ž E N s KI § Y^Xh^^hh^hmhhh^hL^
ZdravsiTO
Sklepni revmatizem (putika)
Ako se je v telesu nabralo toliko sečne kisline, da je ledvice ne morejo več izločati, Ise pojavi sklepni revinatizeni ali pulika. Kri se namreč, brani sečne kisline, in telo jo odlaga na razna mesta, v največji meri na sklepe. In tako se javljajo tu bolečine, ki jih že vnaprej naznanja znojenje, krči v mečih, nerednosti v prebavi i. dr. Povzročitelj sklepnega revmatizma je torej preobilna sečna kislina.
Pri tej bolezni je zelo važna pravilna prehrana,-1, j.■ stroga dieta. Purin je glavna sestavina sečne kisline; zato treba uživati purina prosto hrano. Ako uživa bolnik jedi, ki vsebujejo dosti purina, s tem v izdatni meri pospešuje tvarjanje sečne kisline.
Skoraj brez purina so: mleko in vsi mlečni izdelki, namreč: presno maslo, smetana ter posebno kravji sir. Dalje jajca, mlada zelenjava, pretlačeno korenje,, tudi, fižol, samo da mora biti pretlačen. Nadalje kava, čaj, čokolada in kakao, toda vse zelo razredčeno z mlekom. Sadja čim več. Kot zabelo ■ je' uporabljati presno maslo in olje, zlasti olivno. — Izvrstno sredstvo proti pu-. tiki so sveže, neslane kumare. Nakrhljamo jih in priredimo z oljem, limonovim sokom in sesekljanim zelenim petršiljem; lahko pijemo tudi kumarov sok, toda biti mora neslan. — Dovoljene so vse niočnate jedi s sladkorjem ali brez njega, a brez svinjske .masti. Meso je škodljivo; zato naj ga bolnik uživa čim manj ali, sploh ne. Ako se že ne more vzdržati, tedaj naj ga je le poredko in v majhnih količinah ter samo meso • odraslih živali, in sicer le kuhano in parjeno, ne pa naravno pečeno.
Bolnik ne sme uživati čiste goveje juhe, alkoholnih pija^, živalske drobovine, teletine, jagnjetine, mlađih piščancev in druge mlade perutnine ter mlađe svinjine. Manj purina vsebuje govedina, divjačina in dorasla perutnina. Varovati se je treba soli,
t. j-, jesti vse neslano. Namesto soli lahko uporabljamo domače začimbe: peteršilj, zeleno, pehtran, krebuljice, čebulo i. dr..
Vsa kri in sploh vsa notranjost telesa se mora popolnoma prenoviti, zato mora bolnik živeti popolnoma drugače kot je živel pred boleznijo. Natančno dieto pa naj določi zdravnik.
Poleg svežih kumar je zelo priporočati čaj iz krompirjevih olupkov, ki ga prirejamo takole: 2 debela, večkrat v vodi oprana in s krtačko očiščena krompirja deljelo olupimo. Olupke zmeljemo v stroju ali jih drobno sesekljamo in jih s pol litra mrzle vode pristavimo k ognju. Kuhamo jili tako dolgo, da se voda povre približno za četrt litra in 'ostane čaja polno skodelico. Od-cedimo ga in damo bolniku brez soli in brez sladkorja; ali ga osladimo z naravnim sladkorjem. Tak čaj naj uživa bolnik vsaj enkrat dnevno. Zelo ugodno vplivata tndi korenjev in paradižnikov sok, vsak zase ali pomešana. Dalje vsi sveži zelenjavni in sadni sokovi. Krompir naj bo vsak dan na' mizi, prirejen na najraznovrstnejše načine na olju ali na presnem maslu, a seve brez -soli. Koristne so solate vseh vrst. posebno radič, vse zabeljeno z oljem in limonovim sokom ter namesto soli začinjeno z zelenim peteršiljem, drobnjakom, čebulo, česnom, zžleno i. dr.,. .. Pripravljanje hrane za bolnika zahteva velike skrbnosti, pozornosti in domišljije.
Zdravilnost čebule v raznih primerih
Pri vsaki bolezni moralno biti pripravljeni na prvo pomoč, da' razvoj ,zavremo dotlej, da pride zdravnik ali da bolezen takoj zatremo. Napačno in večkrat usodno jo, držati roke križem in topo čakati, da narava sama pomaga. Saj je res, da se to včasih zgodi, in se telo samo otrese bolezenskega naskoka. Vsaki rodbini mora biti na razpolago ročna lekarna z zdravili, ki jih poznamo in že vemo, da so se obnesla.
65.
va; Se' •••Jjqä-; ž., •. ; la^ ^Qst^i-xi^^afillriili.'.Ät'^.t^' Irl; . vrlina: Hoig^evn^]
-" : ^ ^ ^' < -ify	•■•-iž^^rsjbl-j ali,-.:
niozolj;; ra^bfö^^^^ • •tolö-;. ; Vxain^'g^^ iz;.:'.^]»
; .c^'eV'; p^jj-š; -ija; s^-rn;©, • jxi-jJ?-? Ii . leifI j o'/nätij'-.' --riifeö -Ä ^i^ä^no	sd ^Ejti^^
"bök	InV'ise'/zaciiii'---'-
'"'.-ö^Mifia'' ižgi^d.-.-;.;; •"/ •-,•. i;..	'..y-.;--''
;; C^	jz iidsA si-l^m pai kapelj mcK
kl si hm jirinKjala Öebtilnegä:-,
••■•sok-av.ijv krvavenje;- itavaditcK-na^O"
aheriu. pQ]ej--vpaTv;^lcp^6l£ov-.--öjKj-jjjaii.e=-•
ki ^o ialiko nepii ■/^fttni' zute irc-oicotjcrr::-.-' -	i- ..• ; v.:
hy;..Xn^^^o-- - težave'-:-!-- - -^zhctfiTqem.'-":Tiaj.'.pi.}Q}cj-2-r'?) -Itraf lia'-'ilaii -g -stiri .žhcfe • zmöar. -m^iđ^ iji c ebüln eg-a' -so-Jsa..- •• ■ • IvdöT- j nia- vc^jientcc, -^a) - • 'Hz lya: ćobulo',-'. i'äz.- -.
/in-ijii; ž Ä'^ÖO- TQ-pijaea salnovpös^ jjtLo- • ^•'caii]e/vodcw..Navadiit5.;.jer«iTje-p .pol: vma:j. •pföl:-•Arode,■ Pa- čini•• pnfcje^ p^^j-Sli" ■ ^dratbik^t-r..-: ;. .-■ „Ihidi raziične;.	-^v. pi-v••'
''^Qjnv'.d^-:-Jill, /.rapb^iai.- m;;p.olagoiaa--od-pra^ ■ vzptiicajg-st^isto.: teur'a;) • svfreW- ■■'
v.TjJ'nv,: tirl^aiuln ■solcj^iji.-.in:	' .z>. jnlaCna
.yo^Q.	^ ^ K
Žena^ iu. družba
^crtii z, .flveiiia obrazoma. :	•
-l;.. y si vVejfn c>/d^^^
Pirq^^^i'jämö:.s.e .Vvsl-^dlj-;'.pnžiljCTjT...
ga	vitas'/-^kbb^,'.
■	j -ji^^^adš; ■\;bQniQnV'.'.'. ki^ltjjra; in ''čivilizäcij'a
-•	.da';.)€_vtä;; te"aterv-n-R/^
> my'zav'ladalä ; BiX
pokolj; '.I^rez': ' okoA"'.'	.g-r.Ožbij:-'
•'.	bi- niö^lo^ živeti/i TaköJ
■	'•••sinöVse-'jiji/n.ävadilh "aiaž" njž. -yM' tie -/nib^' - tija:ifi';jili- Bi'ti-'ne iSiitimpj'/öeyi^
/Aišjvafjh^bs' ".^k&f :':z :
.sveta,--".UTH'fetg^^ '^ölEiebö;;. ••':sYObod(DljübÄp§y JI
• ^-ž^ivlien^š'v/pkĐliči;,' m-	,
_ -Žal, > da .V€Žiha-' il.e. •/-j.a-Vncitv, ".'.kp '.^n?®',--.'^'.--■.'	' i^zposttiVljeni' -
Cć^^ilfift-Mti^ć'":' / '■'■'i'::
/	'sjJßl^-V'eitcik-o';/ '?^^	:
;'žen-: nastop/
- v'yiti, -•.z-ffbayRir.-str.ögo-. pozioini-- an .naravnost-'
.dplogoÖä^iJöz-i.-. m-. r.zanikai-jjeJi'" pä.. doma- / v -
'■•.dvera^-:iibra7.oi)ia;..tiste -slabe. . •l;);en,]ir,- ki -si? .jl^č '. dt;itzb.e,-.jt •fOi-bres-.-idi&pi^lrn^.
!:-žvižga-. -• • •• •'-üV -	v j"
"•dđn^ j;n, Qb. dcdo.Se^ -urrl/Irta'jd'e' '-ii-lafjovđn^e .i-e	.
. ..j:e:-..n:.i;e;i.erio-,.. Ba- • tnizI-vyazÄ
• ni.' niGesjdn,;jM/ržalU^^^	ali-.,--
. ■•.n'Qs, GoispočHnja- •,• •^e-; -H-ziilGdiiio;'-';^	;;'•
•;-;umje'iii;^ 'dase./iž r ijM^^i •'^aliko -Ipq--: -.h
.66

Kaj pravi ■ :ž>Nivea« ■ - . ,vsaki gospe?
.iNi'iieba, đa- «güjji- V-ašb, ft-eža'r^l • .mladostno. «vežost. .Ptivolitä'nt-i, ••'■ 'j .■da-^aDi.pi3inagain-'vatoTati -"ViiiRO i
Ti-neodoljtett. zeMe:: -iBladŠSto^ • j .•zdfajCTii svež-.-videi/ :Mofa. -Bci"--iianja moč, je- EVCEjUT, lued'- j
.Št\ro.:za tr!i;pitey.i;ofže..- Xo: sj-ed-^-' -.i ■ stTOvim ■ödpii'a 'i;Iö$iöp -:y ^deznö ^'l tkiYO hoze.vkar-vpöTMOc^^^^^ - V' •ostane,-.zdraro m fjtfo. i-Zai^ešite- ' i VS& .aamij.Ir- JStrteM^ -Yas- ne .za^.^ . ■
-dizl. da..vse ■y.sab: tlan-;;U8pe5no'': | ppatuzite moj^ .•pomoči.''-- y."
.SĆ;; đGfiie- lijena^sqmantn.a!{t,--reaali'itbi;<3:st' ift' tnarljivostUe "lahka-^mssk-ai-pöft. käterq- se skn-var]V.. hßr^; .-nesposobnost:. Jd-.-neustaljen -K-rvafe-j-... I® tfega .;pa ■ .Iz-Kirajo vm-.poy'odi-" ž^^^ . Iiesiefcne:-. obitelj-.; la,. -. mlaa-■■rešmen^)^ iHlob-. -S<iBfl--3n: tc^Jega.. dowa^; Mot- beži-'i® liifei. .art. o.dlfl/.i a.--ötr.oci".se- -ćuttjo- đoblo le' .Jzi-fin..'dojnaäih-, :sten- po-.-.jcestffb■ m'" vrtovili. ^aaiifiüwj-eiio--.oblečena-. gosp5)dinja -b-rez- ut:0' itiiziire, \ bTez-,-. .lupila .-obu tj 6. -. ji-egcsvanä ■ pfilti;.-navadno-.prppii-ljiXTif in...vpčno )e-;TBätu&no -.■nesre^^a. za- zali;oasW'i«l.)ejije. K.iŽn^ne pomaga akO::aasto.pa y .javnosti -ete-. •g-antn-a, 'm-, -ocarlja-ffamož;- ■ oH-oei - ili-.-posh-' poztr^]0-T .Ja-avi cpodobi- •in- baie.pred-.-njo;: ,1'akäfia .ićB.a- 'ne'-pomisli, kaižen-^ bo-. spo>n)ii, •n8n-jo:.T-..Bjih.. glavah -in-.-.zlasti .rV'-.njib-'srcili.-:. -.S?; gOspodjn-jEf. --fa-'-sO. .na- iihfi, -kayanil, -gle^.-
.-niCB<:,. da-me,-. da ".jik ,)e a-ađosf-VglođaU. :-f<la- •• - iSraT.0 .slabo koined-ij,&.-, i-i .-i».i.va:- "donia ■■le -. - jezo, r strah- -.in, •xjdpor.- In s-tiä. te^ gpspsdin^«, -. .. -niqh-u-ye ..JavdcajOi đa..ro-;nešre&ne;;.-'Ke-.il3i'|$;ijo.- "^ ■..i}oina;.in.-.si ne..,ziEi)o. ustrai-iti, --¥äak te-.-.,-. ■deji.,.iraa -saHTO- -eno- nedeljo, 4iM del^v.i -■ ..:tiikov-/. Modra-4ena	"
-pi-ap. .skrOiiiTim- pi-ed^-sem .i-za^ «vo.j-. . .:--. dö.fti,: .»a-. s^ojo -iiobi l-el-j.. - s .Jcatđrt}- Ai'v.j- ■ ji epTe'-', - .-■štano.--ne-.pa- le :z-a :-k-ratk-e.-.ii-re- V -^^rvTiaStiv-'' ..Pv-E-tečrpavji): svojega: dulla-. IltiHiijr)a.-rit-lj.u-::, .- -bfezniTosti- za-- .-tujeey	Kranr - svö)^ ta-"- ■
■kntfev-za • krstni.-- dom. ."Tli-: Se- ti • öKrestlr}ejö..-" .-fem. -jth . te	Hse) äamoi.eti;- -
. .obWz,. Iwed- ,svoj.c i- na^jlBpsij. -na jsm jiave]6-. Z dveijia--obraaoina gotovo . propad^. -. ■■:- ■• ■.•. ;:
T K.
: 1
Kuhinja
Vzha^alua ^rtastxa- "	^^^^^^ ^^^^	^^^
. - ..Äico^'ho^sjitro?. im<;T,i...4t)brO"-..k.va5enft -teslo,. ..- ;rejn fe'asti.-.-sO' odmrle-.--ghYice.'..k.i".pöVKj"o-..
ga. iiporabl]anl.o^"-ia" Itrofe, "police: ;sar-tlje. čif^©. shajanje.-.-Ako pristaV-imo Ifvas- s-^-prfr?" .bafitočlse-.i. dr.,:- troba -ipredvseni. siLrbetij-.-da --..:vfO&jit.mlekom ■ab.'.vroöo. vodo, jmo::gl}viGe
požgali in đrožje je zanič. Tudi soli ne smemo zmešati, naravnost s kvasom, ker sol tudi ■zamori vzhajalne. glivice. Ako pa zamesimo testo s premrzlo tekočino, se klice v kvasu ne morejo razviti in testo-ne vzhaja. Na vse . to. treba paziti, kadar pripravljamo kvašeno testo.
Da se prepričamo, ali je drožje dobro., postavimo pol ure prej kvas, t. j. zdrobimo v jamico nä sredo presejane moke,'ki jo že imamo v skledi 3—4 dkg drožja (za 1 do 2 kg moke), razmešamo s par žlicami toplega mleka, nekoliko sladkorja in moko, da dobimo srednjegosto kašo, ter postavimo na. gorko. Ako se začne drožje kmalu dvigali in delati mehurčke, je gotovo dobro. Ce se tekom pol" ure ne gane, ga zavrzimo in kupimo drugje drugo, sicer se nam labko zgo-. di, da se nam ponesreči vsa peka.
Druga vzhajalna sredstva. Poleg drožja poznamo v kuhinji še druga sredstva, ki delujejo na isti način, t. j. raztezajo se s tem. • da se sama razkrajajo in ustvarjajo enak plin kakor drožje. To je cela vrsta pecivnih praškov; njih glavna sestavina je soda bi-•karbona z dodatkom vinskega kamena ali kalcijevega fosfata. Del teh praikov se iz-premeni v plin, ki testo rahlja, ostali del pa rad ustvarja maščobo v testu, prav posebno pu presno maslo v tvarino ki ima okxis po — milu. Zato zlasti pri vročem takem pc-•civu včasih občutimo nekak milnat okus. Iz tega vzroka je dobro, da se pri prirejanju testa s pecivnim praškom ravnamo natančno po receptu in nikoli ne vzamemo več praška, kot je predpisano, raje maiij. Na vsak način pa so pecivni praški zelo dobrodošli tedaj, kadar treba kako sladico hitro napravili.
Tretja vzhajalna sredstva so jajca, po-.sebno beljaki, ki jih stepamo v sneg. Pri stepanju namreč prihaja zrak med beljake-, ta zrak se 'pri peki razteza in s tem testo dviga.
*
Izvrstna mešana začimba za govejo juho. Zmelji v stroju za meso 1 kg očejenega korenja, ^ kg korenin peteršilja, 1 sred-njevelik gomolj zelene, 2 kolerabci. ^ gomolja rumene podzemeljske kolerabe, 134^ kg čebule, 6 glavic česna, 30 srednje-velikih paradižnikov, 3 luke in srednje-veliko glavo ohrovta. Kar se ne da mleti, zreži na tanke in kratke rezance. Vse •dobro zmešaj s ^ kg soli in napolni s to • mešanico polliterske ali še manjše kozarce; povrhu nalij za pol prsta visoko raztopljenega loja. Ko se strdi, zaveži kozarce.še s celofantnim papirjem in jih hrani na
hladnem, suhem mestu. Mešano začimbo si pripravimo za zimo in pomlad; nadomešča vse druge pridatke, ki jih sicer devljemo v juho. Ena žlica začimbe zadošča za-juho petčlanski rodbini. Juhe ne- solimo, kvečjemu nazadnje po • potrebi dodamo še malo soli.
Paradižnikova juha. Opraži iia masti narezane čebule, pol gomolja- zelene, korenček, vse zrezano na listke. Ko se zarumeni^ popraši z moko in zalij z vodo; dodaj 6 do 8 lepih, velikih paradižnilcov, katere si prej potaknila v krop in olupila. Ko nekaj časa. vre, pretlači skozi sito, po potrebi še zalij z juho ali z mlekom, osoli pičlo, po okusu tudi nekoliko osladi in zakuhaj na juhi riž.
Zdrobov kipnik za juho. Skuhaj na mleku 2 polni žlici pšeničnega zdroba; ko se ohladi, mora biti precej gost. Primešaj eno celo jajce, 1 rumenjak, sneg enega beljaka, prav malo soli in začini z mnškatovim oreškom. Deni v dobro namazan^ z drobti-nami posipan kalup in kuhaj v sopari približno 1 uro. Potem zvrni kipnik na krožnik, zreži ga na rezine in serviraj k čisti goveji ali postni juhi.
Sirov kipnik za juho. Umešaj. 4 dlcg presnega masla, "prideni 2 rumenjaka, 5 žlic kisle smetane, 2 dkg parmezana ali kakega drugega nastrganega sira, 5—6.dkg' moke, trd sneg dveh beljakov .in malo soli. Prer-mešaj, deni v namazan, z drobtinami posipan kalup ter kuhaj v sopari 1 uro. Zreži ~ kakor zdrobov kipnik— na rezine in ga serviraj k čisti juhi ali k mesu v omaki.
Mes7ii zavitek. 'Napravi trd sneg iz treh beljakov, rahlo primešaj tri rumenjake, nekoliko soli in 6—7 dkg moke. Razmaži po dobro namazanem, z moko poštupanem pekaču. Ko je že rumeno,, a še mehko namaži povrhii s . sledečim nadevom. Ostanke kakršnegakoli mesa sesekljaj ali zmelji, primešaj malo namočene žemlje ali kruha, osoli in prepraži na zarumeneli čebuli. Do- • daj tudi sesekljanega zelenega peteršilja. Ko se ohladi, primešaj 1 rumenjak in enega beljaka sneg. Delaj hitro, da se pecivo ne shladi. Zavij in postavi še za par minut v pečico. Potem nareži zavitek na rezine in ga daj k čisti juhi na mizo.
Sirovi žličniki. Umešaj pol žlice masti; ko naraste, prideni eno jajce, soli, pol skodelice presejanih drobtin in naposled nastrgani sir, kolikor ga je še treba. Dobro zmeraj in naj počiva pol ure, da se napoji. Nato zakuhaj na juhi ali na slani vodi kot žlič-nike.
68
RAFINIRANOM MASLINOVOM ULJU
najboljše olivno rafinirano olje
Zahtevajte ga v vseh boljših trgovinah!
Sunkovi cinočki. Nareži drobno 2 — 3 ■ žemlje, raztepi dve' jajci v mleku in polij ž njim žemeljne kocke; dodaj na masti pražene čebule, sesekljanega zelenega peter-žilja in 10 dkg sesekljane bolj mastne lun-ke. Dobro premešaj in napravi s pomočjo, moke enakomerne cmoke, Id jiii zakuliaj na juhi. Ali jih zakuhaj na kropu in od-cejene stresi , v čisto govejo juho.
Prazen kruh za juho,- Zref.i ižemlje ali dober hel kruh na rriale kocke. Kazmotaj 1—2 jajci 7. nekoliko mleka, polij po kruhu in ko se kocke napoje, jih stresi na vročo mast, da so rumeno opečejo. Kocke ne sme- . jo hiti preveč prepojene z mlekom.
Mesna gibanica.. Napravi .vlečeno testo iz četrt litra moke, beljaka, malo mlačne vode in žličko olja. Ko je pol ure pokrito počivalo,-ga tanko razvleci, potresi'ga s sesekljanim kuhanim ali pečenim mesom, ki mu prideni malo drohtin. Še prej ga pomaži z oljem. Vrhu' mesa polij malo masti z ocviiki in rumenjakom, ki si ga razmotala s par žlicami mleka. Zvij testo v. gibanico, ki jo speci na namazanem pekaču. Zreži jo na kolačke' in jo serviraj k juhi.
Gobe z rizem. Na razbeljenem olju spraži nekoliko sesekljane:čebule, potem dodaj ze-, lenega sesekljanega petersilja, malo ' paprike in gobe, narezane nä listke. Ako ni več jurčkov, so dobre tudi sivke ali lisičke. Ko se je nekaj časa parilo, dodaj opranega riža, osoli in pari do mehkega.
Gobe z jajci. Pripravi gobe kakor prej v čebuli s peteršiljem in papriko. Ko so dovolj pražene, uijij vanje par jajec, da se srednje zagosti. Daj s kruhom ali s krompirjem v oblicah na mizo.
Sunkma, -pogača. Napravi bolj tenke omlete iz dveh jajec, mleka, moke. soli in noževe konice pecivnega praška. Naloži omlete v namazano kozico, vmes, torej na vsako omleto pa namazi naslednji nadev: Sesekljaj 15 dkg šunke ali kake druge prekajene svinjine, umešaj 10 dkg presnega masla in 2 rumenjaka, primešaj šunko ter sneg dveh beljakov. Vrhnja omleta naj ostane prazna. Postavi pogačo v pečico,, da se še, malo po-peče. Potem jo zreži na kose kakor torto in jo daj z mešano solato na mizo. Najlepše se naredi pogača, ako naložiš omlete v obod za torte.
69.
■■te"
/S'jpjasti,-:;lia'ieto vStiijhi.^dvalj^.;.^ iifäfif pp}^prifBžv 'nlast,-'kat^ire. lii'rira-BJti^'ä'p'votj;' -šii' 'Što
. ■ .-pB'Settjeiti' lituijašo •■jJtÜifbrpoll.vaj ^ Ko'ijš^.pis! ; ■.■Je./WjSi žkdk
■■ ji^^/M^S- JIv^^S/ ^oŠ^^^ iärobi.; T^lbC ßi^:-: i-; /'K? " pie^Iifegfe mijjij T ^Jrimšaj-- -to
imeteiii», ..sjikft- pöl■^^un■öliB■■';
■ jin; J- v'd'.U ''-iy- 'ß.\\■ :'.■.	ft Jetrna;..
;:..lilä<lu>; äetiiv.iirajj/'Vitieät™ ■:	:
■v-str^lniSti-'zixä'.h^^^ pjjjjXjj^-g.	jjji; .;
Mftlgeiii ■ÄzMji'j;	i', 'koiešo&Jviii priYihni'.-^iak/.'^äw^^ ■VžgOT.Ž'.Paldži
■■■ .niaH'; /ait^Sjijin; Vjaj^	ii ijSvirlilio'
^Irjnlqäala.-npzeyy
: i^SR^g j! ijjqlöm . 'j^HTo	'
."tferiV jm'iriÄ^
j; iMtw;
JviitDrn;-	'"i.
ft Oi^^Ägife
^'jiVJHjžjib-ii'Aift.aeljeB^^^^^ 1 pidiol; ..pfiSk^ jia Ijik; ptÄrtüäi .'äTii^'^ • .■•
«ines-'jjajambr^ .rämvtsr.i.p^^
.70

fjStffÄS^Ijj _
^UdnbkavI'
Prakiičua: nairodlla
, 1 •pöösiiemo;. 'pi-st ' mesövS/Se';.;jiä .i obležaiš^./ ! WeÄ/.	jd W
'■■Žh-kaVrii;/.^^^^ (Kii^.; clp
! >	gmafuj.,.pferydfm;'/otreiiiijj',väi--.
d.al'jß š jkisjD.' smetjo, korito
.^'SJiifcfiß-dupitii- 's.iüiif.Ö^	'
/ i'irinByFsfie;'
"..brd':p<;jst;jö.- mastne--
; ■ Siolfer e;	tibiae, ■'i^a; äb. 'tiiđi •ianesl-jivö;
. ■ äred^lwo; Ka.'belje.iijfS^jr.epi^äi IP^^^
■	-l^jh-Oiiiii^bi-Q -T^. ko{iu . s 'perilani yr^d-"-.
'	r ■ -'■■"■^■.■i.V""' -'-^'-';
I;;.; .Pf^ÄfiSi,i^m'ajfe'.i^ 'ßteifläflib'e. ■Aka,'jeV; zÄniflselt
■	fppStvii stram y
. -Mki	pritejen .zauiäself,- ',
' 'steklenico-: se-^it«
-.'\ i>'a';. pir Vfaf.'niiSt^.'-rw	-;EaV; /
■■'■fl'^'/.q^i'avJjgs^ild^Vj^ne^ ü^lo,-; -Si.'.-ptei- V
iwfiaä -^iö-litej'z; milohi,; Idk/.jH^^;iiefeiö-.,zü^..;
/	;'■iglo.-.jjlijtiän-kjä .y.: .Do-;
rjc.š-.a
: s'^erfi /pešk'ii;-."y,: . ;--.■ - ■. - 'y
se'.;do'Brd-,.'n6po33.,': ppjej-ii^^ ■ -äa; Vnanji /stojai^teHiolj.ild' "^rgiii- is.' bfimen- i ' tom'/ -^^aga"
spÄa	■rnÄ-.'.
- call;-	d-'ä'- rjSzrn^hž:
■;iiial;p/ćome'fitk 'lydiX .yödf^ .y ;.lia|ei'r--i'e.;;saU ' Vijänjflö-i'-v^;;.'. -C.--	i. "-^V.--:
, nim-r
.ŽQn.^i"osto|;. -Obleka 'sc'.-lepp 'pora.pxa^-r'-.eelö 'wstr^'g^J^a. fef;	je.-'tp3^a\,pptein--
'Ö'eywAih ' J^^^	-namä?^ težnje Ä .„van
selinom.;. ..ölj.e"'-fiscep6. ..-yr ätili: i'ii.- j ilj^'^žamaže; •
.-■ •'Kii^o' '-Riedis• .s.	V-
,äaj -napiäyiti'-' 'Acičhb' ipbdčdvm^a; tđk<i';.'ye<.' Ifk.- p&yitotnik"; ^Ha.'-Vga
-.OjbediJ "ne'"-
71.

potrebiijaš več ognja, vtakni pločevino previdno pod" ^rjavico; nanjo pa položi kos briketa ali par manjših kosov premoga. To pokrij še z lopatko pepela. Premog počasi pod pepelom gori in štedilnik ostane gorak. Ivo' treba iznova zakuriti, potegni pre\'idiiö pločevino iz kurišča,' premešaj pepel in naloži premoga. .V štedilniku, ki dobro T'leče, se premog brez'uporabe drv.ali trsk kmalu vname.	•
Ali že veš?
" Da dobi krompir, kuban .prejšnjega dne, okus sveže. kuhanega kromirja ako ga po-, staviš v kuhano slano' vodo. ••
Pfi kozarec ne poči, ko. vliješ vanj vročo tekočino, ako ga postaviš prej na večkrat zganjeno- vlažno krpo.
Da se črno blago lepo opere, se ne vskoči in ohrani barvo, ako g.a. pereš v slani vodi. '
Da steklo lahko prevrtaš, če namakag sveder v živcin srebru in potem v mešanici kafre in terpentinovcga olja.
Da öd sveče ne' kaplja, če' jo namakaš nekaj časa v slani vodi,, potem, .jo ,pa na zraku posušiš.	' ' '
Da se steklenice lepo. očistijo, ako jih pomivaš v vodi, v- kateri si namakala sesekljane krompirjeve olupke.
Da postane zamazana aluminijasta posoda lepo čista, ako kuhaš v njej razrezano rastlino rebarbare.
■ Da se škrobano perilo ne ..prijemjje li-' kalnika, äko' dodaš škrobo\T.- -razstopini nekoliko soli.	.
Da dobiž zelo lepo belo .perilo, 'če kuhaš s' perilom precejšno vrečico jajčnih lupin. . Da treba zelo oznojeno in umazano perilo namakati v vodi. kateri dodamo nckp.-liko salmijaka'.
Da je voda, v kateri peremo meso.'zelo dobro gnojilo za lončne cvetlice.
IVaše stanovanje
Kako poplesk^no in pobarvamo .	nato pleskaj vedno v smeri lesnih žil. Pono-
Včasih- je treba lesene ali kovinaste reči ■ lahko, svoje pleskanje šele, ko se je pn^a ■ olepšati ali zaščititi z bar^^o. Kako dosežemo ' P^^®^ ^^^^ posušila. Ako so v lesu luk- • to najbolje? Kajpak, da pokličemo' strokov-' njice. in razpoke, jih prej zamaži .s kitom; njaka pleskarja, ki se je tega več let teme- ga'vtisni s špahtlom (lopatko) ali Širokim Ijito naiičil in od svoje velike izvežbanosti	Pi'ekö. kita pleskaj seveda tudi na
tudi živi. Toda za vsako malenkost nam. ni treba klicati obrtnika, saj ga moramo plačati. Zato je treba vedeti, da dobimo v. specialnih trgovinah kakršno koli barvo v šicah že docela " pripravljeno in pravilno zmešano. Treba-nam jc lo-še čopiča, ne-premajhnega, in pa dovolj široke čiste skodelico,- da se nam .ne zvrne in iz katere s čopičem udobno zajemamo barvo. Po uporabi je treba čopič v terpentinu izmiti in ga nato postaviti v čisto vodo, da se čopič ne zatrdi in s tem pokvari.
•širjavo'.. Barvo v lončku vedno iznq'va pre-mesnj, ker se useda.'Končno posušeni bar-;, vasti prcplesk še lahko lakiraš; '
Ako je bil predmet že'pobarvan, m'praš staro b&rvo najprej čim bolj odstraniti, odrgniti in opraskati, da bo površina predmeta gladka. S kovinastih reči ' je treba zlasti skrbno odrgniti rjo z žičasto ščetko ali belim šmirgljem (peščenim •papirjem). Nato popleskaj' kovino z ' minijem (rdeča snov), ki je zelo stirupen. Zato pazi, da ga
. . ............ne zaneseš na ustnico ali na odprto raiio
Ako hočemo očuvati les razpadanja za- na roki. Sele ko se mini j .res docela posuši, radi megle, dežja in sploh .mokrote, ga mo- začni z barvanjem in končno z lakiranjem, nraio popleskati z oljnatim firnežem. Poprej Stene iz kahiena ali ometane opel^e najprej mofaš seveda tisto leseno reč temeljito osna- popleskaj s čistim firnežem in nato-z barvo žiti', da ne vpleskaŠ" prahu in umazanosti. ' in .morda .naposled še z lakom.
Pleskaj v smeri lesnega žilovja in le na . tenko plast, nikar ne na debelo, da ti ne nastanejo kupčki in'.hraste.
Ce hočeš lesene "predmete pobar\'ati, jih najprej osnaži, nato popleskaj vse smolaste točke in grče z redkim šelakom in ko se je posušil, šele pleskaj s tenko barvo. Rajši pleskaj dvakrat na tenko kakor le enkrat na debelo. Čopič vselej oteri ob rob skodelice, da ti ne bo barva kapala na tla, in
Ako hočeš les lu-žiti (beizen), ne da bi ga barvala, si kupi lužilo, ki ga. raztopi (v praš-ku) z vodo ali (y tinkturi)- z alkoholom; Površino lesenega predmeta najprej" skrbno ' odrgni s papirjem s stekl.eho prevleko in -• nato šele luži. .Končno lahko predmet izli" kaš z mešanico voska in bencina ali terpen- • tinovega olja, ki jo kupiš že zmešano. Poliranja se pa rajši ne loti, ker zanj je treba mnogo vaje in izkušenj.
72