PuWUhed and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST ' EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITri LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." /OLUME IV.—LETO IV. — - -—........ . - , \ CLEVELAND, OHIO PETEK (FRIDAY) JUNE 3rd 1921 Št. 129. Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. BOIZA OBSTANEK VZROK PIEMEN- tekma med beixi in Crnci je na dnu izgredov, v katerih je bilo ubitih 100 oseb, povečini črncev. New York, 2. jtinija. — Kaj je pravzaprav resnični Vzrok izgredov v Tulsi Okla. kjer je v spopadih med belci m črnci našlo smrt okrog 100 oseb, medtem 'ko škoda na lastnini znaša najmanj $1,500.000? Ali je res, da je samo plemenska mržnja %ed belimi in črnimi povzro cila nečuvene dogodke, ki so seveda zahtevali največje Žrtve med črnci? Na ta, vprašanja nam odgovarja William E. B. du Bois, urednik lista "Crisis", ki je organ narodne zveze Za povzdigo črncev v Zedi-njenih državah. Njemu za-hiorski problem v Zedinje-oih državah je dobro poznan, in on pravi, da resnični vzrok pobojev v Tulsi tiči v silni ekonomski 'kompe-ticiji med belci in črnci, ki je v OMahomi prav po'sebno Razvita. 9«KVe'n tega je napetost med (^Pnci in belci povečana še ^sled tega, ker navaJdno ži-popolnoma zase. V 0-klahomi na primer je 23 nies't, X katerih bivajo sami crnci, medtem 'ko so mestp v katerih so sami beli prebivalci. Ta način bivanja ja-ko pospešuje plemensko sovražnost Du Bois pravi, da je v Tulsi oni del mesta, kjer žive črnci, poi>olnoma odločen onega, 'kjer žive 'beli prebivalci. Cmi del mesta ima Svoje trgovsko središče, ki-nomatografska . gledališča, niodern hotel in Vse, kar potrebuje tolikšna lupina l^^ebivalstva. ''Bil sem tam'kaj pred ?nim mesecem," se je včeraj izjavil Du Bois, "in opazil Sem, da vlada precej 'napeto Razmerje, vzrok kateremu le (povsem ekonom'^i. Spominjam se na primer, da Seni videl na eni strani neke ^lice gledališče, katero je se-^idal bel človek za črnce, na Orugi strani pa drugi gleda-nsče, ki je je postavil črnec ^ črnce. Prvo je bilo silak) tiskano, drugo pa je bilo ^edno polno. Istota'ko sem •^Udi videl dolge vrste praz-^ih trgovskih poslopij.zgra-•^enih od belcev za črnce, ki so jih bojkotirali. Vse-W'Vsod sem opazil znake ^Wsebojne tekme. "Ta način docela ločene-bivanja plemen je imel rezultat, da so črnci do-' veliko mero neodvisno-in kadarkoli je prišlo do .^akih neredov, so se zoper-tavljaii bolj 'ko^t 'kjerkoli ^r^Sfje. Postali so samostoj-ter ustanovili svoje tr-in trgovske organi-v^cije. Zveza za povzdigo .ncev na drugi strani zad-j-le čase dobila tudi poroči-A da je po mnogih krajih ^klahome in bližnjih držav ,^ela suženjske razmere, in -IG zvezna vlada pričela Pobožna želja. Anapolis, Md., 2. junija. — Danes je predsednik Harding razdelil diplome graduantom mornariške akademije. Ob tej pj-iliki je držal govor, v katerem je izrazil željo, da bi mladim častnikom ne bilo nikdar treba biti pozvanim v boj, toda po-vdarjal je obenem, da je pripravljenost boriti se in umreti za domovino ena izmed največjih obramb civilizacije. > Harding' je tudi dejal, da dokler bo on predsednik, da ne bo Amerika sla v vojno, ako bi to ne bilo v harmoniji z ameriško vestjo iti ako bi on sam ne bil pripravljen podati svoj odgovor zanjo pred Bogom. (To se sicer vse lepo sliši, toda zakaj ima Harding tako gluha ušesa za one, ki priporočajo omejitev oboroževanja in pa sklicanje razoroži-tvene konference? ) Harding se je že danes ob 4. popoldne vrnil v Washington. —-O- ČUDEŽEN OTROK. Wayne City, 111., 2. junija. — Tu živi tri leta stara Mary Jones, ki lahko čita knjige, ki jih rabijo otroci tretjega razreda. Otrok ima čudovit spomin in zna pravilno napisati vsako besedo, ki jo kdaj vidi napisano ali tiskano. -O- IZMENJAVA MOŽ IN ŽENA ZAVRNJENA. Anderson) Ind., 2. jun. — "Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe, toda pusti njegovo ženo pri miru." Na podlagi te predelane izdaje mazaičnega zakona je sodnik Kittinger danes zavrnil razporoko paroma Huff-' man in Muncey, ki sta hotela medsebojno zamenjati žene oziroma može. Za izmenjavo sta se izjavili tako ženi kot moža, toda trdosrcni sodnik neče dovoliti v dvojno razporoko. preiskavo z ozirom na več takih slučajev. New York, 2. junija. — Tukajšnji socijalistični dnevnik 'The Call" je pred par tedni prinesel iz Oklahoma City poročilo, iz katerega se da sklepati, kaj da je pravzaprav vzrok krvavih izgredov, ki so izbruhnili v toreik zvečer v Tulsi. Poročilo, ki je bilo napisano 4. aprila se glasi: Oklahoma City, Okla. — H. E. Moss, tajnik trgovske zbornice v Omahi na trgovsiko zbornico v Ponca City, Okla,, pisal pismo, v katerem se ^eluje na tamkajšnjo zbornico, da naj u-stavi izseljevanje črncev iz juga na sever. In trgovafka zbornica v Ponca City je odgovorila: "Ni nam mogoče. Tu ni dela zanje." In tako se nahaja na tisoče črncev v izredno mučnem položaju. Na severu jih ne .marajo in ne potrebujejo, na jugu pa tudi ne, in celo tisti, ki so uposljeni, so podrejeni pravcatim suženjskim razmeram. Tulsa, 2. junija. — V pobojih ki so izbruhnili v torek zvečer in ki so se nocoj kolikor toliko u-mirili, je bilo ubitih okrog 100 oseb ko škoda na lastnimi znaša okrog $1,500.000. V onem delu mesta, kjer so bivali črnci, ni ostalo nedotaknjeno ni eno poslopje v obsegu ene kvadratne milje. Požgana je bila tudi neka cerkev, ki jo črnci zgradili šele pred kratkim., in ki je veljala $85.000. Governor Roberts je došel semkaj danes, da sam osebno u-vede preiskavo v plemenske izgrede. Adjutant gen. Barrett, ki je proglasil vojaški sod takoj Zakaj imajo železnice zgubo? New York, N. Y. — Preiskava, ki jo je uvedla Meddržavna trgovska komisija je prinesla na dan dejstvo, da je N. Y. Central železniška družba kriva istega postopanja kot Pennsylvania železniška družba, in da je dajala naročila za popravo lokomotiv in druge opreme zunanjim tvrdkam po visokih cenah, medtem ko se delavce v njenih lastnih železniških delavnicah odpušča z izgovorom, da ni dela zanje. To ravnanje je seveda lahko razumljivo, ako veste, d^i vlada garantira železnicam po 6 procentov proKtov, in da so i^adni-ki železniških družb zainteresirani pri podjetjih, katerim se daje naročila. Izpričevan je F. M. Hardina, glavni inženir motivne sile pri N. Y. Central železrrici je pod prisego izjavil, da je družba izplačala Rome Locomotive Works in drugim zunanjim podjetjem povprečno $17,302 za popravo lokomotiv, medtem ko bi bilo isto delo v lastnih delavnicah veljalo le $5,950. Skupna izguba pri popravi I 12 lokomotiv je torej znašala 1,271.424. ' Medtem ko je N. Y. Central družba plačevala te velikanske cene za svoje lokomotive, pa je imela v svojih delavnicah lokomotive Big Four družb ter jih popravljala za polovično ceno. Central družba je podpisala z Rome lokomotivsko družbo kon-trakt za popravo lo'komotiv in poslala je 100 lokomotiv v popravilo tudi Baldwin družbi. Edini izgovor, ki ga podaja Central družba za to ravnanje, katero stane ameriško ljudstvo na milijone dolarjev, ter prinaša železniškim kapitalistom profile iz dveh virov, je ta, da so zunanje družbe potrebovale naročila za delo. Mr. Hardin jena izpričevan ju tudi dejal, da so bile železniške delavnice ob času, ko se je nehala vladna kontrola, v silno slabem položaju, nakar se mu je pokazalo pismo, katero je pisal železniški administraciji meseca februarja, in v katerem je dejal, da se delavnice nahajajo v izvrstnem stanju. Nato je molčal. ob prihodu v mesto, je danes naznanil, da bo od 450 mož narodne garde ostalo v mestu samo še 200 mož, ostale pa da bo takoj poslal domov. Koliko oseb je našlo smrt v izgredih, se morda ne bo nikdar izvedelo, kajti veliko črncev je našlo smrt v plamenih, ki so uničili ves zamorski okraj metata, v katerem je živelo okrog I 3,000 črncev. Na tisoče črncev je pobegnilo iz mesta, medtem ko se jih več tisoč nahaja v provizoričnih bivališčih, ki so pod stražo vojakov. ' Kot se izjavlja so razne trgovske in meščanske organizacije zavzela, da bo pričela s kampanjo, katere namen je zbrati fond, s pomočjo katerega se bo vsa uničena poslopja v črnem delu mesta zopet zgradilo in vrnilo njihovim lastnikdm. Sodnik Loyal J. Martin, predsednik meščanskega odbora je danes podal sledečo izijavo: — ''Tulsa mode odkupiti splošno sramoto in ponižanje le na ta način, da popravi vse, kar je bilo uničenega v črnem delu mesta. Prebivalstvo Združenih držav mora izvedeti, da večji del prebivalcev tega mesta joka nad ne-zaslišnim zločinom, in da se bo popravilo vso škodo, v koliko je to mogoče, do zadnjega centa.". Italijanski delavci proti fašistcftn. Rim, 12. maja. — (Ira Bird. Fed. Press.) -p. Petindvajset tisoč italijanskih cestno-železniS-kih delavcev čaka na priliko, da se maščuje nad fašisti za stotine napadov, katere sA slednji uprizorili na člane njihove unije. Sindicato, Travieri Italia-no kot se imenuje italijanska zveza cestno-S^lezmških [delavcev je v očeh številnih pred-straža italijansikega delavskega gibanja, kajti vdeležila se je več političnih štrajkov kot katerakoli druga delavska organizacija. Zato je pričakovati, da kadar pridet do spopada med fašisti in cestno-železraiškimi uslužbenci, tedaj bodo prvi gotovo "gor^o" sprejeti. Glavni stan cestno-železniške unije se nahaja v predmestju F^-ma, kjer si fašisti ne upajo vpri-zoriti napada. Toda fašistovska bela garda se vsled tega maščuje nad njimi z napadi na posamezne cestno-železniške delavce. Kadar se jim zdi, potegnejo kakega motormana ali sprevodnika s kare ter ga pretepo kot zastopnika vsega organiziranega delavstva. Sovraštvo fašistov napram cestno železniškim delavcem je razumljivo, ako vemo, da so vsi do poslednjega moža v organizaciji, in da so se morali kot posledica stalno naraščajoče draginje brez prestanka boriti za povišanja plače. Danes dobiva povprečni cestno-železniški" (delavec v Italiji 18 lir na dan, s katerimi se da kupiti približno toliko kot z e-nim dolarjem v Združenih državah. Ko po končani vojni vlada hi izpolnila nobenih obljub, katere je tekom vojne delala na desno in levo, je delavstvo spoznalo, da je bilo prevarano, in razredna solidarnost v vrstah vseh delavcev se je še povečala. Ko so fašisti pred sedmimi meseci začeli s svojo kampanjo terorizma, si niso drzniji iti v delavske okraje in napadati unij-ske člane. Vsled tega so si izbrali za svoje žrtve ponajveč cestno-železniške delavce. Šele ko je vlada odobrila terorizem bele garde, so si fašisti drznili vprizarjati napade na razne delavske urade in glavne stane: preračun j en o je, da je bilo uničenih nad 200 socijalističnih, komunističnih, zadružnih in unijskih u-radov. -o—-- UVOZ MESA V ZDRUŽENE DRŽAVE. Dasi so Združene Države večji producent mesa kot katerigSbodi druga država na svetu, vendar uvažajo precej mesa iz drugih dežel, kakor poroča United Star tes Department of Agriculture. Lani se je uvozilo v Združene države 160.000.000 funtov mesa vsake vrste; okolo dve tretini te količine je bilai jagnjetina iz Nove Zelandije. Ta jagnjetina se sedaj izvaža na Angleško. Dasi je bil uvoz mesa lani večji kot v prejšnjem letu. vendar to ni bila največja količina uvoženega mesa, kajti leta 1914, je uvoz mesa znašal 323.000.000 funtov. Glavne vrste mesa, ki sa ga Združene države prejemale v poslednjih letih od inozemstva, so bile sveže zrmrznjena govedina, sveže zmrznjeno koštruno-vo mesd, nasoljeno goveje meso v konservi, teletina, klobase, goveji ekstrakt in razne mesne de-likatese. Komunistični kon gres odobril Leninov program. Riga, 2. junija. — V ponde-Ijek se je zaključil v Moskvi kongres druge internacijonale, ki je odobrila program Nikolaja Lenina, in pa program pojedelske-ga ministra Miljutina, ki je danes odločujoča sila v sovjetski Rusiji v ekonomskih zadevah. Program Lenina in Miljutina je bil z molkom sprejet tudi od strani Zinovijeva,' katerega se je dozdaj smatralo kot glavnega protivnika Lenina v vrstah bolj-,ševikov._ Lenin je v svojem govoru pred kongresom izjavil, da se je dozdaj sovjetska vlada morala posluževati sekvizicije vsled zunanjih odnosa j ev in civilne vojne, toda da je sedaj, ko je nujnost položaja minula, treba, da se med kmeti in delavci ustanovijo določeni odnosaji. V ta namen sta Lenin in Mi-Ijutin izdelala naslednji načrt: 1. Kmetje naj bi plačali davek v žitu, in sicer okrog eno tretjino pridelka. Ostali dve tretjini obdrže kmetje, da trgujejo z njimi potom novoustanovljenih zadružnih organizacij, katerih moč se bo razširilo. Do zdaj je vlada rekvirirala večji del vsega žita, tako da ni ostalo kmetom »ko-ro nič, vsled česar so bili kmetje ponekod hudi nasprotniki komunizma. 2. Država obdr&i v svojih rokah vse večje industrije in transportna sredstva, posebno usnje, sol in tekstilne industrije. Slednje industrije sedaj izdelujejo produkte, katere v prvi vrsti potrebujejo kmetje. Te industrije se bo obratovalo do maksimalne mere, da se zadosti potrebam kmetov, in uvedlo se bo posebni sistem, glasom katerega bodo delavci d^ili izredne nagrade; na-"-men tega je, da se pospeši produkcija. Nadzorstvo teh industrij bo pod upravo strokovnih unij, ki bodo tudi določale plače, medtem ko je dosftdaj iste določala vlada. Velike industrije in transportna sredstva, kakor tudi naravni viri se smatrajo dalekosež-nega pomena ža vzdrževanje sedanjega režima. 3. Pospeševalo se bo razvoj malih in srednjih zadružnih organizacij in privatnih industrij. Tovarne se bo dalo v najem manjšim industrijam in pomagalo se jim bo celo v finančnem oziru. Strokovne unije bodo določale plače, toda vlada si pridržuje inšpekcijsko pravico. Osebno ini-cijativo pri delavcih se bo primeroma nagradilo /v obliki boljše plače. Vladni uradniki, kateri bodo imeli v rokah opravo tova-ren, bodo v slučaju zanJkernosti, podrejeni strogi prosekuciji. Glavni namen vsepovsod bo povečati produkcijo. Poleg tega se bo odstranilo številne ovire, ki so bile sedaj naperjene proti svobodni trgovini. London, 2. junija. — Iz Hel-singforsa so začeli zopet pošiljati vesti o nemirih v Petrogradu, kjer je baje prišlo do spopada med delavci in komunisti. Železniška zveza med Petrogradom in Moskvo je baje pretrgana. -o—--:- SPREGLEDAL PO 54 LETIH. Port Clinton, O., 2; maja. — Dasiravno je James J. Leets, ki je doma iz Clevelanda, že 54 let star, pa je danes prvič videl svet okrog sebe. Bil je rojen a ka-tarakti na očeh, od katerih eden je bil potom operacije uspešno odstranjen. \ Miljukova 'razkritja' New York, 2. junija. — Profesor Paul, N. Miljukov, ki je bil zunanji minister ruske provizori^ čne vlade po padcu carske via de, je poslal danes iz Pariza na tukajšnji ruški informacijski u-rad besedilo nekega "zelo zaupnega dokumenta", katerega je izdal baje boljševiški zunanji komisar Čičerin, in v katerem se baje razlaga tajne namene, ki so v ozadju najnovejše Leninove poteze z ozirom na zunanje zadeve sovjetske Rusije. Ta dokument, ki je prišel v roke profesorju Miljukovu, je bil baje poslan na vse boljševiške zastopnike v inozemstvu, in v njem se opozarja na razne aljan-ce med posameznimi narodi, ki bi bile interesom sovjetske Rusije najbolj ugodne. Glasom Milju-kovega poročila, pravi Čičerino-va nota na sovjetske zastopnike sledeče; "Interesi zapadnih sil so tako zapleteni, da je vzpričo sedanjega položaja nemogoče proro-kovati, v kakšne politične kombinacije se bodo te sile združile. Toda ker se zavedamo, da nam take aljance laKko dosti koristijo, sugestiramo našim zastopnikom, da smatrajo sledeče kombinacije vrednim upoštevanja: "Angleško-japonska zveza kot grožnja napram Ameriki, ahgle-Sko-nemška zveza kot grožnja napram, Franciji; italijansko-gr-5ka kot grožnja napram težnjam Francije Aa bližnjem vzhodu; poljsko-francoska kot direktna grožnja Nemčiji; Česko-romun-ska kot grožnja napram Madžarski itd." Cičerin pravi nadalje, da mora sovjetska vlada vsled poraza Kolčaka, Denikina in Wrangela računati na to, da so naperjene proti nji sile, imp^rijalističnega kapitalizma ,in 8a vsa bodočnost sovjetske Rusije od visi od .pametnega sedanjega političnega položaja v Evropi. Ekonomski položaj v Evropi se je tako poslabšal, pravi Čičerin, da se ne more postaviti na noge potom mirnih sredstev niti nobena posamezna država niti Evropa kot celota. Opozarja se tudi na popolen poraz, ki ga je doživela misel Lige narodov. ' "Bližamo se trenotku," pravijo naročila Čičerina,'' ko bodo kapitalistični diplomatje pod pritiskom historične logike prisiljeni napraviti največje nespamet-nosti, in naša naloga je, da se pri tem ne vmešamo. "Nemčija potrebuje moralne podpore. Mi ji bomo to dali. Nemčija potrebuje varstva za svojo vzhodno mejo. To se ji bo obljubilo. Francija nas želi videti slabotne. Dajmo ji pokazati, da smo slabotni. Anglija nas želi izkoriščati. Dajmo ji vse prilike. "Mi moramo gledati, da se središče težnosti prenese od nas na zapad. Naj si evro'pski diplomatje belijo glave z problemi, katerih se ne da rešiti. Mi bomo zmirom v stanu oibdržavati svoje stališče kot odločujoč faktor. ''Ni nam v korist, ako se nas boje in ako se našo moč pretirava. Začasno je najbolje za nas, da ostanemo v senci. "Uradno priznanje naših zastopnikov, razvoj trgovskih od-nošajev, počasna žirjenja nase propagande in utrjevanje nase o-blasti med proletarskimi masami — to so cilji našega dela." Čičerin omenja tudi mir s Poljsko, in pravi baje, da ako bi bile poljske armade uničene, te-dkj bi bila Rusija prisiljena nastopiti na evropski areni, kar pa Konec štrajka pomeni zmago za krojače. New York, 2. junija. — Štiriindvajset tednov trajajoča stavka krojaških delavcev v New Yorku se je formalno končala danes popoldne, ko se je podpisalo novo pogodbo med unijo krojaških delavcev in zvezo krojaških tovarnarjev. Sidney Hillman, predsednik krojaških delavcev je po podpisu pogodbe izjavil, da je to najbolj konstruktivna pogodba, kar jih so kdaj dosegli new-yorškI krojaški delavci. Glavr.e točke sklenjene pogodbe so: 1. princip ^uniiske delavnice ostane^ se nadalje veljaven. 2. CJelalo se bo po 44 ur na teden. 3. Standard produkcije se bo v vsaki tovarni posebej odločilo skupno od zastopnikov unij in delodajalca. 4. Skupen odsek unije in zveze tovarnarjev bo odločal mezdno lestvico. Kadar "t; pride do sporpzuma gleri« jSlače, postane isti f.vtDmatičiiiin potom del po-f'- t 5. Komisija sestoječa iz zastopnikov unije in zveze bo nastavljena, da izdela načrt za razmerje med unijo, zvezo in kon-traktorji. 6. Islvede se splošno 12-pro« cesntno, znižanje plač z izjemo rezovalcev (cutters). 7. Ustanovi se razsojevalni dd-bor, katerega naloga je. da gleda, da se ta sporazum izvede kot sklenjeno. Ta odbor bo sestojpl iz treh članov, iz enega zastop-nikanika unije, enega zastopnika zveze delodajalcev, tretjega bo bosta imenovala ta dva, in ta bo poznan kot nepristranski predsednik odbora. -o-— TOBAK JE DOBER ZA ZOBE. Atlantic City, N. J., 2. junija. Dr. W. Gelston iz Camdena je danes pred konvencijo zobozdravnikov, ki je sedaj tukaj v teku, izjavil, da je pošten čik tobaka eno izmed najboljših sredstev, da se zobe ohrani zdrave in trdne. On je mnenja, da ako se bo reformistom, ki hočejo odpraviti uporabo tobaka, njih nakana posrečila, tedaj se bodo bolezni na zobeh in na zobnem me-sovju zelo povečale. Tobak preprečuje bacilom vhod v zobe. Tudi kajenje cigar je dobro za zobe, medtem ko so cigarete radi papirnatega ovoja brez vrednosti za zobe. ^ bi ne koristilo interesom Rusije in bi pomagali) samo Nemčiji, ako bi do tega prišlo prezgodaj. "Brez ozira na to, kako se francoski in nemški državniki zvijajo, rbžljajo z meči "in udajajo v zadnjem trenotku," pravi Čičerin, "pa bo prišk prej ali slej do novega spopada, povzročenega od razmer, in takrat moramo imeti mi proste roke." Dokument je datiran 6. februarja 1921,. Riga, 2. junija. — M. Rikov, bivši predsednik vrhovnega ekonomskega koncila sovjetske Rusije, ki je poznan kot zagovornik modificiranja komunističnega pro grama, je imenovan prvim pomočnikom ministrskega predsednica Lenina, in njemu bo izročeno izvajanje novega industrijal-nega programa, o katerem se je pred kratkim poročalo iz Moskve. STRAN 2. '^Enakopravnost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. ISSUED EVERY~I)AY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. BuaineBs Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE, SUBSCRIPTION RATES: Carrier . .....................1 year $o.50« 6. mo. $3,00, 3 mo. $2,00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail.......1 year $6.00. 6 mo, $3.50 3 mo. $2,00, United States ......................1 year $4,50, 6 mo, 2.75. 3 mo, $2.00 Europe and Canada ..........................1 year $7,00. 6 mo. $4,00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY 3c. Lastuje in izdaia ga Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE, Za \-8ebino oglasov ni odgovomp ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, OHIO PETEK ( FRIDAY) JUNE 3rd 1921 "ENAKOPRAVNOST' JUNE 3rd 1921 ZAKONI O KLAVSKIH ODŠKODNINAH VZDR02ENIH DR2AVAH. ZAKONI DRŽAVE NEW YORK. Delavski odškodninski zakon (Workmen's Compensation Law) je bil sprejet v državi New York leta 1913, in od tedaj je bil večkrat spremenjen in njegov delokrog razširjeni Zakon je obvezen za vsakega delodajalca in določa, da vsako leto, kjer je zaposleno četvero ali več delavcev, razun poljedelskih delavcev in hišnih služabnikov, spada pod državni kompenzacijski zf&on. Odškodnine za poškodbe. Odškodnine se izplačujejo za nezgode, nastale tekom in vsled dela, in za nalslednje bolezni in infekcije, ako onesposobljenost traja dva ali več tednov oziroma, ako poškodovanec umre, razun v slučaju, da je poškodovanec samovoljno in namenoma povzročil nezgodo ali smrt za sebe in druge ali ako je bil na delu v pijanem stanju. Čakalna doba. ^ Newyorski kompenzacijski zakon določa čakalno dobo (waiting period) dveh tednov. Z drugimi besedami, delavec začenja dobivati odškodnino se le po preteku 14 dni po poškodbi; le v slučaju, da traja onesposobljenost čez 49 tednov, je delavec vpra-vičen do odškodn'ine, začenši od prvega dne poškodbe. Postopanje. Tekom tridesetih dni, kar se je zgodila poškodba, mora delavec obvestiti komisijo in delodajalca. To obvestilo mora izvršiti pismenim potom in v njem navesti vse okolnosti nezgode in seveda tudi ime in adreso poškovanca. Za to prijavo so na razpolago posebni formularji, ali prijava se sme napraviti tudi na navadnem papirju. Zdravniška oskrba. Poškodovani delavec ima pravico do brezplačne zdravniške oi^krbe tekom najmanj 60 dni; brezplačna osikrba preko te dobf je odvisna od sklepa Compensation Board-a, Zdravnika preskrbuje in izbira delodajalec. Ako poakodovainec želi posebnega zdravnika, mora ga sam plačati. Poškodovanec se mora dati pregledati od zdravnika, kadarkoli to zahteva Compensation Board. Ako ne vzadosti tej zahtevi, zgubi pravico do odškodnine. Kompenzacija za slučaj smrti. Za slučaj smrti, nastale vsled nezgode na delu, znaša odškodnina najprej sto dolarjev za pogreb. Udova dobiva trideset od sto pokojnikovega zaslužka in deset od sto za vsakega otroka izpod 18. leta. Ako so otroci sirote brez nijednega roditelja, tedaj vsak otrok, ispod 18. leta dobiva po 15 od sto; ravno tako atarisi, bratje in sestre, ki so bili odvisni od pokojnikovega zaslužka, dobivajo po 15 od sto. Plačilo vdovi neha z njeno smrtjo, ali pa, ako se zopet poroči. Plačila otrokom, bratom in sestram prestanejo, ko dosežejo 18. leto. Starišim pa, ko postanejo gospodarsko neodvisni. Isto velja tudi glede vdovca, ako mu je žena ponesrečila. Inozemci. Odškodnine inozemcem so popolnoma enake kot za državljane — z edino izjemo, da imajo pravico do posrnrtnine v starem kraju le pokojnikova žena in otroci, in le ako teh ni, pa stariši, ali stari oče in stara mati, pod pogojem da jih je pokojnik popolnoma ali delno vzdrževal vsaj leto dni pred smrtjo. Odškodnina za onesposobljenost. V slučaju popolne in trajne onesposobljenosti mora poškodovanec preijemati šestinšestdeset in dve tretini (66:2-3) od sto svojega prejšnjega zaslužka. Odškodnine za pohabi j en je oziroma poškodbo ppedinih telesnih udov so različne. Plačila se vršijo navadno na isti podlagi (66:2 -3%) za določeno dobo. Tedenske odškodnine znašajo ne manj kot $5 in ne več kot $15. | V slučaju, da delodajalec ali delavec nista zadovoljna s sklepom kompenzacijskega "Board-a", moreta, kadarkoli jima je volja zahtevati, da se stvar vzame zopet v pret^. Ako se ta zahteva izkaže kot neutemeljena in nerazsodna, tedaj mora stranka, ki je vložila priziv, plačati vse stroške tega postopanja. Ker so vsi delodajalci zavarovani za slučaj industrijalne kompenzacije, radi tega bankrot delodajalca ne rešuje zavarovalne družbe od dolžnosti plačevanja od^odnine. Odškodnine imajo isto prednost pred drugimi obveznostmi kakor neizplačane plače, brez ozira na velikost svote. Vse spore rešuje State Industrial Commission, ki ima svoja zasedanja v vseh okrajih države, da vrši zaslišanje o kompenzacijskih zadevah v do-ticnem okraju. Le v izvanrednih slučajih morejo stranke vložiti priziv proti sklepu komisije. Ni prav nič potrebno imeti odvetnika za iztirjanje odškodnine. V večjih mestih so tolmači na razpolago brez stroškov za stranke. Skoraj v vsakem večjem mestu obstoja organizacija za brezplačno pravniško pomoč (Free Legal Aid Bureau), ki prevzema kompenzacijske slučaje za one, ki iz enega ali drugega razloga ne znajo, kako jim je postopati v tem slučaju. RAZNOTEROSTI. Ljudski komisarijat v Rusiji je bil sestavljen sledeče —. predsednik, Trocki — vojna, Dzier-žinski —notranje zadeve, Sta-Ijin — narodne zavede, Cičerin — zunanji posli, Lunačarski — prosveta, Cjurupa — prehrana, Rikov — narodno gospodarstvo, Prestiuski — finance, Semanko — narodna zdravje, Ozinski — kmetijsko gospodarstvo, Emša-nov — promet, Kurski — pravosodje, Omidt — delo, Ljubovič — pošta in brzojavi, Ležvan — zunanja trgovina. — Vseruski centralni izvrševalni odbor je v najnovejšem času tako sestavljen: predsednik je Kalinin, člani ca Stal j in. Kam en j ev, Petrovski, Tomski, Rikov, Vladimirski, Sa-pronov, Kutuzov, Smidovič in Zalucki. Češko delavstvo za socialne demokrate. "Pravo Lidu" ugotavlja, da je proslava 1. maja na Češkem pokazala, da je kljub vsej komunistični propagandi v češkoslovaški republiki večina delavstva socialno demokratska. Za Češke ujetnike. "Tribuna" doznava iz dobro poučenega vira, da je v Ukrajino odpotovala češkoslovaška misija treh članov, ki bo napravila potrebne korake, da se tam zaostali Cehi čimprej vrnejo v domovino. Varšavska vlada je dovolila, da se vrnejo preko Poljske. — Tudi naših ujetnikov je še lepe tisoče na Ruskem. Ampak ti so "Jugoslo-veni", zato jih bodoči minister vojne in mornarice g. general Hadzič ne bo oprostil. Izid volitev v tržaško delavsko zbornico. Dne 26. aprila so se izvršile volitve v delavsko zbornico v Trstu. Udeležba je bila zelo slaba. Od 35,000 vpisanih je volilo samo 10,000 in to kljub temu, da go volitve trajale osem dni. Od oddanih glasov so dobili socialisti okrog 4,000 in komunisti 6,000 glasov. Henri Barbuse, Knut Hamsum, Bernard Shaw, Ramsay MacDo-naid, Robert Smillie, K. Jerome in drugi so izdali manifest za revizijo versailskega miru. Švicarski komunisti za enotno proletarsko frontb. Centrala švicarske komunistične stranke je poslala Zvezi komitetov švicarskih strokovnih zvez in delavskih unij, federativni zvezi drž. uradnikov in uslužbencev ter vodstvu švicarske, soc. dem. stranke odprto pismo. V pismu kaže na sedanjo ofenzivo švic. delodajalcev in zato predlaga sedaj kom. stranka, da se stvori enotna proletarska fronta ter da se konference zgoraj omenjenih inštanc s kom. stranko vidijo še pred 1. majem. Kom. stran- ka pričakuje odgovor do 28. m. m. Svet ruskih ljudskih komisa-riatov je odobril sporazumni načrt z Norveško in Dansko z pzi-rom na upostavitev trgovinskih odnošajev. — Tako lepih razgledov v bodočnost v Rusiji menda še ni bilo kot sedaj, ko išče ves svet prijateljskih stikov, s to državo, bodisi iz resničnega prijateljstva, bodisi s spekula-cijskimi nameni ali pa iz — strahu. Ruske strokovne organizacije se udeleže uprave velike sovjetske republike. Na seji sovjetov, katere so se udeležili tudi odposlanci s konference brez-stran-karjev in tvorniš-kih odborov, je Zinovjev izjavil, da se ruski izvrševalni odbor razširi in bo sestavljen tudi iz zastopnikov sin-diltalne zveze. Izvršev, odbor izvoli posebno provincialno komisijo, katere namen je, da se pobriga za izboljšanje delavskega položaja in pospeši zadružno or-redb. — Vse to kaže, da išče Ru-ganizacij-^ v smislu zadnjih od-sija novo orientacijo v svoji politiki, oziroma, da jo je našla in stopa krepko in smotreno k njeni izvrštvi. Dobro je tako, ker samo na te% podlagi bo mogoče enkrat priti do tistega zaželjenega cilja: proletarske enotnosti. Dosmrtne brezplačne železniške karte. "Jugoslovenski Lloyd" je objavil neverjetno vest, ki še do danes ni dementirana. Direkcije železnic SH'S so prejele sledeči uradni spis: Gosp. minister saobračaja naredjuje svojom od. lukom 21. III. 1921. pod br. 8720 —21, da svi bivši ministri saobračaja, generalni direktori in diijiktoi/i oblastnih' dirtekcija' imaju doživotno pravo na be-splatnu godišnju kartu I. vozne klase. Njihove porodice u ko je se računa žena i neopskrbljena d ječa imaju povremeno pravo na besplatnu vožnju I. vozne klase." — Vlada štedi in deli enakopravnost. Stari in mladi. Spisal Anton Medved, Kot drugi zvezek zbirke ljudskih iger, katere izdaja Ljudski oder, je izšla^Medvedo-va ljudska igra v štirih dejanjih Stari in mladi. To je prvi natis tega Medvedovega dela, katerega rokopis so našli med pisateljevo zapuščino. Cena 16 K, po pošti 2 K več. omuHnBanaMnuMwuiB Pohištvo in druga domača oprava, katero ne rabite in vam je v napo t jo, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil s tem, da boste hitro prodali.' RAZMERJE MED SLOV. SOCIALISTI IN KOMUNISTI. "Naprqj," glasilo jugoslov. soc. dem. stranke objavlja 4. ma. ja naslednjo izjavo: Načelstvo naše stranke je sklenilo v petek dne 29. aprila zelo važen sklep, kj smo ga objavili v "'Napreju" št. 97 z dne 30, aprila. Da ne bo kakega nesporazum-Ijenja, pripominjamo sledeče: 1. Naš socialno demokratičen program ni od včeraj. Ce stranka ni mogla prej ljudstva rešiti, je vzrok iskati v nezavednosti ljudstva, ki je socialno-demokracijo sovražilo, namesto da bi ji pomagalo. Brez ljudstva pa ne moje zmagati nobena stranka. 2. V kokilor je komunizem na Slovenskem nastal vsled nereda v naši stranki, ga ne moremo smatrati za komunizem, marveč za opozicijo v socialni demokraciji. (Ko je pa naša stranka na svojih zborih v Mariboru in Celju določila, da mora imeti v stranki vsak član enake pravice, in določila red, po katerem se te pravice priznavajo, tako da je po dnevu 8. maja 1921 (pogl. "Naprej" štev 82 z dne 13. aprila 1921) popolnoma nemogoče, da bi v stranki gospodaril Peter ali Pavel proti volji članstva — nima opozicija več vzroka govoriti o neredu. V obrambo strankine časti pa moramo tudi omeniti, da je moral biti nered takrat, ko je vse drlo k nam in smo imeli polne roke dela, aparat stranke je pa zadoščal samo za prejšnje malenkostne razmere, 3. Kolikor je pa pri nas pravih komunistov, ki so proti našemu programu, tem moramo odločno povedati, da celjske resolucije z dne 29. aprila ne pomenijo programatičnega zbližan ja obeh strank. Naše načelstvo niti ne bi bilo upravičeno kaj takega sklepati, to je dovoljeno edinole strankinemu zboru. Naše načelstvo je s tem sklepom le priznalo komunistično stranko za stranko .delavnega ljudstva, s katero smemo sklepati kompromise v obrambo proti skupnemu sovražniku: kapitalu. Sodelevali bomo pa s komunisti le tako dolgo, dokler jim pojde za resno delo v korist delavnega ljudstva našemu programu. 4. Trdno vero pa imamo, da bo mogoče združiti vse proletarske stranke sveta prej ali pozneje v novi mednarodni organizaciji na temelju sklepov dunajske februarske konference Naša stranka se je te konference udeležila in naš letošnji strankin zbor bo njene sklepe gotovo potrdil. S tem bo postalo popol-nomo jasno za vse strani. (Iz centralnega tajništva JSDS in KDZ.) -o- IZJAVA POŠTNEGA MOJSTRA HAYS-A. Washington, 2. junija. — Glavni pošt. mojster Hays je objavil danes tri principe, po katerih se bo obratovalo poštni department pod njegovo upravo, ki predstavljajo silen kontrast z ravnanjem tiranskega Burlesona, ki je bil poštni mojster pod Wilsonovo administracijo. Ti trije principi so: "Človekoljubno postopanje s poštnimi uslužbenci. "Poštne ravnatelje in uslužbence se bo nastavljalo brez ozira na stranke. "Vsem listom, ki bodo vložili prošnjo, da se jim dovoli privilegij za drugorazredne pošiljatve, *o-bo ugodilo in napravilo se bo konec časnikarski cenzuri od strani poštnega departmenta. Frank Zakrajšek Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu pogrebnik in embalmer 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke In pogrebe in druge prilike. Sokolstvo. Na tajnika društva ''Slovenski Sokol ' v Clevelandu, O. je prišla uradna prošnja od telovadnega društva "Sokol" v Slovenski Bistrici, in objednem nabiralo* pola. Prosi se cenjene brate Sokole, kakor tudi rojake, ki se strinjajo s sokolstvom,da položijo mali dar za Sokola, ki prav lepo prosijo; nameravajo si zgraditi svoj lastni dom. Dgrove sprejema tajnik društva, br. Frank Hudovernik, 1064 E. 62nd St. Kdor daruje 1000 Kron, postane v smislu društvenih pravil njega ustanovni član. Na zdar! Fr. Hudovernik, tajnik. Mnogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v Ameriki bivajočin« rojakom. Ali si pa rojaki tega pri' zadevate spoznavati. Pokažite to * tem, da ste tudi vi ne le samo čit*" telj lista, temveč tudi lastnik. Kupite delnice in postanite njegov last* VERA. ROHAN U Spisala Olga Waldowa S.<><>0<>00<>000000<>C><><>00<>0<><><><><>0<>0^ Vera I" "Papa, prizanašej jej vendar, saj vidiš, da trpi!" je prosila Agata. ''Trpi? Tem huje! Kaj jo briga ta — ta bolezen? Potem si moram misliti še Icaj slabega." "Ali glej, papa, ako b: sedajle ostavila našo hišo, bodo ljudje gotovo še več govorili." Začel je razmišljati. "Dobro, — dam ti še malo odloga. Za sedaj je vsaj vsako občevanje z dotično osebo izključeno — saj me razumeš; ko pa se odloči, je U pričakovati smrti ali življenja, takrat se odločim tudi jaz ter bodem zahteval z vso strogostjo, da odideš. Dotlej ostani. O mon Dieul" Agata je objela Vero. ''Pusti me, ne maram usmiljenja. Tudi jaz se odločim sama. Vera Sepanova se ne da siliti k ničemur, — uboga samo enega moža — onega, ki ga ljubi." In odšla je iz sobe. "Ta odhod je višek vsega, to moram reči. Sedaj celo že priznava, da ga ljubi. Govori resnico, Agata, ali »i ti vedela o tem?" Pa dobro, potem je itak vse odločeno. Še danes pisem kneginji Libanovi. Res, prav dobre volje se odpeljem danes v družbo. Lepe opazkp bomo morali slišati tam, in pa vprašanja: kje je vendar ostala lepa nečakinja? O, da bi je ne bil nikdar videli" , * * * Vera se je olajšana oddahnila, ko so se odpeljali njeni sorodniki; saj je bila sedaj lahko vsaj par ur sama. V stanovanju je vladala velika tišina, nihče je ni motil v njenih mislih. Proti večeru je nakrat potrkalo na vrata, in Ivana je javila: Gospod stotnik pl. Dernhof vprašuje, ali bi mogel dobiti sedaj one knjige od milostive gospodične." Kaj — knjige, da, da, prosim." — To more biti samo pretveza, si je rekla potem. Mon Dieu, prinaša vesti od Egona — kako mi bije srce —' ampak obvladovati se moram pred tem možem. — Dernhof je sklenil, da se hoče brzdati ter nastopiti korektno. Toda sedaj, ko ga je objel omamljajoči vonj te sobe, je začelo zopet vreti v njem, in treba je bilo samo besedice, ki bi vzbudila vso njegovo osornost. "Milostiva —" "Gospod adjutant, prinašate mi poročila od kneza? Pismo ? " *1" "Zal mi je, njega Svetlost je prehudo bolan, in tudi ne ve, da sem tukaj." 'Ničesar od kneza? — Zakaj me potem nadlegujete?" "Nadlegujem? iVIoram vas, žal, še bolj nadlegovati ter vam povedati, da se imamo samo vam zahvaliti za to težko knezovo bolezen. Vi ste ga uničili!" ''Gospod, zahtevala bom zadoščenje za to žalitev!" "Vedno sem vam na razpolago, a sedaj si moram najprej olajšati dušo. Knez je obolel zaradi pogubne strasti, ki ste jo vi razpalili v njem in ste jo gojili z vsemi umetnostmi. Burno menjavanje čustev je do skrajnosti razburilo in razdražilo njegove živce! Kadar bodo zvonovi javljali njegovo smrt, tedaj l^o en glas nad'krilil vse bronaste zvoke — glas vaše vesti!" Vera je obrnila k njemu svoje mirno, kakor iz mramorja izklesano obličje ter dejala; "Gospod, staviti vam moram pogoj; ali ostavite takoj to sobo ali pa govorite z menoj s spoštovanjem, ki ga morem dvakrat zahtevati od vas, prvič za svojo osebo, drugič za zaročenko knezovo. Vkljub vsem zaprekam njega Svetlost ni zahteval, da mu vrnem besedo, in tudi jaz sem se vezana. Volite torej I" Zdrznil se je, kajti uvidel je sam, da ga je zapeljalo predaleč. Pardon, priznati moram, da me je moja narava prevladala, in poskusim brzdati se." Eh bein, ker priznavate, to vidim, da ste dostojen nasprotnik — in zato se mi zdi vredno odgovarjati vam. fCo ?e mi je približal knez, laskaje se mi od prvega hipa, ni bilo to zame nic posebnega: čestilec kakor vsi drugi. Postopala sem ž njim kakor doslej z vsemi drugimi: koketirala sem ,se igrala, ce hočete — človek ne daje sebi odgovora o tem, kar je delal vse življenje. Kako bi se mu mogla čuditi, saj se nisem spoznala moža, ki bi se ne bil razvnel zame — pardon, čast resnici, samo enega!" Dernhofa je zalila rdečica. S prav tako mirnim glasom ter z ostrim naglasom je nadaljevala: Ko mi je pozneje govorilo moje čustvo, da navdaja kneza nekaj več nego kratko trajajoča omama, me je začela njegova oseba zanimati, kajti," — obotavljala se je nekoliko — 'tudi moje čustvovanje je postalo resnejše. Nič več nisem koketirala, in tudi igrala se nisem več. Ali mislite, da hoče ženska pogubiti moža, katerega ljubi?" Dernhof je povesi loči. Ne, ne, — strta sreča, uničene nade so krive _ tudi jaz sem bedna in trpim!" Milostiva, dovolite, da vam v podvojeni meri vrnem vašo vljudnost. Z dostojnim nasprotnikom se je možno pogajati, to je resnica, a sedaj mislim, da sva nalla tudi skupen most: to je skupna ljubezen do kne za." ^ Pustiva vse drugo, gospod pl. Dernhof, in govoriva samo o njem. Ali varajo poročila ,ali j« nevarnost res tako velika?' "Dvojna je — duševna pobitost. opijate in orožje." "O mon Dieul bolezen sama na sebi in pa velika Morali smo zapreti pred njim vse Pritisnila je robec na oči, ramena so se jej stresla in solze so začele kapati med dolgim' belimi prati. Kaj pravi tuji zdravnik?" "Da mu ni pomoči, ker ni možno utešiti glavnega njegovega zla: hrepenenja njegove duše." Zajokala je huje. Sedaj ali nikoli — si je mislil ter se obrnil zopet k njej: Ako ga ljubite, ga rešite I V vaših rokah je njegovo življenje — zato sem prišel sem!" Njega rešiti? S svojim življenjem, ako bi to pO' magalo — tako pa sem brez moči, poslati mu morem kvečjemu pozdrave in ga zatoviti svoje zvestobe." 'Lahko storite več!" ' "Ce veste se kaj, mi povejte, prosim." To mora storiti vaše srce samo." ^ "Ne razumem vas." Zmajala je z glavo. Stopil je bližje k njej. Milostiva gospodična, samo vaša prisotnost ga more rešiti, — bodite veliki in požrtvovalni!"« Prestrašena se je umaknila nazaj ter vzkliknila: Nikdar! Kako si morete drzniti _ ?" "Potem umrje!" — ^ Zgrudila se je na stol in si zakrila obraz z rokami: strašen boj jej je prevzel vse telo. Pobočnik je stopil za zaveso. Nekaj časa je bilo vse mirno, potem je vzraV- , nala glavo ter — kakor pozabivša Dernhofa — govorila sama sebi: "Človek bega vse življenje brez ljubezni po svetu, mahoma pa se zbudi srce, iztegneš roko P° sreči — zaman, že stoji smrt za njo." Kako jo je miloval! —— Vkljub svoji osornosti J® imel najnežhejšo dušo, ki je neprestano trpela in borila skupno z njeno. On umrje — a jaz naj bi živela dalje? i® nadaljevala svoj samogovor. Nemogoče! Umreti i® pojem, ki postane najstrašnejša živa resnica, naša na usoda, ako zadene naše drage. Umreti — človek s« trapi in razmišlja, kako bi bila možna rešitev, toda o® najde izhoda. Tedaj pride nakrat nekdo in ti pr®'^'" (Dalje prihodnjič.) JUNE 3rd 1921 "ENAKOPRAVNOST" STRAN S. Bt'l|»llll»llll»llll»llll»IIIWIIII«IIIWIIIIBIIIIllllMIIII«llll»IIIIBIIII»IIIIBIIIIBIIIIBIIII»ltllBIIII«IIIWHIIBIIIIHK< Wiil^iilBliiWliil»liil«liilMiiil«liilBluliiliil»liil«liil»liil»liil«liil»'hli1iil«liil«tiil«lii'JiilJiiwliil«liilia|S Tel. Main 2063 O. S. Cent. 1690 ffl iJolin L-j. IMLiHeliclr SLOVENSKI ODVETNIK 902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario. PODRUŽNICA: 6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R. \ l!!15UUSi!liSU!15l!!iSi!!lS|!!I5L*!l£l!ii5i!iSi!^ ■00<><><><><><><>0<>0<><><>« wiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii Dva huzarja. Spisal Lev Nikolajevič Tolstoj. VPRAŠAJTE VAŠE PRIJATEUE O DR. RAY SMITH ZOBOZDRAVNIKU na 6701 St. Clair Ave. Uradne ure od 9. dop. do 9. zvečer. Urad zaprt cel dan ob nedeljah, sredah in postavnih praznikih. ^iniiiiiiiniciiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiuiniinuiiiiiicjuiuiimiiniiirntfttiiHiHiiiiiiiiiDiiiuiiiiiuniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiK« i CAS JE DENAR. | Tako reče sleherni Amerikanec. Zato ne zgubljajte časa po | nepotrebnem. Kadar vam pošlje zavarovalna družba naznanilo. | da vam poteče zavarovalnina gotovega dne in da se imate javiti I do določenega dneva v njihovi pisarni, ki pa se nahaja nekje v g sredini mesta in je odprta le do pete ure popoldne, yi pa takrat i ravno od dela pridete, vam ni treba radi tega opravila zgubljati i celega pol dneva. Pa zakaj bi ga zgubljali? Saj opravite lahko | ravno isti posel v moji pisarni, zvečer od pol sedme do pol devete = ure. i COLLINWOOD, O. WOOD 228—R JOSEPH ZAJEC, 15605 Waterloo Rd. CLEVELAND, 0. | ^>iiniiiiiiniiiiHiii;iiiiiiiit}iiiiiiinmc:iiiiiiiiniiniiimuiiiiuiiiiiiiiHiic]iiiininiiiHMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiic]iiiiiiiniiit^niiiiiiiiiiaiiiiiniiiiir<> 1 P a g 9-~ a, o u M ZA/ KUHANJE PIVA DOMA. IMAMO V ZALOGI: SLAD — HMELJ — SLADKOR in vse druge potrebščine. POSKUSITE in se prepričajte, da je doma kuhani vedno le najboljši in najcenejši. DOBITI je tudi zbirko sodov, steklenic, velikih lončenih posod, itd. naroČila dostavimo po pošti točno in v vse kraje.— Grocerijam, sladščičarnam, železnim trgovinam, primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije FRANK OGLAR 6401 SUPERIOR AVE. CLEVELAND, OHIO If p MODERNA SMOTKA Lahko so manjše — toda ne boljše. Te smotke kadijo moški, ki znajo ceniti dobro .;### kvaliteto. Pisite po naš katalog premijev št. 4 t L LEWIS, Cigar Mfg, Co Newark N. J. ^Najvofc}« ncodvisns tdelovalnlca smotk OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI". (Dalje) — Ali ju povabite, mamica? Bole bo, da ne, odgovorila je Liz/a, čuteč nepremagljivo vznemirjenje, ko je pomislila, da bode videla častnika: — rajši ne, mamica! V resnici ju ni želela toliko videti, kakor se je bala kake vzne-mirjujoče sreče, katera jo je če-kala, kakor se ji je zdelo. — Morda se želita sama seznaniti, Lizika ,rekla je Ana Fe-dorovna, gledaje njene lasje, misleč si: "Ne, to niso lasje, ka-koršne sem imela jaz v teh letih. Ne, Lizika, kako bi ti želela . . ." In v resnici je nečesa ja'ko želela svoji hčeri, aH ženitve z grofom ni mogla pričakovati, teh odnosa j ev, kakor so bili z očetom njegovim, ni mogla želeti, —? ali nekaj takega je jaiko želela hčeri svoji. Morda je h<^tela preživeti v duši svoje hčere to, kar je preživela s pokojnikom. Starec konjenik je bil tudi nekoliko zbegan po grofovem prihodu. Šel je v svojo sobo in se zaprl vanjo. Čez četrt ure se je povrnil v atili in modrih hlačah in z zbegano — zadovoljnim izrazom na obrazu, s kakoršnim deklica prvi krat oblači plesno obleko, ter je šel v sobo, namenjeno za gosta. — Pogledam sedanje huzarje, sestrica I Pokojni grof je bil pravi huzar. Pogledam, pogledam. Častnika sta že davno prišla po zadnjih stopnicah v sobo, njima določeno. —No, vidiš, ali ni bolje tukaj, rekel je grof, ki je kar v prašnih čevljih legel na pripravljeno postelj, mari tukaj ni bolje nego v kmečki sobi s ščurki. —Bolje je že, bolje, ali bode-va nekako obvezana tem ljudem. — Neumnosti Biti je treba praktičen človek. Gotovo so' strašno zadovoljni . . Sluga,' zakričal je, prosi, da kako zakrijejo to okno, če ne, bode vleklo po noči. V tem trenotku je stopil starec, da se seznani s častnikoma. Če tudi je nekoliko zarudeval, vendar ni zamudil povedati, da je bil tovariš pokojnega grofa, da sta s pokojnikom bila prijatelja in rekel je celo, da mu pokojnik ni pokazal le enkrat svoje naklonjenosti. Ali je razumel kot naklonjenost to, da mu ni vrnil po- Kako napravi Mazda dobre jedi ceneje kot drugo zabelo. Najboljši dokaz, kako čista in bogata je Mazola leži v tem, da je treba pri crenju ali beljenju eno četrtino do ene tretine manj Mazole kot masla ali masti. To pomeni, da bodo jedi, katere crete, kot pa jeva skorja, in potice; ne le slastneje in jih boste laglje prebavljali, temveč vas bodo tudi stale manj. Kadar je v paju Mazola, ne vidite nikdar, da bi kdo pustil skorjo na krožniku. Paj narejen na MAZOLl, ima tako dobro, tako rahlo skorjo, da jo prav vsakdo sne do zadnje drobtinice. Mazola vam vedno hrani denar, kajti eno in isto Mazolo se rabi lahko zopet in zopet—kar jedi jo le malo vpijejo. . Tako se lahko dela, ker MAZOLA ne vpije duha jedi, ki se je preje cvrela na njej. MAZOLA vam ostane vedno sveža in gladka v vsakem vremenu in pod vsakim podnebjem in je ni treba imeti na ledu. t Pojdite k vašemu groceristu ali sladščičarju se danes po eno škatljo MAZOLA in jo poskusite za peko in kuho. Nikdar več ne boste brez nje. Prodaja se v škatljah, ki držijo en pint, kvart, pol galona in cel galon. GARANCIJA: Ako niste popolnoma zadovoljni s kvaliteto in ekonomijo MAZOLA, vam bo vaš grocerist vrnil denar. CORN PRODUCTS REFINING CO. 17 Battery Place, New Tork. m M sojenih sto rubljev, ali to, da ga je vrgel v zamet, ali pa to, da se mu je posmehoval, tega ni pojasnil. Grof je bil s starcem-lkonjetvi--kom jako uljuden in se mu je zahvalil za obisk. — Oprostite, da ni vse lepo, grof, — sfkoro bi bil rekel: vaša svetlost — tako se je že odvadil občevanju z imenitniki — sestrina hiša je majhna. In tukaj takoj obesimo kaj, pa bode dobro, pristavil je starček in odkrevsal je iz sobe s pretvezo, da gre povedat, da se kaj obesi čez okno, v resnici pa zaradi tega, da prej naznani prihod častnikov. Lepa Ustpuša je prišla, da razgrne čez okno gospejino ogrinjalo. Poleg tega ji je gospodična naročila, da naj vpraša, ako želita gospodja čaja. Dobro prenočišče je, kakor sc je zdelo, dobro vplivalo na grofa; veselo se smehljaje se je šalil z Ustjušo, tako da mu je celo Ustjuša rekla šaljivec, poprašal jo je, je-Ii gospodična lepa. Na vpra sanje, če želita čaja, je odgovoril, da ga more prinesti, ali glavno je, da večerja njegova ni še pripravljena, in bi zatorej bilo dobro kaj vodke in kaj za pod zob, in heres, če ga imajo. Stri j ček je bil v velikem veselju zaradi uljudnosti mladega grofa in je povzdigoval mladi častniški rod do nebes, rekoč, da so sedanji ljudje mnogo izvrst-nejši od prejšnjih. Ana Fedorovna se ni ujemala — boljši od grofa Teodora Iva-noviča pač ni bil nikdo —, naposled se je resno razjezila, a je samo suho opomnila, da "za te, bratec, je tisti boljši, ki ti zadnji govori na srce. Gotovo, da so postali sedaj ljudje urneji, ali grof Teodor Ivanovič je vendar tako plesal škotsko in bil tako ljubezniv, da lahko rečem, da je tedaj vsem zmešal glave, ali on se ni zmenil z nobenim drugim nego z menoj, bili so torej tudi v starih časih dobri ljudje." Sedaj je prišlo poročilo, da gosta zahtevata vodke, heresa in pa kaj za pod zob. — Nu, kaj pa ti, bratec! Ti nikoli ne narediš tega, kar bi moral. Treba je bilo ukazati, pripraviti večerjo, rekla je Ana Fedorovna. — Lizika pripravi, kar je treba! Lizika je tekla v čumnato po gobe in surovo maslo, kuharju je pa rekla speči reberca. — Ali ti je ostalo kaj heresa, bratec? ' — Ne, sestrica, jaz ga tudi nisem imel. — Kako ne, saj ga piješ s čajem. — To je rum, Ana Fedorovna. — Mari ni vsejedno? Noi pa dajte rum — saj je vsejedno. Kaj bi ne bilo bolje povabiti ju semkaj, bratec? Ti veš vse. Saj ne bodeta zamerila, če ju povabimo? \ * Konjenik je izjavil, da je porok za to, da grof po svoji dobroti ne odreče in ju vsekako pripelje. Ana Fedorovna je šla, sama nt vedela zakaj, po gro-gro obleko, in pokrit se z novo čepico, Liza pa je imela toliko dela. da ni utegnila sleči svoje rožaste katoninaste obleke s širokimi rokavi, v kateri je bila. Pri tem je pa bila strašno vznemirjena, zdelo se ji je, da jo čaka kaj presenetljiva, prav kakor bi črn nizek oblak visel nad njeno dušo. Ta grof-huzar, ta lepi mož se ji je zdel neko povsem novo, nepojmljivo, prelepo bitje. Vse, kar on misli in govori, mora biti umno in resnično; vse, kar on dela, mora biti pošteno; vsa njegova vnanjost mora biti lepa. Tega ni dvomila. Ko bi ne zahteval 'kaj pod zob' in heresa, temveč bajna mazila in blagih dišav, bi se ne čudila, ne zamerila bi mu, temveč bi bila trdno prepričana, da mora biti tako. Grof je bil takoj zadovoljen, ko mu je konjenik sporočil sestrino željo, počesal je lase, oblekel suknjo in vzel cigarnico seboj. — Poj diva, rekel je Polozovu. — Pač je bcflje, da ne greva, odgovoril je praporščak: lis fe-rant des frais pour nous recevoir. — Neumnost! to jih osreči. Tudi sem že po ovinkih izvedel, da je ondu lepa hčerka . . Pojdimo, rekel je grof francoski. — Je vous en pris, messieurs! rekel je konjenik, samo zaradi tega, da pokaže, da tudi on zna francoski, da tudi razume, kaj sta se menila častnika. (Dalje prih.) DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9lh St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutra.j do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. H ® ■ JBl R. M. S. P. UDOBNA POT NEW YORK—HAMBURG 0RDUNA..18. luniia. 30, iuliia ORBITA..2. iuliia. 13. avirustn OROPESA 16. julija, 27. augusta Izredne udobnosti za potnike 3. razreda. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 2G Cro.idway New York ■■■■■BBRBBBmiuuaBaEaBUBa Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vara ne ustavimo lista. Vaš otrok bi moral imeti najboljšo hrano Slovenska mati v Philadelphiji piše; "Da je nje otrok bil bled, slab in ni pridobil na teži več tednov. Potem ko je skušala razne hrane, je njen zdravnik predpisal ^crdm4 EAGLE BRAND {CONDENSED MiLK) in nje otrok je pridobil nad pol funta prvi teden, in je dobro spal prvikrat v teku enega meseca." THE BORDEN COMPANY BORDEN BUILDING NEW YORK. Izrezite ta kupon SEDAJ ■— in ga pošlIHe še DANES 0151 m Dreieli boste ZASTONJ nu&o kniiiro "Dobrobit detet«" (Baby's Welfare), katera .vam pove. kako držati otroka zdrave-sra in vam da tudi inatrukcife v vašem jeziku. kako Ea hraniti. Naslov................................ »i. Bi'vlWflf IMENIK ODBORA TELOVADNEGA ODSEKA "SLOVENSKI SOKOL", CLEVELAND. O. 2 Starosta:'— Louis F. Truger, 1038 Addison Rd. Pod staro sta:— Frank Krašovic, 6'729 St. Clair Ave. Tajnik: — Frank Hudovemik, 106^ / East 62nd St. Blagajnik: — Ciril Kunstcl,. 7005 Hecker Ave. > Načelnik: — Zvonko Mohorich, 6328 Carl Ave. Podnačelnik:— Prank Krašovic, 6729 St. Clair Ave, Nadzorniki: 1.) Vinko Levstek, Joe Zarkovih in Vinko Korče. Zastavonoša: — Frank Zavri. ^ Reditelj orodja;— Vinko Levstek, Za Literaturo: Louis F. Truger. Seje-vse vrše vsaki drugi petek v mesecu ob 8:00, uri zvečer v prostorih S. N. D. soba št. 3. V telovadni odsek se sprejemajo člani od 16. leta naproj. Mesečnina je 25c na mesec. Vprašajte za pogoje za priaftop pri gori imenovanih uradnikih. Telovadne vaje se vrše vsak pon- deljek zvečer ob 7. uri zvečer v dvorani mestnega kopališča, in vsak petek od 7. do 8. ure zvečer za niiraščai in od 8. do 9. ure za odrasle člane v dvorani gg. Sever in Nagodte. Tiskovna Družba American-Jugoslav Ptg. & Pub. Company. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Tiskarna Tiskovine Dnevnik Tudi Vi Je edino slovensko linijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ja-ko primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše \noviccj in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrob^ nosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. THE AMERICAN-IUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. TEL. PRINCETON 651 6418 ST. CLAIR AVENUE. STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" JUNE 3rd 1921 Clevelandsjke novice. — Prihodnji teden pride v Cleveland eden največjih cirkusov na svetu, Ringling Bros in Bar-num Bailey ki bo imel letos silno veliko število izvežbanih divjih zverin. Cirkus se bo mudil tukaj le dva dni v pondeljek in tore'k, 6. in 7. junija ter bo priredil štiri predstave, kot navadno, eno popoldne in eno zvečer. Poleg nastopov najspretnejsih moških in žensk bo nadvse zanimivo videti predstavo, katero vprizore razne živali. Tigri bodo jahali slone, črni afriški levi bodo skakali na dirjajočega konja, b^i severni volkovi se bodo sprehajali po vrveh v celih trumah, itd. in itd. Poleg ogromnega števila nemih igralcev pa se bo videlo nastopati 600 moških in ženskih igralcev in igralk in skoro 100'clownov. — Včeraj »e je igral triletni Clarence Stroman s svojo šestletno sestrico Ethel doma na vrtu 761 1 Worley Ave. in se tako nevarno pobil, ko je padel ob vrtno gugalnico, da je kmalu po nesreči umrl. S sestro sta se lovila okrog gugalnice, ko se je deček »podtaknil ob neko korenino, štrlečo iz zpm'lje in zadel pri padcu tako n»srečno z glavo ob gugalnico, da se mu je prebila črepinja. — Prav žalosten spomin bo imel Leo V okas iz 2281 E. 69. St. na svoj devetnajsti rojstni dan. Pa saj ga bo imel tudi lahko, ko mu je dal sodnik Damp-8ey tako izredno godovno darilo. Mladenič je imel namreč nov motor-bicikel, s katerim se je podal na cesto, in ga gnal po Superior Ave, nad 35 milj na uro, za-kar mora plačati sedaj $ 15 kazni in licenca mu je odvzeta za 3 mesece. Fantu je bilo silno tes-ko prevzeti tako ostro kazen in to še na rojstni dan. Spomnivši se, da se ne bo celo p61etje mogel niti enkrat več peljati, se je tako užalostil, da so mlu pričele teči debele solze, ko je šel iz sodne dvorane. — Kot smo že poročali jc izumil in konstruiral poznani rojak Louis Vremšak nove vrs^e avtomobil in pod njegovim vodstvom se je organizirala družba Adria Motor Car Co., ki bo izdelovala in pošiljala na trg te nove avtomobile. Včeraj popoldne se je Mr. Vremšak zglasil v našem u-radu. Pripeljal se je v avtomobilu, ki njegovo lastno delo in ko smo si mašino ogledali, smo morali priznati, da je delo zelo dobro in avtomobil jako praktičen. Če je mož nasproten temu, da bi njegova žena delala izven doma, ga mora ona ubogati. Tako je odločil sodnik Levine, ko je dovolil Kenneth V. Ralstonu raz-poroiko. Ralston zasluži povprečno po $30 n^ teden. Ta svota pa ni bila dovolj velika za njegovo ženo in je na vsak način vstrajala pri delu v neki prodajalni ne meneč se za moževe pros nje, naj ostane doma in opravlja hišne posle. To je napotilo moža, da je zaprosil razporoko in sodnik mu jo je doyolil rekoč: ''Nemogoče je, da bi oba, mož in žena delala,- kajti omožeoi ženski je odmerjen prostor doma." — Jutri, dne 4. junija se vrši seja kluba Društev S. N. D. ob 7:30 zvečer. Prošeni so vsi člani, da se seje vdeleže. — V poodeljek zvečer se vrli seja veseličnega odbora pev. dr. "Jadran" v Knčičevi dvorani. Vse odbornike, kakor tudi podporne člane in članice se prosi, da so gotovo navzoči. Tajnik. — Royal Blue zadružna kor-poracija, katere prodajalna se nahaja tudi na St. Clair in E. 72. St. in v katero je zainteresiranih tudi že precej Slovencev, bo priredila danes ob 5. uri popoldne izlet v avtomobilih od Masnic dvorane na Euclid ave. in 35. ul. v* Rocky River, kjer bo na razpolago dovolj okrepčil, nakar se bo vršil ples. Govoril bo tudi župan Fitzgerald. — Ko je šla 22-letna Mrs. Fannie Britt včeraj zjutraj v družbi Edwarda Millerja, ki je up osi j en istotam kot ona, na delo, so ravno pred vhodom v tovarno Vacuuni Cleaner Cd. na Ivanhoe rd in Nickel Plate skočili iz nekega avtomobila trije moški, nakar sta jo dva prijela, tretji pa ji je vrgel v obraz neke vrste kislino. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so se zdravniki izjavili, da je celo njen vid v nevarnosti. Mrs. Britt je poročena, toda je pred tremi meseci zapustila moža, ki je bil pred kratkim prijet od policije kot človek sumljivega značaja; bil je izpuščen, toda se nahaja še vedno pod policijskim nadzorstvom. Napadena ženska pravi, da enega izmed napadalcev pozna, toda policija ga ni našla na njegovem domu. — Iz Mexico City se poroča, da je bil tamkaj aretiran Dominik Benigno, ki je bil baje vodja banditske čete, ki je 31. decembra preteklega leta oropala in umorila W. C. Sly-a in G. K. Fannerja. -:—o-- ABDITUS: deformacija in soči-jalni boji slovenskih kmetov. (Dalje.) mu odrekali, gli so tako daleč, da se niso niti umivali, niti si kuhali jedi, niti/ si popravljali obleko — da, niti las in nohtov strigli, vse to zato, da služijo Bogu, tistemu mističnemu Bogu, ki so si ga sami ustvarili v svoji bedi in duševni onemoglosti. Odrekli so se posvestemu uživanju in slehernemu veselju. To* mišljenje in čustvovanje pa je temeljilo v bistvu — seveda ne brez izjeme — v lenobi, trmi in nečednosti. Delavni, produktivni sloji se niso mogli vnemati za tako življenje kljub svoji neznosni bedi.. Posebno kmetu ni v ničemer ustrezala ta lenoba in zavedna umazanost. Četudi se je rodila askeza v brezmejni revščini, se vendar ni mogla razviti med ljudmi, ki so živeli od dela svojih rok. Ideje tedanjega najnižjega proletariata so se izražale v sanjah. iK'm^ in rokodelec sta šla samo do pol pota. Dalje nista mogla; zakaj čutila sta pod svojima nogama še tla, zemljo. Imela sta še neki materialen objekt, ki sta se ga oklepala. (Dalje prih.) nesli in da je imela za nje svoj pomen. A človek se kgnčno tudi ječe privadi. Pravijo, da so ljudje, — proletarci, ki so jih hoteli preseliti ruski komunisti iz bajt v razkošne palače kapitalistov, te hiše zopet zapustili in da so hoteli v svoje bajte nazaj. Zato, ker niso bile prav opremljene in so bile začasno neudobne. Nazaj v staro bajto! To je tudi -geslo plemenskega separatizma in ljudi, ki se trkajo zadnji čas s posebnim povdarkom na svoja avtonom^stična prsa. V kolikor se pa o njih to ne da reči, ne da bi se jim delala krivica, pa se gonijo za fantomi, neopredeljenimi frazami in da ponavljajo trditve, ki jih niso do konca premislili. (Dalje prihodnjič) IŠČE SE tri čedne sobe za družino. Zeli se dobiti od E. 40. do 79. ceste. Kdor ima 'kaj primernega, naj javi upravi tega lista. (129 m DOBRA m času primerna je pijača izdelana v naši tovarni, kjer se izdeljuje po najboljših strokovnih navodilih. Kdorkoli je še pokusil naš izdelek je bil zadovoljen. Vsi, ki pa še niste okusili naše izvrstne mehke pijače, vam priporočamo, ^a si jo naročite takoj. Naročila vam pripeljemo na dom ali kamorkoli želite. Posebno se priporočamo našim slovenskim društvom za naročila ob priliki raznih piknikov. Se priporočamo A. & J. Collinwood Bottling Co. 14903 SYLVIA AVE. Phone Wood 98—W Ne smemo se torej čuditi, da se je nekaterim voditeljem upornih kmetov časih kaj "prikazalo", da so se "zamaknili" in potem blagoslavljali križe in svete podobe, ki so jih nosili nezado-voljneži s seboj na dolgih drogovih. Pri ekstremnih naturah seje naposled fantazija bednega in, izkoriščanega človeka razgrela ob goreči molitvi in rodila se je povišana askeza, izrazu j oča *e\v prostovoljnem stradanju, bera-štvu in popolnem odrekanju. Veselo, razposajeno življenje, meseni in nasladni občutki.visokih, vladajočih stanov, so rodili' na ,tej strani strasten črt do življenja. Veflika je bila stvar, za katero 80 se borili; ni šlo za nič manj, nego za "resnično besedo božjo", in zato so šli nezadovoljni kmetje brez strahu v smrt na "kole" in v najgroznejše muke, Askeza, ki se je udomačila prav posebno pri skr*tj ni levici tedanjih nez^dovoljnežev, pri raznih komunističnih sektah, pa ni našla odziva pri kmetskem in rokodelskem ljudstvu. Kmet je trdo delal in zato je potreboval življenja in 'veselja. On je bil že po svojem poklicu marljiv in čeden človek. Ce hočemo iz-poznati krščansko askezo, jo moramo premotriti tam, kjer je najbolj razvita, pri takozvanih "puščavnikih" in drugih enakih ljudeh tedanje dobe. Ti ljude so "črtili življenje: zaraditega so se 'Filip Uratnik: i AVTONOMIJA IN AVTO-NOMISTI. (DalSe) Tako bi bilo načelno vprašanje avtonomije pojasnjeno in rešeno. Mi "centralisti" smo toraj prav za prav tudi "avtonomisti". Lahko pa se reče tudi nasprotno, ker smo oboje. Ce prav ne v taktičnih metodah boja za njo, se strinjamo g'lede ustave same nekako s komunisti, ki so našli v svoji "federativni sovjetski republiki" srečno srednjo črto med centralizmom in avtonomijo. Ce toraj ni res, da smo centralisti, je pa seveda na drugi strani res, da nismo tiste vrste avtonomisti kot hrvatski frankov-ci, Radičevci, Sustercijanci in vse druge družbe, ki napeljava j o vede ali nevede vodo na njihov mlin. Od njih nas ne loči pojem in vsebina avtonomije, ampak njen obseg. Te skupine hočejo, da naj bo merodajno za razdelitev in obseg avtonomnih terita-rijalnih enot plemensko čustvovanje, kakor ga je ustvarila nam in našemu razvoju sovražna zgodovina. Srbi skup, Hrvati skup, Slovenci skup! Tako se glasi njihova popularna parola, popularna zato 'ker je reakcijo-narna. Je pa reakcijonarna v najslabšem smislu te besede. Ona kaže nazaj v našo preteklost v gospodarsko in kulturno nemoč, v anarhijo v upravno nesmiselnost. V čudovito upravno nesmiselnost, ki pa zadobiva svoj glob ji smisel 6e pomislimo, da so nam jo tuji osvojevalci, Turki. Madžari in Nemci z mečem pri- THE CUSTWIAN Wm & LOAN COMPANY. IHHimiMHHI POZOR! NAŠA ŽELEZNA TRGOVINA je popolnoma preaikrbljena z vsakovrstnimi hišnimi in gospodarskimi potrebščinami /kakor tudi z oljem in barvami. ZALOGA POHIŠTVA. KRIST MANDEL 15702 Waterloo Rd. PRODA SE PEČ na plin in premog; v dobrem stanju. Naslov pove upravništvo tega lista. (131 DVE ČEDNI ŠOBI se oddasta dvema ali večim fantom na 5806 Prosaer Ave. (i 30 NAZNANILO! Tem potom naznanjam javnosti, da moj mož Frank Jdsenovec 1364 E. 53. St. ni upravičen prodajati pcjiištva do sodnijske odločitve. Kdor bi videl, da bi kaj prodal, naj mi sporoči, zakar dobi $5 nagrade. Sporočite v uradu tega lista. Antonija Jesenovec. THE LAKE SHORE BANKING & TRUST COMPANY. E. 55th St. & St. Clair Ave. Cleveland, 0. Vam daje na razpolago giyoje tridesetletne skušnje svojega bančnega poslovanja v Ameriki ali v domovini. Pošilja denar potom bančnih menic (For. Draft) Potom poštnih denarnih nakaznic (postal Money Orders) Brzojavno (Cable) Preskrbi da dobite svoje rojake iz domovine. Odpravlja potnike v stari kraj preko vseh parobrodnih linij. Na uloSke plača po štjri odstotke obresti od dneva; ko ste denar naložili pa do dneva, ko ga dvignete. $30,000.000.00 ogromno imetje je najbolje jamstvo za točno in zanesljivo poslovanje te banke. Predno 'kaj ukrenete, se vedno s popolnim zaupanjem obrnite na vašo STARO LAKE SHORE BANKO. Mi želihio biti vaši prijatelji in vaši zavezniki. Pridite osebno ali pišite na THE LAKE SHORE BANKING & TRUST COMPANY. E. 55th St. & St. Clair Ave. Cleveland, 0. Podružnica na Union Ave. in E. 93rd Str. MI PLAČUJEMO PO NA HRANILNE VLOGE Premoženje $325.000.00 I 414 EAST 156TH STREET Cleveland, Ohio. Denar Pretežavno je denar riskirati v katere/nkoli dvomljivem podjetju. In vi ga ne 'boste držali skritega v hiši, ko bi moral služiti več denarja za vas. Manager od The Cleveland Trust Company podružnice v vasi soscaki vam bo z veseljem svetoval, kako naložiti varno vaš depar, ali ga vložiti v banko, kjer vam nosi štiri procente obresti. Pridite notri, navadno j^ kdo v podružnici, s katerim se lahko pomenite v svojem jeziku. Premoženja nad $125.000.000. ZTbe Clevelanb ZDrust Companig r m MALI OGLAS! SOBA se odda v najem enemu ali dvema fantoma. Vprašajte na 7214 Lachyear med 71. in 74. cesto. (130 Proda se prav poceni GROCERIJA IN MESNICA zaradi odhoda v stari kraj. Poizve se v uradu tega lista.. . (147 Vsem rojakom, ki želijo imeti matike za obdelovanje vrta ali polja, naznanjam, da jih lahko dobite vsak čas pri meni ker imam sedaj zgotovljene. JOHN MANDEL. 15322 Waterloo Rd. KOFFBE KAMDEN KAVA je najboljša kava, najboljše Jcvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, po vseh najboljših grocerijah. THE KAMDEN CO. PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O. SELITVENO NAZNANILO. Članstvu društev Naprej št. 5, S. N. P. J. in Slovan^št. S. D. Z., naznanjam, da sem preselil na 1253 E. 60 Str. Ludvik Medvešek, tajnik. SOBE SE ODDAJO. Dve jako čedne sobe v ospredju, se oddajo enemu ali dvema fantoma. Vprašajte na 5385 St. Clair Ave. ( 1 29 PRODA SE nekaj pohištva prav poceni. Vprašajte na 1056 E. 62nd Street zgoraj. (129 ŠTIRI SOBE SE ODDAJO v najem na 6524 St. Clair Ave. HIŠA NAPRODAJ. V zelo prijazni okolici 11 sob za 2 družini, garaža in vse moderne naprave. Rent na mesec $88. Cena $8000. Takoj se potrebujte $4000. Več se poizve pri JOHN ZULICH, 6313 St. Clair ave. — Cleveland, Ohio. PRODAJAM zemljo od enega a-kra naprej, v krajih iz katerih se lahko hodi delati v mesta. — Prodajam tudi farme v državi New York, Pennsylvania in Ohio. J. ZULICH FARM AGENCY. 6313 Št. Clair ave., Cleveland, O. Hiša z 16. sobami; moderno izdelana, luč, plin in drugo. Pro-■ dati se mora nemudoma. Cena $5,500.00. Takoj se plača $1,500, ostalo na lahke na obroke na 6 odstotne obresti. Oglasite s^ pri lastniku Carl G. Schobrone, 589 E. 171 St. ZEMLJIŠČE NAPRODAJ. Nahaja se v bližini Bliss Rd. Euclid, Ohio. Meri 140x40 ft. Proda se ker se potrebuje denar radi slabih razmer. Cena $700; takoj se plača $250, ostalo na lahke obroke. Zglasite se pri Kari Maričiču, 381 E. 161 Str., Collinwood. (130) HAROLD E. EMERICH Javni notar. Zavarovalninski urad prodajamo posestva. 16203 Holmes Ave. vogal St. Clair Ave. Frank J. Lausche slovenski odvetnik Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril svojo odvetniško pisarno ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG, in zvečer od 6:30 do 8. ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v odvetniško stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega svetovalca v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slovenskega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila. PHONE — CENTRAL 710 MAIN 2327 Vas bolijo zobje? Slabi zobje povzročijo glavobol, želodčne nerede, bolečine o-krbg oči in tudi revmatizem. To-riej ako hočete biti pri dobrem zdravju, jih ne zanemarite. Prav lahko se jih popravi brez vsakih I bolečin. Popravite jih sedaj in si prihranite čas in denar. Točna in dobra postrežba. Vsakemu spopolnim delo v parih tednih. Govori se slovensko. Dr. E. S. SNYDER ZOBOZDRAVNIK vogal E. 64. St. in St. Clair Ave. Uradne ure od 9 do 12; od 1 do 5; zvečer od 6 do 8. Neveste! Neveste! želja vsake neveste je biti fino in ukusno opravljena in če želite biti ena izmed najl^sih nevest, toraj ne pozabite da dobite pri meni vedno najfinejše in moder* ne poročne obleke kakor tudi fi' ne in lepe obleke za tovarišice, najfinejše kakor tudi najlepše vence in šlajerje, rokavice, nogavice in vso drugo opravo v to spada-jočo stroko po vedno najnižjih cenah. Neveste, katere kupijo vso poročno opravo pri meni morajo biti najlepše. Zatorej Vam pošljem na dan poroke najbolj izurjeno opremijevalko na dom, katera Vam ukusno splete lase, u-redi venec in slajer in Vas tako popolno opravi za poroko in to vse brezplačno. Za obilen obisk se Vam najto-pleje priporočam kjer bodem gl®' dal da Vas točno postrežem. BENO B LEUSTIG 6424 St. Clair Ave. Kadar se selite obrnite na naš" razpolago imarno se zanesljivo tvrdko. Na 5 tonov truck, kakor tudi manji« truck-e za vse prilike. TOČNOST IN VARNOST JAMČENA. Telefonirajte :BeIl Rosedale 5300 John Ušeničnik-6303 Glass Ave. ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave. Uhod iz G2. vzhodne ceste. Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let. ■■■■■■■■■■»■■■■' DRY? AMERIKA JE SUHA (n prnvl.lo, da .le žeanie izcrinilo za vedno. Toda nI vam treba skrbeti irle