103. številka. Ljubljana, v petek 6. maja. XXV. leto, 1892. lahaja *tmk dan ivcecr, iniroli nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-cgerske dežele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden MMC 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bris pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., sa Četrt leta d gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za»osnan.lla plačuje se od .'etiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., £e se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.,— Uredništvo in npravniltvo je v Gospodskih ulicah st. Vi, Dpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oinanila, t. j. vse administrativne stvari. Državni zbor. Xa Duuaji 5. maja. Velika debata o mladočeškem predlogu, da je radi kršenja zakonov obtožiti pravosodnega ministra, prikipela je danes do vrha. Dočim je posl. Masarvk analizoval a finim sarkazmom vladno ■pravno politiko, dali so poslanci Vašatv, Bian-kini in Herold veren izraz čustvom slovanskih narodov, ki vidijo, da se vlada ne plaši niti takih sredstev, samo da doseže svoj namen. Zanimiv je bil tudi govor dr. Plener j a. Ta se je bil včeraj z velikim naporom potezal za legalnost naredbe pravosodnega ministra glede ustanovitve okrajnega sodišča v Toplicah, a govor grofa Scbonboroa je jasno in nedvojbeno pokazal, da vlada na pritrja pravnim nazorom vodje nemške levice, da se vlada ne strinja z nemško liberalno stranko glede pravice ustanovljati sodišča in deliti sodne okraje, tudi če deželni zbor ne izreče svojega mnenja. Plener je naravnost povedal, da se je levica eksponirala za ministra, nadeje se, da bode ta pritrdil njegovemu tolmačenju zakona. Ker pa grof Schonborn tega ni storil, so Nemci jako nezadovoljni. Predsednik dr. S m o 1 k a začetkom seje naznani, da mu je došla vladna predloga o zgradbi ozkotirne Železnice iz Janjic v Bugojevo s stransko progo Dolnji Vakuf v Jajce, potem pa se nadaljuje debata o zatožbenem predlogu Tilšerjevem. Posl. dr. Vašaty pravi, da pravosodnega ministra naredba ni posledici velike malomarnosti, ampak da je to namenoma storjeno kršenje zakona. Govornik omenja, da je bil grof Schonborn nekdaj odločen zagovornik češkega državnega prava, da ga je bil Rieger o svojem času priporočal z besedami : Kadar je v nVaterlanduu kak dober članek, gotovo ga je spisal grof Schonborn. Ko je postal pozneje grof Schonborn namestnikom na Moravi, rekli so prav zaslužni uradniki: To je husarsk čin ministerBkega predsednika, ki nastavlja grofe kot namestnike, druge plemiče pa kot okrajne glavarje, ker ve, da so to slepo poslušni mu organi. Takov organ je bil tudi grof Schonborn. Da bi se prikupil sedanjim svojim zagovornikom, predstavil se jim je kot rojen Nemec. On ni jedini krivec v tem sistemu, on ima tudi sokrivcev, a glavni krivec je ministerski predsednik. Grof Taaffe rekel je nekoč, da bode vlada, ako se osvedoči, da je ona ovira sporazum-ljenju mej narodi, vedela, kaj je nje patrijotična dolžnost. — Skrajni čas je, da vlada to svojo pa-trijotično dolžnost zvršil Grof Taarld je rekel, da si šteje v nalogo zaprečiti, da bi kateri narod pritiskal drugega ob zid. To so bile samo obljube, v trinajstih letih smo se prepričali, da ministru za spravo ni nič, da se ravna po načelu „divide et i m pera", samo da ostane na krmilu. Vsa njegova politika je protivna njegovim besedam, spravna misija njegova je naredila fiaako, s tem je povse bankerotoval. Pravosodni minister je bil po zakonu vezan čakati, da izreče deželni zbor češki svoje mnenje; ker tega ni storil, je njegova naredba nezakonita. Vlada pa hoče po tej poti še nadalje hoditi. Grof Taaffe oznanja svoje nazore v dveh parlamentih. V jednem naznanja grof Kuenburg bodoče namere vlade; v drugi parlament pridejo sicer ministri tudi, govore pa le, kadar se gre za podporo kakemu propadlemu društvu, ali kadar treba pobijati pravične tirjatve češkega naroda. Nekateri prihajajo sem, da sedejo na ministerski fotelj, da malo zadremljejo a potem, ko so se tako okrepčali, odidejo zopet. (Splošna veselost.) Novi mini-Hter grof Kuenburg ni takšen, njegovo delovanje je velikansko, a minister Pražak sedi v ministerstvu, ki se proti Češkemu narodu poslužuje kričečih nezakonitosti/. Umestno bi bilo vprašati, kako more sin naroda češkega sedeti v tej družbi. Moravsko-češki poslanci naj ne pozabijo včerajšnjih besed Zuckrovih: »Ako se bode na Češkem še nadalje tako ravnalo, kakor doslej, potem bodo prišli na Dunaj še radikalnejši poslanci, kakor so sedanji." Poljaki ne delajo slovanske politike, levica pa je bila vedno voljna preganjati narod Češki. Mej včerajšnjim govorom Plenerjevim ogledal sem si Herbsta, mož je bil kar pobit. Govornik citira neki Berolinski list, ki sodi, da pravniki, ki krše zakone iz katerih koli uzrokov, „so najzanikarnejši vseh kršiteljev zakona." Grof Schonborn je pokazal, da si je minister svest svoje krivice. „Sovražne vlade" so prišle na krmilo. Narod sodil bode o tem parlamentu. Tudi slava grofa Taallea se bo kmalu razpršila, kakor megla, kadar posije nanjo solnce in končal bode svojo nezvesto politiko b krnim zborom. „Država, katera ravna z zvestimi svojimi narodi samo pre-varljivo in nasilno, ne zasluži uočutja teh narodov v dneh nevarnosti." (Živo odobravanje mej Mladočehi.) Posl. Bi an ki ni govoril je hrvatski ter izjavil, da bodo on s svojima tovarišema iz Istre glasoval za predlog posl. Tiišerja, ker ne gre tu za pravično stvar in ker je pravosodni minister prekršil s svojo naredbo veljavne zakone. Da bode glasoval za ta predlog, ni bbido njegova dolžnost, tega mu ne veleva samo slovansko bratoljubje, to mu veleva tudi politična razbor o ost. Kar se je danes zgodilo Cehom, mogli bi jutri doživeti tudi južni Slovani, kateri imajo dovolj uzrokov tožiti, ker jim vlada brani tdružtti se na državnopravni podlogi. Vlada ima namen poitalijančiti ves jug in pripraviti te kraje za združitev s kraljevino Italijo, na severu pa deluje za germanizacijo. Mi Slovani smo veliko storili za to državo in zato imamo pravico zahtevati, da živimo v tej državi kot Slovani, ne pa kot sužnji Nemcev in Italijanov. (Živo odobravanje mej Mladočehi ) Posl. dr. Masarvk: Narod ne umeje politične spremembe, katera se je izvršila, in to je uzrok razburjenosti. Prestrašen pa sem bil, čuvši pravne nazore pravosodnega ministra. Mej govorom pravosodnega ministra zatisnil je grof Taafle oči; to mi je bilo všeč; zdelo se mi je, da predstavlja v tem hipu slepoto justice in zaspanost parlamenta. „Zagovornik" pravosodnega ministra, Plener, priznal je sam, da se gre sedaj za drugo stvar nego je bila ona, o kateri je bil dež. zbor češki že prej izrekel svoje mnenje. Na tak način se da odpraviti v kaki deželi celo volilna pravica. Že prej jedenkrat nameravali smo staviti proti pravosodnemu ministru zatožni predlog, a opustili smo to iz političnih uzrokov; da smo takrat izvršili svoj namen, ne bila bi vlada našla zagovornika. Tudi sedaj smo dobro premislili, kaj nam je storiti. Ako je ustanovitev sodišča v Tepticah malenkost, zakaj sta je minister ain partibus infidelium" in velika njegova stranka tako vesela? Obirati se je treba na vse okolščine in potem je razvidno, da vlada ni ravnala odkrito z nami! (Posl. Tilšer: Vlada ni proti ni- LISTEK. „0 Velvary, o Velvary!" Češki spisal Frant. Pravda; poslovenil Ivan Top oris. II. Bilo je še rano dopoludne in Doubek je predlagal, da bi šla k Potučkovim šele po obedu. „Ako jih obiščeva rano, mogli bi si misliti, da hočeva biti povabljena in pozvali bi naju; to on ve, gospa Potučkova bi ne ravnala drugače. Ne smeva biti nadležna, to bi se ne spodobilo, on je pazil vedno na čast in tudi danes dokaže, da se zna vesti." S tem sem bil zadovoljen, nastanila sva se v najboljši gostilni, naročila obed ter šla se izpre-hajat. Srečevalo naju je mnogo gospodov in gospej; midva nisva nikogar poznala, naju tudi nikdo in ni nama bilo treba ogibati se jim. Ogledala sva si mesto, bila sva v cerkvah, v šolah, na starem gradu, ustavila se pred najznamenitejšimi hišami, skladišči in prodajalnicami, šla sva v park, kjer se je izprebajalo mnogo odličnega občinstva, in ko je bilo poludne, vrnila iva se v gostilno. Čudil sem se, da je Doubek vsem gospem, koje sva srečevala, skrbno gledal pod klobuk v lici; to se v resnici ni strinjalo z njegovim značajem in navado. Toda takoj sem se domislil, da mej njimi Bellide išče in ko sem ga to vprašal, ni mi hotel tajiti, da je res želi videti. Pa ugledal je ni, nobena ženska jej ni bila podobna, seveda ker je Doubek iskal Bellide kakeršna je bila pred 20 leti. Pri obedu se Doubku ni ljubilo ni jesti ni piti, še celo za dobro Kvsliško pivo so ni zmenil. Prav pogostom pa je gledal na uro in ko udari dve, ustaneva in potujeva k Potučkovim. Natakar pove" nama, kje stanuje, meneč, da se hočeva dati fotografi) vati. Zapazivši hišo, na koji so visele podobice v okvirih, greva do nje in v drugem nadstropji uaj-deva duri, ki so držale do slikarja Potočka. Doubek potrka in znotraj oglasi se glas „Dalje". Doubek odpre vrata in sedaj stojiva pred postarnim že možem. Ime! je na sebi gorko široko spalno suknjo, iz katere sta gledala tu in tam vata in predivo; v to suknjo zavijal je svoje telo, ker ga je trgalo. Vsprejel naju je prijazno in Doubek se je uklonil, rekoč, da H mu je Čast govoriti z gospodom slikar- jem Potučkom. To je bil on, niti želel ni znati, kdo sva, ampak hitro naju je vprašal, podavši nama roko, hočeva li naročiti si podobic. Tega nisva hotela in Doubek dejal je: „Jaz sem star znanec Vaše goBpe, prosim, bi li ne mogel biti uveden k njej?* Slikar ga je nezaupno motril in dejal: „Javim jej to, blagovolita sesti." Odšel je pri vratih, midva sva Bi pa ogledala sobo, v kateri so na stenah visele slike, kaj nemile nravstvenemu čutu. To je bila pravo za pravo de-dalnica in mene je osupnil veliki nered, ki je povsod gospodaril, in prah, ki je pokrival pohištvo in sploh vse orodje po sobi. Doubek tega niti nič zapazil ni in mi je šepetal na uho: .Bog zna, ali ona kaj sluti, da sem jaz tu?" Jaz sem o tem dvomil, on me je pa vprašal, kako mi ugaja njen mož. ,Njemu ne ugaja prav nič. To je cel medved. Škoda Bellide, da je priklenjena na takega moža. Ni čuda, da je nesrečna ž njim. Pri njem pa bi lahko imela nebesa". Doubek si je pogladil brado, ko je to govoril in gotovo si je mislil! „Z menoj se ta PotiiČek že ne sme meriti". Zopet je vzdihoil in sodil sem iz tega: „On tuguje, ker nt blaženega zakoos pripravil sam sebi in Bellidi". Posl. dr. Herold: V Teplicah je slaven jek; pripoveduje se, da ne odgovarja vselej tako, kakor se je klicalo. Pravosodni minister je klical: okrajno sodišče, in jek je odgovoril: sodite. Soditi je pravosodnega ministra. Tožen je od zastopnikov vsega naroda. On tega neče priznati, ali dejansko sodišče je že visoka ta zbornica. Zatoženec je bil tu in zagovornik tudi. Nam pa se godi, kakor socijalistom za Časa zakona o socijalistih. Predsednik sodišča, kateri ja tedaj vodil vse take razprave, vpraševal je zatožence, če se hočejo zagovarjati, a vselej je dostavil, da tega tako ali tako ni treba. In res, bilo je vse jedno, obsojen je bil vsak. (Dobro 1 mej Mladočehi.) Tako se godi tudi nam! V tej pravdi sta prav za prav dva zagovornika. Neplačani, grof Deym; ta ni dobil za svoj zagovor ničesar, zagovor pa je bil tudi po tem. Poslanec Plener pa je bil za svoj zagovor plačan. Honorar za Teplice!— Herold preišče na to pravno stran ministrove naredbe ter pride do rezultata, da more minister ustanoviti kako sodišče, ako se je o tem izrekel prej deželni zbor, ter naglasa, da stojita pravosodni minister in nemška levica na po v »e in bistveno različnem stališči, tako da je predlog, naj se prestopi na dnevui red, popolnoma neumljiv. Vlada pa deželuerou zboru češkemu niti prilike ni dala izreči svoje mnenje o predloženih operatih, ker ga je koj po končani proračunski debati razpustila na podstavi »Najvišjega ukrepa". Poljakom pravi govornik, da bi jih Čehi vedno podpirali, ako bi kdo hotel dotakniti se poljskega naroda pravic in konča z izjavo, da je ministrova naredba kršitev prava. Sijajui govor Ueroldov vzbudil je veliko senzacijo in burno odobravanje. Tudi na galeriji zbrano občinstvo klicalo je navdušeno „Slava Herold" in ploskalo z rokami. Nemci so zahtevali, naj se izpraznijo galerije, Mladučelii, Slovenci, Hrvatje in antisemiti pa so protestirali. Nastal je nepopisen hrup. Posl. Schneider je klical: „Galerije ni I treba izprazniti; oni imajo toliko pravico ploskati, kakor mi!" Od drugih strani pa so kričali: Ali je Schneider predsednik? Galerija mora vun!" Klic z galerije: „Mene niso nikdar od nikoder prepodili, niti iz gostilne me niso vrgli!" Ko se je hrup polegel, zaukazal je predsednik, da je izprazniti galerije. Občinstvo se je upiralo, a konečne je odhajalo, vihteč klobuke in kričoč gromovito „Slava"! Po nekaterih faktičnih popravkih se je začelo glasovanje po imenih. I* I ene rje v predlog, da je preko mladočeškega predloga stopiti na dnevni red, bil je sprejet z 239 glasovi proti 41 glasom. Z Mladočehi so glasovali: StaroČeba Dostal in Zucker, moravski Čeh Seichert, Hrvatje Bian-kini, Dapar, Laginja in Spinčič. Nekateri antise-mitje in klerikalci niso glasovali. Tako tudi iz med s I oven s k i h poslancev ne: grof Coronini, Gre-gorec, Ferjančič, Kušar, Nabergoj, Pfei fer, Povše, Hobič, Šuklje in Vošnjak. Izmed ministrov je bil pri glasovanji navzočen le grof Schonborn. Seja, ki je trajala 7 ur, se je potem končala. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubijani, 6. maja. Iz državnega zbora. Odseki zborujejo se dosti marljivo, zlasti zato, ker bode zasedanje le kratko, vaioih ih nujnih pred-logje pa mnogo. V pomnoženi davčni odsek voljen bode tudi dr. Plener da bode poročevalcem o davčnih predlogah. Tudi zavarovalni odsek je zboroval in se posvetoval o grofa VVurmbranda predlogu, da je uvesti posililo zavarovanje. Vladni zastopnik je izjavil, da zmatra vlada organizacijo zavarovanja proti ognju za stvar, katero je moči rešiti samo potem državnega zakooodavstva, in zato je ukrenil odsek, da je ustaviti vsakeršno nadaljno posvetovanje. — Pravni odsek končal je posvetovanja o načrtu zakona o prodajanji ua obroke in začel posvetovanja o kompetenciji posamnib sodišč za razpravljanje zapuščin. Češka zmaga. Pri zadnjih občinskih volitvah v Prosnicu na Moravskem zmagali so Čehi. Štiri in trideset let bil je tam občinski zastop nemškoliberalen. Tudi ta zmaga je znamenje časa in češkega napredovanja navzlic vsemu pritisku. Hrvatski sabor. Bin hrvatski bo mudi sedaj v Budimpešti, da se dogovori z madjarsko vlado, kdaj bode razpustiti sabor. Kakor urno že' včeraj javili, vršile se bodo nove volitve sredi meseca junija. Listi, katerih intimne zveze z vladnimi krogi madjarskimi in hrvatskimi so Motorične, javljajo, da bode pri prihodnjih volitvah zmagala hrvatska vladna stranka in porazila opozicijo popolnoma. Vlada ne zmatra stranke prava za nevarno in ne polaga na nje zadnji, na Reki prirejeni shod uikakeršne važnosti. Težji bode z neodvisno narodno stranko, akopram upa vlada, da tudi ta stranka ne ude mogla doseči tistih uspehov, katerih se nadeja. Ako pomislimo, kakih sredstev se poslužuje hrvatska vlada, da pomore svojim kandidatom do zmage, potem se pač ni čuditi, da govori tako oblastno. % nanje države« Italijanska zbornica. Dne 4 t. m. stopilo je miuisterstvo pred narodno zbornico, da poroča o zadnje ministerske krize početku in začasnem koncu. Rudini je]rekel,da je nastala kriza zaradi finančnih zakonov in sicer zato, ker je zahteval finančni minister več milijonov za vojaške namene. Pomankanje znaša 33 milijonov frankov, katere misli vlada pokriti tako, da prihrani pri upravi 14 mili:, frankov, 11 milijonov pa dobi potem raznih uovih davkov. Ta izjava vzbudila je splošno silno razburjenost. V večerni seji začela bo je debata, v kateri so poslanci raznih strank vlado uprav srdito napadali. Ipak se je sodilo, da bode vlada dobila v zbornici večino, dokler se ni doznalo, da misli tudi uplivni vodja pijemontskih poslancev, Giolitti, izreči se proti vladi. Ako se to res zgodi, potem je sedanja vlada pokopana. Rusija in Neme tja. Oficijelni listi poročajo, da bodeta car in ca-rinja odpotovala dne 21. t. m. iz Petrograda, da posetita nemškega cesarja v Berolinu, kjer se bodeta mudila dva dni in potem odšla v Kodanj na zlato poroko danskega kralja. Nemški politični krogi upajo, da je to prvi korak k zboljšanju rusko nemških razmer, a finančni krogi sodijo vse drugače, trdeč, da je to le zapoznela formalna vizita. Dokler Rusija ne opusti prohibitivuega svojega sistema — pišejo konservativni listi — dokler je ruska vojska ob meji nemški, pripravljena za vsak slučaj, dotlej ni govoriti o kakem sporazumljenji. Carja — pravo komur odkrita!) Z mehanično delitvijo ne bode dosegla sprave. Mi in Nemci imamo izvestne smotre. Ako nas vlada ne bode motila, ampak vršila svojo dolžnost, prišli bodemo do sprave, a na podlagi ravnopravnosti. Nikjer v Evropi se ne zlagajo politične in etnografične meje, a v razburjeni Češki hoče vlada deliti dva naroda po etnografičnih mejah. V takozvanem nemškem jezikovnem teritoriji je mnogo čeških manjšin in tem bodemo priborili ravnopravnost. Vlada ima dovolj listov in lističev, a vedno jih še množi, samo da agitirajo zanjo, a nam 8e očita, a agitiramo strastno. Pustite nas s tacimi očitanji v miru! Posl. Pae&k je še povedal, da sta agitacijo za nas prevzela dva miniatra. Naučnomu ministru je prirojen dar žaliti narod češki. On ne more žaliti našega pravnega čustva, njega ne bodemo nikdar tožili. (Zakaj ne, če krši zakone? mej Mladočebi.) Politika grofa TaafTea je dobra le od daneB do jutri, v jednem tednu že in še bolj v dvanajstih letih bo pa izkaže, da je bila slaba. Zato Be jej upiramo kar najodločneje. Posl. dr. Kose us točk predlaga konec debate : To obvelja. Glavnima govornikoma se volita poslanca rieuer (contra) in Herold (pro). PobI. Plener dokazuje znova legalnost naredbe pravosodnega ministra trdeč, da ima pravico administrativnim potem ustanovljati sodišča kakor se mu vidi potrebuo, ue da bi bil vezan ravnati se po m ritmi dež. zbora. V tem oziru sem drugega nazora, kakor pravosodni minister, kateri se ni izjavil, kako bi bil postopal, da se dež. zbor n i izrekel o tej stvari. Ne mislim vlade siliti, da bo naj positivuo izreče, ker ona sedaj lavira in se ni nadejati točnega odgovora. Obžalujem da je tako, ker je nevarno, ako ni znano, jasno in določno, katerih principov se drži vlada. S tem si ue pridobi pri vržencev, to dela samo zmešnjave ia vzbuja gnev. Občui blagor se s tem nw podkreplja, avtoriteta vlade se ne utrdi, vsaka druga njena akcija pa pride vsled tega v uevarnost. Z argumentacijo pravosodnega ministra se jaz ne strinjam. On ne dokazuje zakonitost svoje naredbe z zakonom iz 1. 1868 , na katerega bo sklicujemo mi. Očita se nam, da je predlog, naj se prestopi na dnevui red, žaljiv za češke poslance. To formo veleva zakon, sicer bi mi samo negativno glasovali. Vprašuje se, kako da podpiramo ta sistem, katerega smo prej obsojali. Svoje sodbe nismo premenili, ali navzlic neki neza-upnosti, navzlic temu, da se v gotovih stvareh ne zlagamo z vladnimi nazori moramo vlado podpirati. Veže nas sveta obljuba: Punktacije! V tej reči pri/nala je vlada vsaj bistveno, da je pravica na naši strani. Mej mojo argumentacijo in mej argumentacijo pravosodnega ministra ni nikake kongru-eucije, ali mi glasujemo po Bvojem pravnem prepričanji, v svojem imenu, iz svojih pravnih razlogov, ne glede na stališče ministrovo, in za nas je to gotovo, da je bila ustanovitev okrajnega sodišča v Teplicah povsem legalua. Da ima minister drugačne nazore, ne more uplivati na nas. Mi bodemo svoje nazore skušali tudi v bodoče uveljaviti. Mladočehi borili bo se zadnja leta nepravično, a češki narod ne more biti zadovoljen z razmerami katere morajo prej ali slej razviti se v domačo vojno. Slikar se je vrnil slabe volje in temnega obraza, no pa vedel se je de dosti uljudno. Vedel naju je ven, pokazal nama nasprotna vrata in ko Bva jih odprla, prišla nama je nasproti — Bellida. Pozdravili smo se, slikar je bil zopet v delalnici — midva pa v Bellidini sobi. Ogledovala je zdaj njega, zdaj mene. Doubek je komaj dihal i u glas se mu je tresel, ko je dejal, uprši pogled v njo: „Katerega izraej naju ste že kdaj videli?" „0 Vi ste gospod Doubek" vskliknila je, kakor da ima neizmerno radost na njegovem prihodu. Podajala sta si roki in se tako drug drugemu približevala, da sem se že bal, sedaj pa sedaj se poljubita. No, pa to se ni zgodilo, gospa Potučkova ozrla Be je name in tudi Doubek se je streznil, ko sem pristopil, da bi se domači gospej sam predstavil. Hitro me je proglasil svojim najzvestejšim prijateljem in omenil, da mi je o bivšem znanji ž njo povedal že marsikaj. Veselila se je, da se jima ni treba pred menoj skrivati in še jedenkrat mu je podala roko. Videlo se je, kakor bi imela solze v očeh, vsaj otirala si jih je, in toliko da jih tudi Doubek ni začel točiti, tako je bil ganjen. Sedla sva v naslanjač, ona pa na stol in se spominjala z Doubkom krasnih raiuolih dnii. Go vorila sta, zamislila se, zavijala usta, namežikovala | Bi, smijala in plakala, in jaz sem se kar stresel, kadar se je Doubek zarekel nazivajoč jo le Leni. Tudi ona Be je zagovorila ter ga klicala le Vaclava in trepetajoč sem pričakoval, da se jima izmuzne še Amidor in Bellida. In o groza! Tudi to se je zgodilo in še celo bliže sta sedla. Velike muke prestal sem ž njima in prav dobro je bilo, da nas je prišel gospod Potuček gledat, to je oba pošteno ohladilo. Bil je nekako nemiren, ona mu je rekla, kdo smo, in o Doubku pravila je, da sta rojaka, da so se že njiju roditelji poznali in da sta igrala skupaj za gledišče. To PotouČku ni ravno ugajalo, molčal je in odšel zopet po svojih opravkih, izgovarjajo Be, da ima nujna dela. Potučkova je menila, da nama mora prinesti mal prigrizek in čeprav sva bo branila in zahvaljevala, vender je hitela, da bi nama postregla. Bila sva sama in Doubek šepetal mi je: »Glej, še vedno je lepa, ne?" „I)a, lepa," odgovoril sem ter ga opominjal, naj se varuje in naj ne bo tako prijazen ž njo. .Le ne skrbi" je prosil in pristavil: .Vedno vem, kaj sem njej in sebi dolžan!" Pa v resnici bile je Potučkova lepa žena in izborno umela ravnati se, kakor je nanesla okolščina Govorila je kot bi z bičem švigal, zdaj je imela na jeziku šalo, zdaj radost, zdaj zopet tugo; razstajala se je s čutom; odlikovala se z razumom ; hvalila, laskala se; jaz sem vedno mislil, da imam pred seboj — igralko. V sobi nisem našel lepšega reda, kot v delalnici in da si tudi je bila ona lepo, rekel bi, prav dično oblečena, vender sem si mislil, da je v naglici nase vrgla, česar ne nosi navadno. Prinesla nam je kruha z maslom in piva, a sedaj je bila še lepše oblečena. Imela je svilen predpasnik, v laseh paščke, na roki prstane, na vratu zlato zapono. Da, bila je lepša mlajša in jaz seveda ne vem, na kak način je to kazala. Maslo ua kruh nama je mazala sama, narezke rezala na podolgaste koščke — manjši naj bi bili drobljanci v juho — in podajala nama jih je na krožniku. Doubek jih je zavžival pazljivo in spoštljivo, kakor da so same božje milosti, oblizoval se zraven in gotovo bil bi nekaj shranil, da ni bilo masla na njih, b kojim bi si onesnažil suknjo. Vedno je rezala, mazala Bellida; vedno se je njena roka koščkov dotikala! To je zadostovalo, koščki so mu bili nebeška sladčica. (Dalje prih.) . »Kreuzzeitung* — vaprejeli bodemo v Berolinu do-dostojno; prijaznih obrazov pa ne bode videi mnogo. Domače stvari. — (Dolenjski železnici.) Dne 4. t. m. vršil se je na Dunaji osuovalni shod delniške družbe „DolrtnJBki železnici", katere družbe osnovanje je bila dovolila vlada koncesijonarjema knezu Karlu Auerspergu in baronu Josipu Schvveglu. Društvena glavnica znaša 3al milijonov goldinarjev ter obstoji iz 31000 glavina!* i h delnic po 10O gld. Interesente morajo prevzeti in al pari poplačali 6000 glavinskih delnic, ostalih 25000 glavinskih delnic, reprezentujočih 2Va milijona goldinarjev, pa prevzameta koncesijonarja, katerima jih kasneje odkupi država. Družba je nadalje upravičena izdati prioritetnih obligacij do najvišjega zneska 7 milijonov goldinarjev ter mora te obligacije obrestovati po 4 od sto. Osnovalni občni zbor volil je barona Josipa Schvvegla predsednikom, a pooblaščenec koncesi-jonarjev, dvorni svetnik dr. Lihafik, poročal je o dosedanjem delovanji koncesijouarjev za zgradbo dolenjskih železnic. Iz tega poročila je razvidno, da je došlo 11 ponudi) zgraditi progo iz Ljubljane do Kočevja in da je mej temi ponudniki stavila firma Red lic h & Berger na Dunaji najugodnejše pogoje, ker je voljna izvišiti zgradbo za 332.G53 gld. ceneje, kakor je proračunjeno. Načelstvo državnih železnic odlučilo bode v kratkem, dogovorno z upravnim odborom nove delniške družbe »Dolenjski železnici", katero stavljenih ponudb je vsprejeti. Zbor je odobril predložena društvena pravila in 8 tem je društvo konstituirano. Upravni odbor nove družbe štel bode deset, članov. Tri člane je volil občni zbor in sicer gg. Karla kneza Auersperga, Josipa barona Schvvegla in Karlu Luckmanna; dva Člana imenuje trgovinski miuister, ki je izvolil v to dvornega svetnika dr. Frana Libafika in državnega poslanca prof. Frana šuklieja; deželni odbor imenuje članoma cee. svetnika Iv. Murnika in dr. Adolfa Scbafferja; kranjska hranilnica, ki je prevzela emisijo prijoritet, imenuje dva člana inje volila dr. Jop. Suppana in Otomarja Bam-berga, jednega odbornika imenuje delniško društvo »Trboveljski premogokopi" in je imenovala dr. Em. Iteifa. V revizijski odsek so bili voljeni gg. Albert Sama asa, Andrej S eh u s ter, Jos. Springer, namestnikoma pa gg. Fran pl. Langer in dr. T. Kudesch. Koučuu dovolil je občui zbor, da se sme upravni odbor, ako se izkaže zato potrebu, pomnožiti če za dva člana. — (Oaobne vesti.) Znani slovenski pesnik č. g. Anton Aškerc, ki je bil nedavno premeščen v Siov. Bistrico, postal |e provizor župnije Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah iu je torej nameščen v svojem rojstnem kraji. — Policijski direktor Tržaški, dvorni svetnik pl. Pichler, odšel je ua Dunaj ; začasno prevzel je vodstvo policije svetnik Pelzl. — Kontrolor Ed. Weiss pl. \Vel-den imenovan je vodjem, blagajnik Soffner kontrolorjem pri fin dež. blagajnici v Trstu. — Izredni profesor ua vseučilišči v Iusbru >ku dr. A. J a r is c h imenovan je izrednim profesorjem dermatologije na vseučilišči v Gradci. — ( G o s p. F r a u t i š e k K k e r t,) zuani češki rodoljub, odlikovan s papeževim križem „Prb EccleBia", topli prijatelj Slovencev, bode v nedeljo 8. t. m. slovesno umeščen kot župnik v župniji »Matkv Boži Snežne" v Pragi. Čestitamo dragemu prijatelju našega naroda ! — (Kranjska odvetniška zbornica) ima jutri popoludne ob 4. uri svojo redno skupščino. Na dnevnem redu so nove volitve v odbor in v disciplinarni svet. — (Zanaševinorejce.) Kranjski deželni odbor ukrenil je, da se bodeta vršila dva kratka tečaja za vinogradnike na vinarskih šolah in sicer v Novem mestu in v Vipavi. Tak tečaj trajal bode samo tri dni in se bodo vinogradniki poučevali praktično, kako treba prenoviti opustošene vinograde z amerikanskim! trtami. Da se mogo udeleževati teh dveh tečajev tudi oddaljeni vinogradniki, določil je deželni odbor, da se jim povrnejo potni troški in dovoli podpora jednega goldinarja na dan. Na ta način se je nadejati, da se sčasoma izuri v vsaki občini nekaj vinogradnikov v nasajevanji in požlahtovanji amerikanskih trt in da bodo pozneje poučevali tudi svoje sosede. Na Slapu pri Vipavi bode tak dvadnevni > pouk dne 27. in 28. t. m. Več o tem v jutranji Številki v razglasu vodstva šole na Grmu. — (Banka »S lavi j a" ) imenovala je svojim poverjenikom glede posojil za politiški okraj Vo-lovsko gosp. dr. Andreja Štangerja, odvetnika v Volovskem. Kdor torej želi v tem okraji dobiti kako posojilo od banke, obrne naj se do imenovanega poverjenika. — (Nove puške za žandarmerijo.) Kakor poroča .Milit. Ztg.", uvedle se bodo nove puške pri žandarmeriji. Orožniki dobili bodo kara-binke repetirke sistema Manlicherjevega. Vender se bode počakalo tako dolgo, da bodo oskrbljeui vsi teh ni.-'ki oddelki vojske z novimi puškami« — (Kužna bolezen »miliaria".) Piše se nam iz Št. Jerneja na Dolenjskem due 5. t. m.: Št. Jeroejsko polje obiskal je zadnje tedne j ako čuden in nevaren gost. Pojavila se je v vaaeh: Groblje, Ostrog, Prekopa, Stara vas in Št. Jernejske občine jako nevarna nalezljiva bolezen »m i I i a r i a". Oznanjenih bolnikov je nad 30, od teh umrlo jib je 10. Za ta tedenski izkaz naznanjenih je 7 novih slučajev in 1 mrtvec. Simptomi bolezni so: glavobol, omamljiv pritisk v prsih in srbečica po vsem životu. Vsa koža je pokrita z mazoli in ulesi. Po.iedeljek pripeljalo se je šest zdravnikov v okužene vasi, da kouštatujejo in preiskujejo to bolezen. Mej temi so bili: Dvorni svetuik profesor dr. Drasche in prof. dr. Weichselbaum, oba z Dunaja, poslana od najvišjega zdravstvenega sveta, potem dr. Keesbacher in dr. Zupane iz L'ubljaue ter oba okrožna zdravnika za Krški okraj. Bolezen tako rapidno napreduje, da je ljudstvo v resnici kar zbegano. Zdravil ni moči dati buluikom, dokler ni prava bolezen konstatirana. Drobovje nekega umrlega poslalo se je na Dunaj v preiskavo. Že 7 mesecev imamo kužno bolezni pri uas: škrlatinko, davico in. sedaj še grozovito „miliario". Od novega leta je že 116 mrličev. Kaj bo to V Sedaj, ko že voda v grlo teče, jela ee bode prepotrebna mrtvašnica v Št. Jerneji graditi, saj vender skoraj vsako podružnično pokopališče ima svojo mrtvašnico. A v občini, ki šteje 4000 duš, tega še menda treba ni. — O tej budi bolezni dobili smo danes še drugo jednako poročilo iz Gorenjega Gradišča pri Št. Jerneji. Poročevalec naš pa še nadalje piše: „ Okraj no glavarstvo v Krškem sicer strogo postopa, da se oku-zevanju v okom pridex in hvala mu zato; ali, ako je potrebno, mrtvece še tisti dan zagrehsti, ne za-pojnidemo, zakaj se taki mrtveci po državni cesti in sploh pol ali tri četrt ure daleč v mrtvašnico pri vasi Gradišče nad Št. Jernejem vozijo, da jih tam zdravuiki raztelesujejo! Pokopališča v Kostanjevici, Grabljah, Št. Jerneju nimajo mrtvašnice, četudi so v teh krajih najboljši kmetje krške ravnine nastanjeni. Zakaj se ni že davno skrbelo za mrtvašnice, da mora sedaj naša mrtvašnica, ki je prav za prav »ca nas in za naše otroke", Blužili drugim. Vrhu tega pa se pri tej kužni bolezni, hudi šibi, mrtveci s tako boleznijo po cestah skozi vasi prevažajo in to v kraj, kjer te kuge še ni. — To gotovo ni pametna sanitarna odredba! Če je treba na taki kugi umrlega človeka kar hitro zatrebati, potem je gotovo tudi prevažanje njegovo okužljivo. Zato mi Gradiščani objavimo proti takim naredbam tem potom naš protest." — (Narodna Čitalnica v K ran ji) priredi v nedeljo due 8. niajuika 1892 v društvenih prostorih „Zabavni večer." Vspored: 1. ,Ne kliči vraga," veseloigra v jednera dejanji. 2 Ples, pri katerem svira Pič-eva godba na godala. Začetek točno ob '/»9 uri zvečer. Ustopnina: Članom prosta, gostom 40 kr. za osebo. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Mrtvega našel) je v ponedeljek v jutro SOletnega posestnikovega sina Janeza Birka iz Vira v Kamniškem okraji njegov brat za domačo hišo. Bržkone zadela ga je kap vsled preobilo zaužitega žganja — (Samomor.) V torek popoludne našli so 55letnega umoboloega posestnika Martina T. iz Velike Malence v Krškem okraji v gozdu Vertiče obešenega. Pogrešali so ga že od velicega tedna. — (Petelinov lov) V Rovtah na Hoču ustrelil je na prvem petelinovem lovu dne 4. t. m. ob 4. zjutraj g. Slavko F lis, učitelj v Sorici, velikega petelina (Tetrao urogalus), ki tehta 3. 70 leg. — (Cigansko d ruha I,) ki se je klatila po Medjimurji in tudi po bližnjih krajih na spodnjem Štajerskem, ulovili so žandarji pretekli mesec. Izvršila je razne tatvine in uboje. 0'ganov je bilo 14, druzih sokrivcev pa 2G. — (Nagla smrt ) Deset let stari šolarček Jakob P. pri sv. Križi poleg Slatine zgrudil se je mrtev ravno na stopnicah šole Imel je hud kašelj in to ga je bržkone zadušilo. — (Občni zbor .Delavskega podpornega društva" v Trstu) bode — kakor smo že naznanili — v nedeljo -S. t. m. v Mallvjevi dvorani. Za spremembo pravil je zbor le tedaj sklepčen, če se ga udeležiti dve tretjini članov. — (Pevsko društvo „Zarja" v Ro-janu) ima občui zbor v nedeljo 8. t. m. ob 11. uri zjutraj v prostorih podružnice sv. Cirila in Metoda v Bojanu z običajnim dnevnim redom. — (Poštne hranilnice.) V vseh poštnih hranilnicah avstrijskih uložilo so je v mesecu aprilu t. I. hranilnih ulog za 1,975.041 gld. 45 kr., izplačalo pa se je 1,923.120 gld. 62 kr. Chekov bilo je uloženih za 98,231,648 gld. 46 kr., izplačanih za 91,890.786 gld. 53 kr. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj f). maja. Število poslancev, ki bodo glasovali proti valuti, ceni se na sto. Dunaj 5. maja. Cesar vsprejel danes deputacijo, katero vodi Praški župan Šole. Izročila je peticijo mostne občine Praške, da se ji dovoli državna subvencija 13 milijonov goldinarjev za naprave, s katerimi bi se pospešil promet in zdravstveno stanje. Cesar vsprejel peticijo ter obljubil temeljito preiskavo. Potem bila deputacija pri grofu Taaffeu, ki jo je vsprejel prijazno. Praga 5. maja. Zaupna moža v komisiji za razdelitev okrajev okrožnega sodišča v Budejevicah izstopila sta. Rim 5. maja. Listi povdarjajo, kako hladno je bila vsprejeta v zbornici izjava Ru-dinijeva, kateri ne vživa zaupanja. V zbornici napadala G i o lit ti iu KI lun a kabinet. Velik nemir. Predloženih 11 predlogov, da se prestopi na dnevni red. Grimaldi utemeljuje predlog v korist kabinetu. Uudini pravi, da vsprejme ta predlog in saviuča napade, povdarjajoč, da program kabineta ostane nespremenjen. Predlog Grimaldijev glaseč, se: Zbornica odobru-j o č i z jave vi a d e prestopi na dnevni red bil odklonjen s 198 proti 18f» glasom. Rudini izjavil, da hoče počakati kaj poreče krona. Dunaj 6. maja. Shod zaupnih mož jedno-prežnih rijakerskih voznikov sklenil, da se pričue štrajk danes o po I u noči. Rim 6. maja. Ministerski svet sklenil, da ininisterstvo odstopi. Kriza bode bržkone dolga in težavna. lia/Jir vesti. * (Potovanje cesarici nje udove Štefanij e. ) Nadvojvodinja.Štefanija biva kacih 10 dnij v Siciliji in je ogledala Mesino, Sirakus in Porto Kmpedocle. Vsak dan dela večje izlete in riše znamenitosti kraja. Kakor poroča neki sicilijanski list, bode cesaričinja izdala popis svojih potovanj v Afriki in v Siciliji. * (On d riček v Rimu.) Te dni koncertoval je slavni češki goslar v Runu in očaral občinstvo z divnim svojim igranjem. Ž njim koncertovala je tudi njegova soproga m bila deležna ovacij, katere je priredilo R msko občinstvo slavnemu umetniku. * (Državna dobrodelna loterija.) Kakor prejšnja leta, priredila so bode tudi letos velika dobrodelna loterija. Čisti dobiček je namenjen mej drugim tudi: penzijski zaklad žurnaUstov, otroški vrtec »Marija Valerija" v Szekelv Udvarhelv, samaritanske komisijo deželnega sanitarnega društva, otroško zavetišče na Riki, javno bolnico v Temeš-varu, občno polikliničuo društvo v Budimpešti, javno bolnico v Munkaču itd. Načrt za igranje je prav ugoden in znaša glavni dobitek 60000 gld., drugi dobitki pa vkupe 100000 gld. Srečke a gld. 2. — se dobivajo pri vseh državnih uradih in v tabačnih trafikah. SreČkanje bode dne 23. junija t. 1. * (Francozi v Benetkah) Mnogi francoskih rodbin pobegnilo je vsled zadnjih duiamitnib atentatov in se naselilo za dlje čaaa v Benetkah. Vsi hoteli so prenapolnjeni in se morejo prišleci nastaniti po privatnih hišah. * (Zaradi jedne šestice.) V Eperiesu v Požunskem komitatu umorila je neka ženska 12letno služkinjo. Otrok izgubil je šestico, za katero bi imel nekaj kupiti. To je razljutilo gospodinjo tako, da je ubogo dekle pretepla neusmiljeno in skoro ubila. Potem je obesila nesrečoico v bližnjem gozdu. Besno gospodinjo so prijeli in je priznala svoje nečloveško dejanje. „LJUBLJANSKI ZVON" atojl sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. — Tiljd: 5. maja. Pri Malici : Maier, Pavlovski, Haber, Spielmau, Weiss, Sauer, Stotej, Plecbner, Gliick, Nohe z Dunaja. — Ćora iz Trsta. — Kberman iz I'rage. — Semen iz Vrhnike. — Grassl iz Gradca. Prt Sionu Itartha, Weiner, VVeiss, Gradec, l'ros-niiiKtr « Dunaja. — Prager iz Prage. — Keiman iz Gradca. — Dr. Temnikar iz Kamnik.a. — Linarić iz Hrvaškega. — TnjetBch iz Idrije. Uuirll ko r ljiil»ljanl : 2. maja: Keza Bevc, gostija, »ili let, sv. Petra cesta St. 8, pljučni i 'iuphvsem, S. maja: Franca Hess, mestna uboga, 54 let, Kar-lovske ulicu št. 7, otrpnjeuje možgan. V dettilni liulnici: • 2. maja: Martin Merzlikar, dninar, 40 let, jerika. Meteorologično poročilo. rt C Čas opazovanja Stanje barometra V mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi V mm. rt S 7. zjutraj u, popoi, 9. zvečer 7886 mm. 727 5 mm. 727 H mm. »•0° C 158° C IO** C si. ezh. si. jzh. ■1, jzh. obi. obi. obi. 12-70 mm. dežja. Srednja temperatura 11-7°, za 0-2u pod normalom. XD-u.ia.aJsis:3. "borza, dne 6. maja t. 1. včeraj . . . gld. 86*86 . . . „ 94 yo . . . . 110-9o Papirna renta .... Srebrna renta .... *Jata renta..... 5" „ marčna renta ... „ 101-15 Akcije narodne banke . . „ 992*— Kreditne akcije .... „ 321*20 London......., 119*05 Srebro......., —' — Napol......... 9-50 - C. kr. cekini.....„ 6*66 Nemske marke .... „ 58*55 4'/n državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. Državne srećke iz 1. 18B4 . . 100 „ Ogerska zlata renta 4"V,....... Ogerska papirna renta 5°/0...... Dunava reg. srećke 5°/0 . . . 100 gld. Zemlj. obć. avstr. •ViV« z^at' zast- Utti . . Kreditne srećke......100 gld. Rudolfove srečke...... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke ... 120 „ Tramway-drufit. velj. 170 gld. a. v..... danes gld. 9530 94-85 „ 110 95 „ 10110 ■ n 983— „ 319-50 n 119;70 l 9-50 5-64 ■ ■ 68*67«/, 140 gld. 60 k.. 184 U 9 100 122 117 187 v2 149 241 50 45 55 25 75 50 Zahvala. Vsem sorodnikom, pevcem in prijateljem, kateri ste blagovolili spremiti mojo ne pozabljeno soprogo na kraj večnega miru, kakor tudi vsem tistim, kateri so mi svoje globoko sočutje o veliki izgubi pismeno izrazili, izrekam najiskrenej.so zahvalo. St. Pet e r n a 4. maja \Hgr2. (505) Notranjskem dne Mihael Kalan, nad učitelj TphtniPS) mnCtnVIliPS (BrOckenwage) 1 uluulud" UlUolU VUlud z uteži vred, pisalnik in plačilna miza s kamnito ploščo, nadalje 300 stirijaških sežnjev stavbisča v Travniških ulicah, prav blizu južnega kolodvora, z zidano ograjo, je takoj in po ceni na prodaj. Več je izvedeti pri lastniku («85—9) Poljsko ulice st. 11. |g][ilJi31ill*Sf@@l@l^@MI@@l@IŠI@MI§] m m H i m n 1 1 m m m m m m m m n Štajerska deželna zdravilnica Rogatec-Slatjna. Južne Menite jiostaja: Poličane. He-jsona od 1. maja do :SO. sept. Zdravitev s pitno, topliško in studeno vodo, s sirotko itd. Brošur« in prospekte razpošilja ravnateljstvo brezplačno. a ^478—1 > -h Tempeljska in Styrija slatina. Vedno todinja polnitev v zelo moćna staklenice, Nlavueinauo glavberjevnsolno zdravilo proti boleznim prebavnih organov in lr.vr»fiia MVeŽllllH pfJM«'». Dobiva se pri slatiaarstvu v Rogatcu in na Slatini; v LJubljani pri glavnih založnikih: tl(lia«>lii Kaetuerju iti Mori ca Wagnerja vdovi in ludi v vseh trgovinah z mineralnimi vodami, v boljših špecerijskih in droguerijskih prodajalnicah ter v lekarnah. Prodajalka najraje z dežele, vsprejme se takoj za branjarijo na deželi pod dobrimi pogoji. Kje? pove iz prijaznosti upravniatvo ^Slovenskega Naroda". r487—3) Anisette Excelsior. Dletetlonl želodčni liker jako prijetneg« ukusa iu zdravilnih lastnostij, krepča želodeo in pospešuje prebavljenje. Zaužije se ga po jeden kozarce a po vsaki jedi. — Steklenica '/• klg. 1 gld. Cura?ao Naturel. Posebno dober dišeči liker sa želodeo z istimi zdravilnimi lastnostmi kakor „Anisette", nareja se iz svežih „euracao-poraoranč'*. — Steklenica »/» kig. 1 e*ld« — Pre-kupovalcem se dovoli nižja cena. — Oba likčrja sta za prekupovalce dobro blago, ker Be more prodajati v vseh kavar nah, gostilnah in sladščičarjih. Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (59) —7) Dr. Friderika IjOiigiel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od parotiveka znan kot unjizvrsttiejse lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadohi pa čudovit učinek. Ako se namaže /.večer ž njim obraz ali dreg-i deli polti, <»«.«* «1 ru k i «i ril p*' imenovati izvrstne produkte. Tes. in kr. keminio-lizijolo^iruo poskušališče v Klustcrneuburgu pri Dunaji dne 21. decembra 1H91. Ravnatelj: /v v _d y^ Pisem je na kože. v^^v'V^ "R °g,ed V **Jsir L» Schwenk-a lekarna # (524) Dobivaj a j?yr ,524) Meldllng-Dunaj. v lekar- v^T^S^ >^ nah. W ^T^^ Pristen samo, če imata navod in ^jnV obliž varstveno znamko in podpis, r ^. S* *f * ki je tu zraven; torej naj se pazi A* ^jl^r in vie manj vTtdni ponaredke Pristnega imajo v IJobit »nI J. Svvoboda, L*, pl. Trnkoczy, G. Piccoli, L. Greče); v Kudolfoveut S. pl. Sladovič, F. Hnika; v Kamniku J. Močnik ; v <>lo» «*l A. Egger, VV. Thurmwald, J. Birulia-cher; v Hresali A. Aich-inger; v Trsa um Koroškem) C Menner; v Hel|aku F. Scholz, Dr. E. kuinpf; v Oorlel G. B. Pontoni; v Wolf»-berieu A. Huth; v Kranj t K. Šavnik; v Kad-ICoul C. E Audrien; v lilrl|i Josip VVarto; t Kadovlllel A. Koblek; V CelJI J. Kupferschmid. Nedoseženo! ~% Eneipp-ova sladna kava ei*4l» ali z Oelz-ovo kavo pomešana, je zdrava, cenena kava, lino duhteča, kateri je dajati prednost pred drago, trovilno bobovo kavo. — Knci|»|»-ova ftladiiu Kava je prlutua, ako se prodaja v rudečib, Čveterooglatih zavojih z varnostno »iiamko, kakor je tU iiHtimiena. (1006—19) Oelx-ova kava le x nario firino. od veleč. gosp. župnika S e b. K u e i p p - a za AvBtro-Ogersko Jedina privil. tovarna sladne kave. Dobiva se v vseh boljših trgovinah s špecerijskim blagom. Zastopstvo za Kranjsko ima M. Wagner-jeva udova v Ljubljani, Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisa .NarodDe Tiskarne 842219