem ko Je Ormsby kupil nekaj razglednic, radovedna, kaj se jc doma /godilo meti njenim potovanjem brskala po starih številkah »Timcsa ■. '. Hipoma je postala pozorna ob dal jšem porcai hi iz Irske.
V ponedeljek se je na Gatwayski obaìi pripetila strašna nesreča. Morska zvezda, nova ribiška jadrnica, zgrajena samo za ribolov na globokem, odprtem morju, se je potopila zadela od neke francoske ladje. Vse moštvo razen znanega kapitana Campiona, se je rešilo. Kapitan je utonil na mestu. Nesreč* se jo zgodila na mestu, ki je deset milj oddal jc .t od obale in zato ni upanja, da bi mogli ribiči najti truplo.
Kako se je prestrašil Ormsby, ko je vstopil v restavracijo in zagledal Bittro strašno spremenjeno s smrtno bledim obličjem. Samo eno je videla in neprestano ponavljala to z molitvijo in obupom: Nje-
fova duša, njegova duša, ubogi papa!' Ormsby je ta-oj slutil, kaj se je zgodilo. Hitela sta preko Luzerna v Geni, od tam v Pariz in proti domu, potovala noč in dan, njegova močna roka jo je v njenem trpljenju podpirala.
Seveda mi o vsem tem v dolgih julijskih večerih, ki so se počasi premikali mimo nas in na> ogrinjali z vedno temnejšimi oblaki negotovosti, nismo nič vedeli. Nas vse sta težila dvom in negotovost. Nikdar nismo vedeli, kaj nam bo prinesel naslednji
3 Nojnflednejài sngl, dnevnik
dan. Slučajno je .aačel v va» kdo, ki bi rad otliačneje izvedel potek nesreče, ozmerjal dolžnike, ki so mu prišli pred oči, se čudil lenobi mladih in starih bi odšel z občutkom notranjega zadovoljstva. Tovarna v Longhboro ni prenehala pisariti in obsipavali očeta Lethebjja s pritožbami, groŽJijami ia terjatvami in končno je prišel račun: 96 L. (19.200 Din) za dva »troja ia še 30 funtov (6000 Din) za porabljeno blago, l'irai sem lastniku, naj se ob priliki oglasi in odpelje seboj svoja stroja, toda dobil sem vljuden odgovor, da to nasprotuje vsem trgovskim običajem in predpisom.
Pri meni se je oglasila deputacija osramočenih in skesanih tovarniških delavk in skušala tut vse mogoče načine izraziti svoje obžalovanje zaradi nepremišljenega koraka, obljubila pokorščino a v bodoče m izjavila, da so pripravljene stopiti zopet v tovarno za polovično plačo. da. nekaj tednov tudi zastonj, dokler ne bodo poplačani vsi dolgovi. Poslal sem jih k očetu Lethebvju.
Niso se upale pokazati preti njim. Razjezil se bo nad njimi tn jih ozmerjal. To bi še prenesle, toda sram jih je bilo pogledati na njegove sive lase in upadli obraz. Ali bi ne šel jaz in prosil zanje ter prinesel ključ.
Sel sem in se kmalu vrnil z lakoničnim: »Ne! tsedaj so prvič razumele, kaj so naredile.
Potem nam ne preostane drugega kot d» cremo v Ameriko, prečastiti!,
Dobro bi bilo, če bi nekatere ostalo vedno lam, sem jih odslovil.
Prihodnjo nedeljo se je x vasi pojavila druga deputacija - prijazni trgovci iz Kilkeela. ki so očetu Lethebyjn posodi« 200 funtov za jadrnico. Potrkali
so pri njem, ko je ravno zajtrkov«! po drugI maši
z zemljo zve/duo žično mrrho. Ta ?ičt\i «i*«1' «e je aapajal ir
trie nega generatorja, ki ;e dajal preko iranffof-nwiorja napetost IW tUw volto*. <'"» je W tok nekaj dni v k lopi j» je poginil ve» tarifi '
območju lega eie«1''1' nega «istema. Don* osjo. da žuželkam U-prijaj« nww'n« ekh"' u» i*»ija. ki -e dej«» «koli /k. \ «■ nameravaj« nt*1;*'' j Ijjhi takšne elektrK«' pokoücfvaloo poria"-še pred pomladjo u«1' čijo ta leg".
KakSne smrti hitijo jetičniki. Po ra»»' vanjih V Nitilerja r tifniki n p umrjejo r* le j ;elc takrat, to 1 pljuča popolnomaJ» padejo, marie, 11» krat že dosti P rej1' Vzrok je večinoma «; hromenic "čne del» nosti Srčno <»>*'*,£ ves krogotok «Hj «tropi take ("f',!
<it, *rce obnemore m w
„ik predčasno ««'JJ Redkeje umrje je«J ragadi retore |f«ti mo>raii M«»' mere
umreti
onemopkistr To je
raral 1 lakote. j, «ik ni več
nadstropne Uh dokawije, d« ta vzorna kmet Ua uprav I čeno nosi- ime »Španija (L j. ena r' ', redkih kmetij, Iu m m ?asa tlačanstva uži-X „osebne pravice in svobottine). Jubilantinja Z ie zelo prijazno »prejela. 2e po kratkem raz-«Tvoru sem »P<M»al njeno bistroumnost in zato £m io naprosil, naj mi kar sama pove svojo zanimivo 90 letno zgodovino. Rada mi je ustregla:
»Dne 16- oktobra je minulo 90 lei, ko sem bila mieua v Višnji gori v nekdaj «loveči usnjarski hiši, ™j ,zajčkovih« ae je rekle. Tudi moj oče je bil tiar nad 90 let, rojen 1809. leta, ko so se naši s r„nrozi pomerili. Visoko starost je dočakala tudi moia mati, ki je bila rojena 1. 1816. Takrat so bila huda lela. Mati so mi večkrat pripovedovali, da je bil velika lakota. Hude /ime in poplave so uni-file skoraj ves kmetov, pridelek. Najhujše je bilo ua to ker ljudem ni nobena jed nič teknila. Cini boli ào jedli, tem bolj so bili lačni. Čudne letine so bile takrat I Tudi jaz se spominjam nekaj podobno» žito so morali kupovati v Karlove«; po 4 «ildiuarje za en mernik so plačevali. Tudi Ljub-fjančani so takrat stradali. Gotovo niso bili še lako brihtni, kakor so danes, ker danes se nam kujše godi kakor pa njim. V tistih časih smo pa «i enako trpeli.«
>Mati, to mi morate pa boij natančno razlo-litif — jo prekinem v njenem živahnem pripovedovanju. — »J», 'o bilo p® tako: Zaradi velike lete ie Sava upadla, da niso mogli po njih na gnlavih dovnžati živeža v mesto. Z vozovi je šlo p« prepočasi. Leta 18tiö. sem s« priniožila na to kniplijo. ki je bila zelo zadolžena. Sest tednov po noroki so pa od >-l f.-le- |K)gorela vs.a naša po-tlnpja. Grunt nam je bil neknj M pozneje nn dražbi prodan, a kupil c» je moj oče, ki ga je nato meni aročil s precejšnjimi dolgovi. Z božjo pomočjo
Vf Jiozidali in še dolgove poiMučali. Sevivis je bilo Ireba hudo varčevali, trdo delati in skromno živeti. Zdaj ni več tiste varčno«!) in skromnsti. kot je bila včasih. Zato ra slišim ila se dane« kmetje strašno dolfce.
■Koliko čriui «te po W tako modro gospodarili n« tem posestvu.- jo zopet pobaram.
»Trideset let, dokler ni grunta prevzel po smrti mojega moža. t. j. pred 27 leti, moj sin. Ta je grunt !e boljše uredil in z ženo le|H> vzgojil o*em otrok. Ksko sem danes vesela, ko vidim, dn imajo tj otroci isto veselje de dela in grunta, kot sem ga imel« lat Glejte, danes so sirote, "brez startov. oče jim je umrl pred petimi leti. mali pn letos, a vseeno «umi v nnjlepši zastopnofdi ves srrunl obdelnVnjo.
I-e poglejte jih skozi okno, kako je vsakdo pri svojem delu, Četudi je najstarejši nji vojakih. Vsi poslušajo starejšo sestro, ki ima šele 22 let in jo spoštujejo kot svojo mater; saj vedo, da je imela že lepo priliko, da bi se poročila, a se zaradi njih žrtvuje, da zlasti pri mlajših nadaljuje težavno vzgojno delo, ki jo je sama prejela od staršev in pa v gospodinjski šoli v Marijanišču. Zato smo še drugo sestro poslali v šolo na Malo Loko. Ob« starejša brata sla pa bila na kmetijski šoti na Grmu. Te šole so res dobre.«
»Mati, kako vam pa otroci povračujejo vso to skrb in ves trud, ki ste ga imeli z njimi. Ali vam odrajtujejo v redu izgovorjeni ulitek?«
»To pa tot Niikdar mi niso še tega očitali ali utrgovali. Moja hči Ančka mi pa tudi lepo streže. Tako se zdaj nemoteno lahko pripravljam za večnost, Kadar sem sama, največ molim zase in za svoje, pa prepevam. Zakaj pa ne bi bila vesela, ko i vidim, kako je Bog dober.< •
Še enkrat sem dobri mamici želel vso srečo, ki si jo želi in se posloviL Domov grede sem premišljeval vse to in se spomnil tudi na našega pesnika, ki opeva našo dobro km et »ko hišo, rekoč:
Kar mož nebesa so poetala, da večnih nas otmo grobov — vse muli kmetska je zibala, iz kmetskih so izšli domov.
Zato pa: liog živi liribsko mater do skrajnih mej človeškega življenja 1 Bog nam daj še veliko takih mater!
Trgatev j« '«gnfcaaa (Metlika)
Vreme je obetalo nekaj časa kaj slaba, pa «e je le ustalilo za glavne dneve trgatve. V puiede-Ijek jo večkrat nebo priliio v brente in keplje, naslednji Irije dnevi pa so bili idealno lepi, za trgatev. Po vseh goricah je odmeval vrisk in smeh veselih trgaiev, ki so kur povsod natrgali več, kot so si bili preje v navadi. Hes bilo je po nekod grozdje oMuluo uaguitp, po nekod je bilo kar težko najti za polno košaro lepega, popolnoma nedotaknjenega grozdja, kar po neugodnem vremenu zadnjih tednov nič čudnega ni, a večinoma «e je grozdje dobro upiralo, tako da vinu ne bo kvara. Sicer pa tudi gniloba, če je le vinogradnik vešč svoje stroke v vsem, kar moderno kletarstvo uči, vina ue pokvari, .-unpak se ia gnilega groesdja da napravili prav izborno vino. Po množini no letos liasploSno eno četrtino manj od lanskega
pridelka. So pa nekatere lege, koder so natrgali celo več kakor lani. Pa tudi kakovost vina nas je
presenetil». Ker je grozdje dozorelo do kraja, kakor še nobeno leto ne, je pokazalo tudi dosti visoko sladkost. Nismo pričakovali 20% sladkorja, pa vendar ga je merjenje na več krajih pokazalo. To pomeni, da bo dobiti celo prav močnega vina. Na splošno pa to večinoma toliko močno kot lansko. Le koder je jagode stisnila suža, tam pridelek trpi škodo. Torej naj se le kar veliko kupcev zglasi in čim preje. Imeli bomo dosti in tudi prav dobrega na izbiro. — Griža je gospodarila. V^ž slučajev te bolezni je že bilo tu okrog ugotovljenih, posebno na Lokvici, kjer je bilo tudi nekaj smrtnih žrtev. Tam je bila pred tednom tako ostra, da je bila cela va« kontumacirana, da niso ljudje smeli nikamor iz vasi. Sedaj je že ponehala, Kdo bi pa tudi ležal ob času trgatve 1 Tako ie dr' volja tudi grižo premagala.
Letina (Osilnica ob Kolpi)
Že dolgo se ni nihče oglasil iz Osilnice v tem našem dobrem, domačem listu »Domoljubu«. Sicer nima ta ali oni kaj dobrega povedati, slabo je, pa bolje, da se ne ve. Letina je še nekaj. Koruzo smo spravili vso v dežju. KorenjeMiam bo pa segnilo. hajbolj so obrodile slive. Eni so ie začeli kuhati žganje. So po večini vsi ohranili slive v ta namen. Bilo bi jih bolje posušiti. Bi stihe slive več zalegle kot pa žganje. No pa pravijo* da bomo vsaj pozabili na slabe čase, ko se ga bomo — »nasekali«.
Ptuj.
V novi hiši kmečk« posojilnice v Miklošičevi ulici se je nastanil v Ptuj premeščeni državni živinoždravnik gospod Ipavec Rafael,' ter je tam strankam v vseh veterinarskih v s ili vedno na u >] olago.
Gasilci in šola.
(Laze pri Planini.)
Naša vas je napredna. Imamo avoje gasilne društvo, ki si je v kratki dobi obstoja postavilo lep, enonadeiropen dom in kupilo svojo brizgalno in potrebno orodje. V domu imam« dvorano, kjer se je vršilo že več lepih iger. — Sedaj pa je društvo dalo dom na razpolago naSi Soli, ki »e prav sedaj ustanavlja. Pouk se ie ni začel in otroci čakajo kar doma. dola nam je potrebna: v Planino je daleč in
Iii sprejemu] Inailo. /« «travnika je važno, da ilniene. ako ne preti po-«nineznemu bolniku v zadnjem Stadiju katera od teh .smrti, ker more potem ukreniti potrebno, da nevarnost odvrne ali v-aj ziidrži.
Debelih zločincev ni. Dr. Kinzo Snza jetniš-nični zdravnik n« Japonskem objavlja uejie-ne svojih primerjalnih statističnih študij o zločincih in prihaja do zaključka. da so vsi zločinci sulii ljudje. Mož ,)e preinkal na tisoče jetnikov in sprevidel, tla so osebe z zločinskimi nagnjenji zelo mršava in koščena bitju. Tolsti zločinci so, vsaj na Japonskem, ]>ele vrane med svojimi tovariši, če pa zaide okrogel mož med zločince, veli dalje isli |lr. Saya, vselej prizna "i obžaluje svoje deja-aje ter se nnvadno po-"oljsn po prestani kazni. v«ak po svojem oku-AnKlež. Ro», čeli in »ot so dogovorili sku . ™et in južino v na-, !• v »« namen n&j H '»»k prispeval kak do-P«>. proizvod. Anglež J* P"»ese! s seboj ostri-R„ V*'1' plzensko nivo, «US kaviar (ribja jajca).
pa je. j»rijM:ljisl b«
"o — svojega brat«.
Prijazno jih .i«- sprejel in čakal, kaj mu bodo povedali dobrega.
; Strašna smola to, prečastiti, tu nesreča,- je začel vodja.
: Hes,« je pritrdil oče Letlirby.
'Vsekakor huda nesreča,- je )x>segel vmes drugi, ki je obstat pri vratih.
»Prečastiti, prišli smo vas vprašat, kaj naj storimo,« je rekel vodja.
>J)obro, gospodje, stvar je taka!? je rekel oče Letheby. »Obrežne oblasti skrbno preiskujejo in hočejo uvesti sotlno postopanje in — če sem prav razumel — upajo, da bodo uspele. Upajo, da bodo mogli parniku dokazati krivdo na nesreči in ga seveda obsoditi, da plača odškodnino.«
»Zakon je počasen in negotov,« je podvomil
edeD»In mornar ji niti tega ne vedo, kako se je parnik, ki jim je razbil jadrnico, imenoval,« je pritisnil drugi.
»Gospodje, bodite prepričani, da ne bo tvrdka nič opustila, samo da si zagotovi svoj denar Pisali so mi že, naj se oglasim pri njih zaradi preiskave v slučaju, če bi poslani odbornik ugotovil, da je krivda na strani francoskega kapitana, pa naj bo ze nameravana zlobnost ali nepazljivost in jaz sem jim pripravljen ugoditi. Vse kaže torej, da bo preiskava za nas dobro izpadla in v tem slučaju so vsi naši osebni dolgovi kriti.«
»Oslu, konju in vam naj vržejo v jasli mrve,« se je nekdo ujezil nad njegovim mirnim glasom.
»Kaj boste iskali šivanko v kupu sena?« je izražal svojo nezadovoljnost drugi.
Oče Letheby je zardel, vendar se je premagal. Vodja mu Je mirno rekel s pokroviteljskim glasom:
»Prečastfti, zavedajte se, da to posojilo, katerò so nekateri že prej smatrali za izgubljeno, ni bilo za nas nikak dobiček. Le zaradi vaših ponovnih nadležnih prošenj smo po dolgih premišljevanjih ugodili.«
»S trdim delom, ne z učenjem iz knjig, s poštenim delom smo si ga prislužili,« je dodal drugi.
»Prosim, gospod,« je z žalostnim glasom skušal rešiti položaj vodja, »jaz bi želel razložiti preča-stitemu to stvar na bolj... vljuden način.«
»To je dovolj jasno in ni mi treba natančnejših pojasnil,« je odgovoril oče Letheby. »Jadrnica je na dnu morja in jaz sem vam porok za dvesto funtov. To je vse ali ne?«
»Oprostite, gospod,« je dodal zgovorni vodja, jezen, ker se je ponesrečil njegov z veliko skrbjo sestavljeni govor — »oprostite gospod, to še ni vse. Do naše duhovščine gojimo največje in najgloblje za-panje. Ko je ona mlada gospa, njeno ime mi je popolnoma izpadlo — tako dolgo že nisem bral nobenih klasikov — prečastiti, morda bi mi vi mogli pomagati?«
»Sem prav tako v zadregi kot vi in prav nič si ne morem domisliti, katero gospo mislite —« je rekel oče Letheby.
»Težko mi je, da slišim tako besedo iz duhovnikovih ust,« je rekel užaljeni govornik, »saj je gospa, katero sem hotel omeniti, poosebljena pravica.«
»A tako, vi mislite Astrejo,« mu je pomagal oče Letheby.
»Da, prav to, je rekel trgovec in si oddahnil.
»Če Astreja zapusti svet, se bo gotovo zatekla * cerkev«
»Seveda,« je pritrdil oče Letheby, »to bi Ialite® zamolčali, ker je samoobaebl umevno.«
Mri je večkrat cele tedne preplavljen*, da morajo otnx-i ostati doma in ìe to porabijo, kar so se na-ujiii. Nekateri so proti ioli v naši vasi j« menda v: v.io zaradi tega Je ni pouka.
pmsifu.
(St. 4ošl nad Vrhniko.)
Po toplem poletju je tudi nam prinesla prosvela prav lep uspeh. Prejšnjo nedeljo so naši fantje vprizorili v Društvenem domu igro: »Strah t dolgo roko:, kj pa je gtedake telo zadovoljila. Smeha je bilo dovolj. Igralcem za tolikšen trud in požrtvovalnost vsa čast! Med odmori so gledalce t sbavali tudi laroburaši. — Tudi Marijina drufta ima pri na; redno vsak mese» »W>j sestanek, ki ga obskuje veliko število fantov in dekle«. Te sestanke vodi g župnik. Pa tudi s fantovskimi festanti bomo kmalu pričeli. — Tovariši in tovariši««, pogum in na delo. da bo naše prosvetno delo še več uspeh« imelo!
Veter»«.
.	(Ziri.)
Najstarejši »Domoljubov* naročnik v 2i-refc je kakor ga vidite M «liki. Jan». Sedej »Stari
ITWPIS na »Domoljaba« Odkar izhaja, še sedaj, ko je že izpolnil &4 let, mu je risanje >Domoljuba- edin« zabava in razvedrili,-da-siravno je reven, onemogel in bolehen. ga še vedno naroča. V prejšnjem času je bil #:dar, iklkar pa ne zmore več te težke obrti, izdeluje krtače in zidarske čopiče. Skozi celo življenje je bil priden, pošten in vesten. V sakdo ljubi dobrega, vedno smehljajočega se starčka. Iz s rta mu telimo, da bi še mnogo novic zvedel iz »Dorno-'utWK.
BU^inlovitei šale.
(Seta pri Kamniku.)
Že je v naši najbližji prihodnosti dan. ki nam bi nndil dovolj užitka in plačila za tako težavno
dek> kol je biki zidanje nove šole. Pa kaj pravim nove — sa, stare niti imeli nismo! Veliko vrsto let so se zbirali naši mali v lemni. nezdravi >n>cž- i turijic, kvi je bilo prostora le za največ 40 otrok, : ne pa za 70! Pa vsake reči je enkrat komv, ip ] lako smo tudi mi dočakali dan. ko bomo šolo j blagoslovili in stopili vanjo veseli, ker snu jo I pò lavili v najtežjem fa so, kljùb temu. da so nekateri popolnoma dvomili o našem uspehu, stopili bomo vanjo pa tudi ponosni, ker je šola naša! Ker je ta dan tako izreden za našo občino, ga bomo malo bolj proslavili. Da pa bo dan še lepši, vabimo vse, kdor le more. da pridete la dan k nam in se z nami veselite! Saj pa bo tudi res prijetno! Priredili bodo otroci nekaj prizorčkov. slišali bomo zanimiv« predavanja, zapeli homo, srečo bomo lovili. ker bo pripravljen srečolpv. Dobitkov bo kar Šele kupe! Res. ros! Naše pridne gojenke gospo-dinisko-nadaljevalne šole bodo pa skrbele, da ne bo nihče lačen pa tudi ne žejen! Za malo denarja bo veliko blagi! Zdaj pa si mislite: vse ie vem. veselim se M*, toda — kdaj pa naj vendar pridem. <la ne bo prejjozno? Vse lo bo na nedeljo. 23. oktobra. Dopoldne si bo vsak in vsaka lahko ogledal r tast» v« ročnih del in majhno sadno razstavo, popoldne ob 1 bo blagoslovitev (mogoče ludi, da ob S), potem pa vse drugo... Na veselo svidenje! £e nekaj! Prosimo Boga. da nam da ta dan «»lnea, t» ne bomo »prižigali« deiaikov!
Cerkvena slovesnost.
(šmartin v Tuhinja)
V zadnjem > Domoljubu! smo sporočiti, da «e bo praznik posvečenja cerkvj letos tukaj posebno slovesno obhajal zaradi prenovljenja notranjščine župce cerkve. Danes pa zvedite, kako se je slav-nost vršila. Kako je bilo? Kratko rečeno: lepo, kar je biti moglo! Kljub skrajno slabemu vremena je pohitek» počastit sv. Martina tudi mnog» ljudstva ij sosednjih župnij, tako, da je. bila prb-rtorna cerkev natlačeno polna. Po procesiji okoli cerkve, ki je ta dati običajna, je stopil ob 10 na präaica g. kanonik dr. Opeka, kj je z njemu lesinimi, vzvišenimi besedami označi! pomen tega eU*ja. »K«kako za dvestoletnico.« (1D85 bo 300 let, kar j® bila težkim«), lako je «vaiai. >Se je ta. Izredno iepo zidana cerkev oblekla v svoji notranjosti kakor nevesta. Drzna ie bila misel, v leh,
3'
gospodarsko tako težkih časih, «četi * preoovlje-fiiem cerkve. Tod» skrb domačega g. župnika t»
£poto hiše božje in ljubezen župljanov do svoje župne cerkve, «o ni ustrašila težko«, temveč z zaupanjem v pomoč božjo, se je začetkom julija pričelo * delom. Danes je skrb in ljubezen poplačana: cerkev se blišči v vsej svoji krasoti. In spodobi se, di ljubimo svojo tupno cerkev m ««rbimo za njeno lepoto, saj m dobrole in milosti, ki jib prejemamo v njej skozi celo življenje, od rojstva do smrti in še po smrti, neprecenljive.! Po obširnejšem razlaganju teh dobrot in milosti, je govornik ob koncu polival župijane. naj tudi v bodoče ohranijo ljubezen do svoje hipne cerkve, naj radi prihajajo vanjo in ob potrebi radi prispevajo zanjo po svojih močeh in si tako zbirajo neminljiv kapital v večnosti. — Po pridigi je bilo darovanje in nato slovesna sv. maša. ki jio je opravil gospod dekan Matej Rihar ob asistenci gg. gvardijana P. dr. Hsdrijana iz Kamnika in župnika tuhinjskega. Burnita. Med sv. mašo je lepo prepeval dobro izvežbani domači cerkveni pevski zbor pod vodstvom tukajšnjega organisi* Maksa Zore Po sv. maši je bila zahvalna pesem, v xahvaio Bogu m srečno izvršeno delo. - Tako se je izvršita slovesnost. ki bo ostala ljudstvu v spominu desetletja. Z veseljem in ponosom v srcu so se zlasti župljani vračali na svoje domove in ni jim bilo žat žrtev, ki so jih doprinesli za prenovi jen je oerkve. — Dodatno k poročilu o slovesnosti, bodi tukaj v imenu župljanov izrečen» srčna zahvala preč. gosp dekanu Riharju, ki je opravil sv. -daritev; preč g. kanoniku m prelep govor, ter č. gosfiodoma asistentoma. Priznanj? pa tadi slikarju gosp. Petru Železniku, ki je z vso skrbjo izvršil delo io ki bodi zato najtopleje priporočen cerkvenim predstojnikom za cerkveno slikarska dela.
75 letnica M* le terza mei*..
(Bizovik.)
21. oktobra i »32 bo obhajal 75 letnico Anton f.cžar iz Bizovika pri polni moči in zadovoljstvu. Rojen je bil v Dobrunjah št. 45 pri Marinku. V Bizoviku si je kupil domačijo na št. 20, kamor se je poročil 1 1885. Bavil se je s kmetijo in zeljarijo. Trgoval je z zeljem v Trsi in na Reko. Ker je bil moder mož. je bil t5 let občinski odbornik in večinoma svetovale* . V kra uem šolskem svetu je več časa. Cerkveni ključar je že nad 10 let, naročnik »Domoljuba nsd 30 let. naročnik »Slovenca 15 • let. dokler ga ni prevzel z domačijo vred njegov sin • Francelj. Rad je podpiral misijone. Glasnik Srca Jezusovega je njegovo priljubljeno branje. Sedaj : opravlja službo mesogleda. Otrok je imel deset. Eden je padel v vojni. Francelj je na domu gospo- ! dar, Marička je omožena v Beričevem. Tona pa v i Bizoviku pri Mrkoču. drugi so pa šli k Bogu v nebesa- Kot užitkar se še prav živahno («ogovarja o vseh tekočih rečeh in rad pove kakšno šaljivo. Čestitamo mu in želimo še prav dolgih veselih let in : dni.
Uddoliitev Slomšku!
(Dol pri Ljubljani.)
Prav prisrčno je preleklo nedeljo naše Prosvetno društvo proslavilo VÖ letnico blaz ne Slomškove smrti. Začetek proslave je bi! rztrajnostni tek naših fantov m mladcev, izmed katerih so pritekli prv i na cilj sledeči : I. Avsec Viktor. 2. i.ofair Male« m ä Jagodic Vinko, vsi člani fantovskega odseka. Od mladcev je bil prvi Jerman Joìef in drugi Česen Ivan. Vsi so prejeli primerna darila ki jih je razdeM v navzočnosti občinstva predsednik Jožef Loboda. Nato se je vršila proslava. Govor je moral odpasti. Kljub temu pa smo počastili Slomška z njegovimi lepimi pesmimi, ki jih je tako lepo prepeval domaci pevski abor pod vodstvom orga-£ Zabavnika. Se bolj pa smo se Affinili Monaka v duhu. ki naj ostane večno äv in svet med nami in našim narodom Bog živil
Pros? et».
(Dev. Marija v Polju.)
r Pr®!e.kli Ponedeljek se je vršila pri polni dvo-rani proslava t sporam srn rt; našega Slomška, ki je
^Äf^. U 'o Proslavo primerne defcla-m»c je, kakor tudi pevske in godbene točke, » ob-c H»ivu ugajale, plavanj», g. predsednika potom »lik o življenju, deloval ja m smrti je »a>z<tfe
napravik) globok «tU in Bog daj, da bi M u.„. čile zadnje njegove besede, da bi ga kmalu 2 častiti kot blaženega. — Dramatični odsek n? druätva vprizori v neSSeljo 23. oktobra ob i Z Medvedovo igro >Za Pravdo in srce-, dramo v tih dejanjih. Igra je krasna. Režija v snrelnih kah. Vabimo, da si jo pridete ogledat. Za Vse sv« pa se pripravlja druga predstava »Mlini MJ? ljoc. — Na vernih duš dan v sredo 2
bomo na prosvetnem večeru proslavili0^™ smrti našega nepozabnega Ev. Kreka, nakar »i, čitatelje že danes opozarjamo. Qsobito se vabi naše papirniško delavstvo, h kateremu je rajni Krek u
ko rad zabajal in mu pomagal.
*
Defisi, kl pride!« »a «reda i it v« ie|t ? »e mer»j* priti ve* t številk* M»g» tedna.
Naznanila
d Denarja »e bodo žigosali. Tako so » daj odločili v Belgridu, kot poročajo dneva časopisi. S teni je propadel predlog raznih gospodarskih krogov, ki so žigosanje zahtevali S tem pa še ni rečeno, da je denar, ki ga ljudje marsikje brez potrebe skrivajo doma. varen ,ji«i tatovi in ognjem. Stottsoče so Sloveno tatovi že letos pokfadli, velike vsote denarja so pogorelcera uničili ognjeni plameni. Zato zopet in zopet: ne držite denarja brez potrti* douia!
a Preskrbit» $*b# ia »v*j<- domače pri »K» ritas«, ki je prvo in edino posmrtninsko mai» vanje v Sloveniji. Sprejemnina samo tO llia Z malimi stala« rukimi pfispevki preskrbi!» svojce »Karitasc ni samopomoč. »Karitas« je oddelek S let stare zavarovalnice. Vzajemna zavarovalnin, oddelek »Karitas-'. Ljubljana.
n Ob priliki velike kroetijuke mttait t Ki» ni« v dneh 22, 23. in 24. oktobra t. I., pomori avtopromef O. žužek, avtobusne vožnje ii Ljub-Ijane če». Vodice—Cerklje v Kranj in nanj. p potrebi.
n Prwveta» draštv« v B»r»>»iri priredi v ne.
deljo dne 28. oktobra ob 3 pop. žaloigro iz '\elom vojne v štirih dejanjih: >A njega ni' K tej prei stavi, kj je polna |jub»uii up« in strahot w-lovne vojne, vljudno vabljeni. Odbor.
n Rete»». K»< prosvetno društvo priredi v m-deljo dne '23. oktobra ob 15 pop. iz»inio dramo t devetih slikah: »Prokletas. K obilni udeležb: vljudno vabi odbor
n Slo,c.a» ei«enie< kneiij-kr ruttate ' K» »i« bo v soboto dne 22. oktobra t. 1 ob 10 v »i«™i dvorani Narodnega doma. Rszst^ia traja do («me deljka dne 24. oktobra. Prireditev je obsežna ia velez?.nimiva. saj obsega test oddelkov. Priporočamo obisk ne samo kmetom in šolani, teno« lui trgovcem
n Oratbs »». Baiarla z« varstvo izseljence»' r Ljubljani skliče tem potem v smislu dndbeaik pi» vil in «klepa druzlwnega onbora svoj relni o^81 zbor. ki se bo vršil v ponedeljek dne 24. oklobr» ob pol 4 pop. v jKMvetovalnici Delavske zbora«1; Ljubljani. Na Ia ofcčni tbor se vabijo vsi ito Družbe sv. Rafsete in vsi dobrotniki in prijaW izseljencev
p Psmočniški issili! Strokovna zadruga M* čev in krojncic za solna okraja Ribnica i» V«W '-«šče naznanja prips<lnikc«n le zadruge, da i« v prihodnjih dneh pooiočn:ški izpiti za vajenff " pomočnike. Vajenci, ki so prosti do 31 defeatj« 1932. naj se takoj javijo za U izpit- Prijave je gali pismeno in lastnoročno «pisane. K prijavi? priložili izpričevalo učnega mojstra. K po®«»'' škim izpitom naj se javijo tudi tisti vajenci, si ^
ili vajensko močniškeg» izpita
opra» ili vajensko preizkušnjo, pa nimajo šf ^ močniškeg» izpita. Isto velja tud: za šivilje. čice. Prijave se sprejemajo do 29. oklobra Prijave za p-omočniški izpit so kolka prosfe. C« kraj preizkušenj se bo kandidatom pravočasno «>■ znaail. — Načelnik: Ivan Lenarčič, s- r.
DEtO
v ich le Uri h	« mM« f'»Ä
MU- dobit. « nsisoor,««« '»"S pleitrre ìli vssìora«!«» delo. ker saie	»
dai»»!«»« ureic, Iniu '-tok z« »le(e«1e, kar
in indrti«. « •-» t' K žili».
NALAGAJTE DENAR pri
HRANILNICI IN POSOJILNICI V KAMNIKU šutna % i«stpa mia
^^^^^^^^	reiriBtrovani udrà et * neomejeno mrežo
T "■saaaa8asi?naWWW' Ugodnosti: Jamstvo presega večkratni znesek vseh vlog. Dobro obresto- H Pndrnhn«iS« nniaonil* ŽBBBB8BBHBBi3Bg8B8l
vanje. — Nove vloge vodno plačljive. — Delokrog neomejen.
Podrobnejäa pojasnila ustmeno in pismeno.
n____ novo, gaualaomt tabo. «doso bua u luiev,
KOrUZO nddaj« pTninT» ali 5 kron kilo
Vran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta Štev. 67
nasproti mitnico.	Pri veiSJem odjemu ceooje.
4l Radost in veseli* ie v Vaši dtufim O
kadar /im prinesete dobro in lepo blago za obleke in perilo. Kam-garn in športni ševi/ot, volnena blago, najnovejšo tv ilo, ftanelo in barhtnt, fine Sifone, gradi m modroie, posteljne odete in vse drugo manufakturno blago, samo dobrih kvalitet dobite najcenejše in f na/veài izbiri v manufak-turni trgovini
ft Élender
% Bfubifana ffitsim trg ss 0
Seno in slamo
lobavlj» po konkurenčnih cenah Gospodarska zveza. Ljubljana.
Vse sospodinie hvalilo
blago, ki s» ga kupile pri
11IRJU
v LJubljani, Pogatarjev trg
Kupite tudi Vi! Tudi Vi boste zadovoljni!

SUHE GOBE
plačuje po najvišji ceni.
SEVER A KOMP.
LJUBLJANA
Najboljši šivalni stroji in kolesa
>0 edino ADLER-ORI TZNER ia dom, industrijo ia obrt v vseh opremah.
IMm McmU »Itili»
«MJ DUBIED
'o*fc * rt
Im. -
m PETELU
LJUBLJANA
TtMmlMS Um Pret«aova«a spo Kemike u vodo. VeiMn« garancij«. Tedi et obrok«
VAJENCA ZA KOLARSKO OBRT
'mirnem. COTMAN AL., Rojska c. 10, Domžale.
Zdravnik: »No, ste se ravnali po mojih »«vodilih in spali pri odprtem oknu?« Bolnik: »Sem.«
Zdravnik: »Dobro. In je nahod izginil?« Bolnik: »Ne, pač pa moja obleka in ura.«
Gospa: -Ko sem pri vas kupila želvo, ste mi »«'levali, da živi dvesttf let, a takoj drugi dan 1« poginila.« — Prodajalec: »Gotovo »o j« ravno '* «on leta potekla.«
n Kd*r j« pesni bivšega vojska ämida Fran. «a, doma iz Selc nad Skofjo Loko, ki je bil v italijanskem ujetništvu v Tappa-Caldonazzo leta 1918. ab 1918, in bi vedel kaj o njem, naj se javi Oblastnemu odboru udruienja vojnih invalidov v Ljubljani, St. Peterska vojašnica.
IšMUt nof-MKStga
dobite, če vporabljate pri-znane prvovrstne bakrene
kotle «a ž®esile kuno
tvrdke
Josip oiwcpec
i/, Ljubljane, Za gradom 9 (ol> koneu Slreliške ulice) dolgoletno izkušnje, nizke iene, za vsak kotel garancijo.
Stalna zaloga.
Mali oglasnik
Vsak» drobna vrstic» ali nje prostor velja /.« ankral Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, »ko kupujejo kmetijsko po irebščiiin ali prodmajo svoje pridelke »Ii iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Pnmtun m 10 8lav ruMMVu živinc> p0()
skrajno ugodnimi pogoji ua prodaj. Dopisi na upravoliatapodšiJro ■■Delavni« pod št. 14635.
rtkiMae vsakovrstno rutilai »H ktipitcjpoce-iii pri Egidiju in Karlu Erjavec, Brod (poleg lačen, mostu) Št. Vid nad Ljuhlj. — Izdelki zajamčeni. Stalno na nalogi spalnice itd.
Hali v stroj
vse vrste na podplate, notranjke, črno in ruja-vo gornje usnje, blank, kosmato jiodlogo 1.1, d. sprejem» J. Lavrič, usnja ri ja, St. Vid pri Stični. Surove kože pošljite na postajo Stična.
Fsnlin zastonj dobi, !lNl|E kdor pridobi 10
odjemalcev. Trajno ročno delo. Jernej Jeraj, Zapoge 10, p. Smlednik.
Pustis v najhujši zimi «»»II» boste imeli, ako posadite že sedaj gomolje hiaeint. katere nndi Sever & Komp., Ljubljana. Zahtevajte cenik)
sprejme Jožef Jamcik, čevljarstvo, t'odreče. Smlednik.
ŽmJJiMip pomoč-
■ihfl <'°'>ro isvež.bane-«188 ga aprejnirin takoj. Dremelj Anton, Čevljar, Petrišnja vas. p. St. Vid pri Stični.
Sadno dreuje
trle, jabolčne in liru-škove diyjake ima naprodaj clrevesniea-trt-nica J. Ferie, Svibno p. Radeče pri Zidanem mostu. Zahtevsjtecenik
H aaiaa *ta»i večje po-■ OS|BH Matvo večji družini za daljšo dobo (5-10 let) z nekaj kapitalom Tudi v odkup. Dopisi na upravo lista pod šifro »Dostojno« pod št. 14.634.
Posojila brezobrestna
za odkup dolga, nakup in zidavo podeljuje: .Kreditna zadruga'. Ljubljana, Poštni predal 307. Sprejme zastopnike!
Zaslišanje »t» bilo končano in sodnik je izrekel sodbo: 200 dinarjev. Obsojenec se je ozrl na sodnika: »Gospod sodnik, poglejte, težki časi so in težko je izhajati. Ali bi bilo mogoče kazen nekoliko znižati?«
»Kaj ste v'svojem poklicu?, je vpraial sodnik. »Čevljar,« je tiho in ponižno odvrnil čevljar.
»Dobro, pa naj bo. Kazen vam znižam na 199 dinarjev,«
moški nizki Čevlji ia pristnega usnja, visoki 79 Din, boks 87 Din, delavski iss kravine 79, 96 Din, posebne močni 107 Din, gorski 138 Din, dalje velika izbira vseh polčevljev, domačih, telovadnih, športnih, lüristovskih, plesnih ia drugih ževljev za razne prilike p® čudovito nizkih cenah.
Yntevskì é@m
siernkml celie m. m
Zahtevajte brezplačni, bogato ilustrirani ceniki
Vi I I • MI
Radio
Vsak delavnik: 12.15 Plo&e. 12.4? Dnevno vesti. t?j00 čas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 22.00 Caa. poročila. — četrtek ». okt.t 18.30 italijanščina, 19 Dragocenost ne spada k bistvu meniju)„pa sredstva. I"30 Pogovor s poslušalci, 20 Napake otrok. 20.30 Orgelski koncert, fr. Kanizij F ricci j, 2t.30 Slovenski vokal« ni kvintet, 22 Salonski kvintet. - Petek 21. okt.t iI.t5 šolska ura: Momenti iz življenja pesnikov, 18.30 Poglavje iz domače zgodovine, 19 Francoščina, 19.30 Gospodinjska ura: O domačnosti, 20 Glasbeno predavanje. 20.30 Komorni trio, 21.30 Salonski kvintet, 22.15 Salonski kvintet. — Sobota 22. okt.: 17 Salonski kvintet, 18
skih vojsk, 20.30 Koncert vojaške godbe, v odmorih recitacije. — Nedelja 23. okt.: 9.30 Pre-noe cerkvene glasbe, !0 O niisijonstvu, 10.30 Katoliški shod v Rasenti III. 12 Čas, poročila, plošče. 15.15 Dekliška ura, 15.45 Pevski zbor »Slavec«, 16.30 Priemuška šola, 20 Čardaška kneginja, prenos iz Dunaja, 22.30 Čas, poročila. Ponedeljek 24. okt: 1R30 Esperanto, 19 Srbohrvaščina, 19.30 Zdravstvena ura; Nega bolnikov. 20.30 Glasbeno predavanje, 20.30 Komorni pihalni kvintet, 21.30 Salonski kvintet. — Torek 25. okt: 11.15 šolsku ara; Jugoslavija v kulturnem ozirn, 18.30 Nemščina, 19 Naše duhovne zajedniee, 19.30 Repatice in meteori, 20 Kako postanem govornik, 20.30 Orgelski koncert, nwgn. Stanko Premrl, vmes viola aolo,
§', Gustav Kantor, 21 Prenos iz Zagreba. — reda 26- okt.: Otroški kotiček, 18 Salonski kvintet, 19 Ruščina, 19.30 Literarna ura. 20 Samospevi gdč. Kristanove in g. Živka, 21 Prenos iz kavarne Zvezda, 22.15 Salonski kvintet,
»DOMOLJUB«, dne 19. oktobra 1932
Najbolj&a krema Din 4-=: škatlja
Moine vezalke Din r— par
VeL. 10-26	Vrsta 366! 00
Otročičkom za jesen, visok čeveljček iz boksa s podplatom iz krupona.
Vrst» 7047
Po dnevnem naporu počutili se boste najbolje v toplih copatah iz volnene tkanine.
Vrsta 7045
Copate, v katerih morete delati v kuhinji in oditi na haden lio Inik. Topla volnena tkanina in dober podplat s toplim vložkom i e do| u-ščata, da se prehladite Otroške fin 25-,
Vrsta 3222-110
Evo čevljev za otroke, ki trgajo vse, kar jim pride na noge. Vel. 27-34 Din39 -, 35-38 Din 59 -,
Vrsta 1937-22
Trpežen čevelj iz črnega sli rujavega boks« i nei remočfjivim gumijastim podplatom. Cri-aie reu «i vsakega, iu predvsem zahtev« ti-pe«.nojt čevljev.
Vrsta 1845-52
Zelo elegantni in Ishk čeveljčki iz najboljše« ■ barzuna kom'»niran> /. Inkom. Nadomestili Vam bodo čevlje iz sem ia — zadovoljili pa tndi najfinejši okus.
Vrsta j 162-00
Nepremočljivi čevlji iz mastnega usnja z neraztrgljivim gumijastim podplatom. Vel. 27-34 Hin 39'-. 35-3S Din 59 -,
Vr-da 3925-03
Za gospodinje, ki rabijo močno obutev Iz boksa z nepremočlj ivi m ie u m i tast : m podplatom.
Vr.la 3067-22
Čevelj iz dobrega čruega boksa z nepremoJ-ljivim gumijastm podplatom Delovnemu človeku za praznik „jn neueJjo.
Vrsta 2045-11
Soliden čevelj iz rujaiega ali črnega boksa za dnevno uporabo. Prikladen za' sportai kostim. Isti iz laka Din 99 -
Vrsta 9891-60
Nepremočljivi gumijasti škornji za naše male §5^™Dia <*K °in 27-34 Din
Otroške nogavice:
fine iz sukanca : vel. 2-4 Din 8 vel. 5-8 Din 10 -, vel. 9-12 Din 12"
Vr.-ta 0167-00
Cižme iz mastnega usnja t močnim vulkan'* ziraiiim gumijastim podplatom Primerne M delo na polju, stavbah, cestah in za v,ak drugi štrapac.
Ortdoik: Soie Kaéiéek.
Izdajatelj: ÜrP™, KuT^T	""--------TT"
Za Jugoslovansko tiskarno: Kurel fee-