AftO XIV. — NUM. 230 MARŽO 1947
WQBM IIÄQTOM
LETO XIV. — ŠTEV. 230 MAREG 1947
f G. JOŽE
7 let je minilo, odkar smo zvedeli za žalostno vest, da je našel smrt v snežnem metežu na Aconcagui gospod Jože Kastelic, naš prvi izseljenski do-hovnik.
Gospod Jože je bil doma z Dolenjske, iz Šmihelske tare pri Žužemberku. Njegove starše je Bog posebej odlikoval: trije sinovi so postali duhovniki: g. Jože, ki je našel smrt v tujini, njegov mlajši brat Vinko, ki je po hudih mukah izdihnil kot fr-tev brezbožne revolucije 1. 1942, in starejši, edini še živi brat Anton, ki je bil pred par me-
seci obsojen na večletno ječo* Gospod Jože je bil duhovnik-idealist. Vse je videl lepo okrog sebe, vse ljudi je dobro sodil* Kako ga je bolelo, če je videl, da se je zmotil in če so ljudje njegove lepe načrte in dobre misli napačno razumeli. Ker je bil sam čist in pošten, je želel da bi bili tudi vsi drugi taki. Rekli smo včasih, da zida gradove v oblake. To zmore le plemenita duša, ki želi, da bi bil svet brez umazanije, brez vsa-< j neplemenite misli. Pač so vedno potrebni ljudje, kakor je bil rajni g. Jože, da nam dvigajo pogled mimo te uboge zem-
lje — kvišku, k Bogu in idealom resnice in ljubezni!
Gospod Jože je ustanovitelj “Duhovnega Življenja". Njegov namen je bil, nuditi v tej reviji slovenskim izseljencem zdravo duševno hrano, da bi se obvarovali narodnostnega in verskega propadanja. Zato smo mu naročniki in čitatelji Duh. življenja dolžni še posebno hvaležnost.
Počivaj v miru, plemenita duša!
Maša zanj bo 9. marca ob 12 uri pri sv* Rozi.
Na planine ,na planine, tja* kaj vleče me srce, gledat s jasne visočine kras slovenske te zemlje • . .
Takale je sedaj slovenska ^ zemlja, . . . vdova tožna, zapuščena, ta mati tolikih sirot . . . ki jo je zopet zadelo bolestno razkosanje.
A ker nikdo ne šteje te, ker ves te svet tepta z nogami jaz ljubim tem srčneje te, jaz ljubim tem zvesteje te a ljubim te s solzami , . . .
Ur. aspecto de las montanas eslovenas .... Los que nunca vieron con ,sus propios ojos, los que jamäs ascendieron los altos picos nevados, qu^, no gozaron la vista que se ofrece desde las alturas, al saborear las incomparables bellezas de los volles, bos-ques, prados, campos, rios, caminos, lomas, aldeas, ciudades.
iglesias y casitas desparamadas por doquier, no puede compren-der quš es lo que empuja hacia las alturas.
He aqui la explicaciön de la hazana del malogrado P Jose Kasetlic que se arriesgd hacia la cumbre del Aconcagua, donde perdiö su vida hard 7 anos el 8 de maržo.
DUHOVNO ŽIVLJENJE
Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez.
Telelon 48 - 3361	(48 - 0095)
Kliči od 11—13 ure ln po 8 url zv*č«r. Ob »redah in petim ni doma
Uprava: Paz Soldčm 4924 Telefon 59 - 6413
CERKVENI VESTNIK
2. MARCA: Maša na Avellanedi za f Kramar ob 10 h z žalnicč.
KRIŽEV POT na Pater, in Avell.
9. MAR.: na Pater, ob 10 h za ■J Jožefo P. por. Kogoj.
9. MAR.: Na Avellanedi za f Mi-kloša Matos z žalnico-
Pri sv. Rozi ob 12 uri za -j- Jožef Kastelic.
KRIŽEV POT na Pater, in Avell.
16. MAR.: Na Paternalu za -j- Karlo Kumar.
Na Avellanedi za f stariše Ropoš.
Pri sv. Rozi ob 12 h za j- Andrej Kuštrin.
KRIŽEV	POT	na	Pater,	in	Avell.
19. MAR.: Pri sv. Rozi za j- Jožefo Fornazarič.
23. MAR.: Na Paternalu za f Olgo Makuc in f Rozalijo Ušaj.
Na Avellanedi za -j- stariše Ropoš.
Pri sv. Rozi ob 12 za j- Jožef Kogoj.
KRIŽEV	POT	na	Pater,	in	Avell.
30. MARCA:	Maša na	Paternalu
za f Emilija Krušič.
Na Avellanedi za f Martin Varga.
KRIŽEV	POT	na	Pater,	in	Avell.
PRIJAVITE otroke za sveto BIRMO.
KRIŽEV POT bo v postu vsako nedeljo na Paternalu in na Avellanedi. Shod Bratovine bo na Avell. 16. marca, na Paternalu 23. marca.
OBLETNICA smrti rajnega g. -j- KASTELICA bo 8. marca, 7 let, odkar je zapustil
ta svet v Akonkagvi. Maša zanj bo Q. marca pri sv. Rozi ob 12 uri.
NA PATERNALU bo v postnih nedeljah vselej sveta maša, razen 2. marca, ker bo g. Hiadnik odsoten. Shod Bratovščine in Molitve bo 23. marca.
Na AVELLANEDI bo odslej sveta maša vsako nedeljo ob 10 uri. Shod bo ta mesec 16. marca.
POROČILI SO SE: HILDA ŽIVEC iz Črnič je vzela ANTONA URŠIČ. Poroka je bila v Lurdesu 8. febr.
SAVA PEČENKO iz Brij na Vipavskem se je poročila s FRANCOM NARDIN iz Bukovice. Poroka je bila v Villa del Par-que 15. febr.
KARLO BRUMAT z ELSO LOURO v Ma-taderos.
Inž. GREGOR ZIDAR z gdčno. HOČEVARJEVO v San Martin de Tours.
NA PATERNALU se je poročila MARIJA ANTONIČ.
POSTNA POSTAVA
ni nikaka nadlega ljudem, temveč velika dobrota in izraz skrbi, katero ima sv. Cerkev za zveličanje vernikov. Človek nikakor ni v stanu, da bojuje uspešen boj proti hudobcu, izprijenemu svetu in lastni slabosti, če se na ta boj smoterno ne pripravlja. Zato je potrebno zatajevanje, katero človeka oboroži za uspešen boj proti zapeljevanju. Sv. Cerkev naroča tudi telesno zatajevanje. Hudiču je seveda postna zapoved strašno na potu. Na vse načine skuša ljudi odvrniti, da ne bi te zapovedi izpolnili, kakor je bilo v času vojne veliko prizadevanja, da bi sovražniku uničili strelne zaloge in njihov dovoz • . . Prevdaren kristjan bo sam z veseljem sprejel postno postavo in jo zvesto spolnil, ker ve, da ie v njegovo časno in večno korist. Tisti, kateri postno postavo smešijo in prezirajo £0 zapadli slepoti in bodo nekoč bridko objokovali svojo zmoto. Toda prepozno bo tedaj, ko bodo že v pogubi. Zato opozarjamo verne rojake, da zvesto spolnujejo postno postavo.
Postna postava je zelo skromna:
LA VIDA ESPIRITUAL
Revista mensual Director: P. Juan Hladnik
Pasco 431 U. T. 48 - 3361, 48 - 0095)
No. Reg. Prop. Intelectual 232329
STROGI POST je samo vse petke do Velike noči. Te dneve se ne uživajo mesne jedi in tisti, kateri so že stari 21 let in niso še stopili v 60, so si dolini tudi v jedi pritrgaii, če jih ne opravičuje bolezen, težko delo, ali kak drug zadosten razlog, o katerem je treba vprašati spovednika.
SAMO NA POST. tako da se meso opoldne sme uživati, ne pa zvečer, so vezani vsi verniki med 21 in 60 letom, če niso od posta opravičeni, vse srede 40 dnevnega posta in na veliki četrtek. Tudi te dneve so si dolžni pritrgati v jedi.
ČRENSOVCI. 21/12 46. Pišejo č. g. Klekl: Vaše pismo je hodilo pet let. Veseli me, da je g. Kisilak tja prišel (sedaj je g. Kisilak v Floresti. Uruguay). Jaz šem bil 4 leta v internaciji .	. Mnogo pozdra-
vov vsem Prekmurcem in Slovencem.
GLEDE BEGUNCEV. Tisti kateri imate svojce v begunstvu in če ti žele priti v Argentino, naj se obrnejo na Slov. So-cijalni Odbor, Via dei Colli 8, Roma.
Kdor želi kakih pojasnil, naj se javi v Pasco 431, Bs. Aires.
ZAČASA MOJE ODSOTNOSTI se obrnite za slučaj potrebe kar na moj naslov: Pasco 431, U. T. 48-3361, vsak dan, razen nedelje od 16-18 ure. Ta čas bo na mojem mestu kateri od gospodov, ki sta prišla z ladjo Gritti, koncem januarja To sta: P. Jože Košiček in P. Anton Grčman. Mašo imata oba duhovnika vsako dopoldne v cerkvi Socorro, na ulici Juncal 888 (blizu Retira) med 10 in 11 uro.
Janez Hladnik.
UN PROBLEMA GRAVE.
Los trabajos para la paz mundial van adelante. ^Conio van? Esto no lo discutiremos. Para los eslovenos ya cs evidente de que despues de la segunda guerra mundial queda-remos pcor que despues de la primera. Uoricia, la eiuJad tan eslovena, queda separada de sus suburhios, entregados a Yugoslavia, mientras que cac Goricia, bajo la soberania' ita-liana. . .
Si es que tal trtado de paz llegä a ser definitive) porque tanto Yugoslavia como Italia se le oponen. Con asombro de su gente Tito hizo firmar el paeto.
La mišma tragedia toča a los eslovenos en Carintia, don-de 100.000 eslovenos, quedaran mäs alla de los limites yu-goslavos con Austria.
Pero tenemos otra angustia mas, que son los refugiados eslovenos en Italia y Austria. Son 10.000, restos de las orga-nizaeiones catölicas, que han sobrevivido a la guerra civil y que para salvar sus vidas sc retiraron bajo la proteccion
aliada.
Ahora esta acercandose el rr.omento y tendri que buscarse esa gente otra existencia. La America del Sud ticne lugar de sobra. Argentina mišma necesita gente trahajadora, para llevar adelante el progreso del pais.
No se sabc todavia con exactitud, adonde sc cnvamina-ran esos 10.000 eslovenos y otros 200.000 refugiados de otras riaciones, pero lo que sabemos es, que tendran que reti-rarse de Italia y de Austria y que sc trasladaran en su ma-yoria hacia la America latina.
Pero lo que sabemos tambien, es que esa gente, nues
tros hermanos de sangrc v de religion, se eneuentran en grandisimas nccesidades materiales. Mal vstidos, desealzos, desnutridos, indigentes de todo, tienen plcno derecho de di-rigir la suplica a los hermanos de la mišma 'fe, en nombre de Jesus, que se comprometio con-.o premiador de Lis obras de caridad cristiana.
Infinitas son las nccesidades de esos indigentes, scan eslovenos, croatas, servios, polacos, ucranios o lituanos.. . Pues no se trata solo de vestirles, sino de asegurarles una cxisten-cia digna del hombre.
Las autoridades de los paises que les recibinin, liar.in solo lina parte, pero Jas indigencias son tan inmensas, quc debe de sentirlas čada cristiano que tiene algo de caridad.
Los catolicos norteamericanos han mandado a Argentina a un representante, Mons. James O’ Grady, para llamar la atencion de los catolicos argentinos en un asunto tan emi-nesntemente catolico, y hemos de trabajar tambien aqui, para contribuir a aliviar esas neccsdiades tan grandes.
Se necesitan grandes capitales, se necesitan vestidos, cal-zados, ropa de cama, muebles, cnsers, instrumntos . . .
j De donde sacar tdoo eso sino tocando a los corazoncs de aquellos catolicos quc han sido preservados dc ios librro-res dc la guerra!
Ncccsitamos bienhcchores pequenos y grandes, vestidos v dinero. Dirigimos pues esta suplica a toda la gente gene-rosa. Quc nos manden su contribuciön y que nos den tambien algün buen consejo, por donde y como podria buscarse re-medio a necesidad tan inmensa.
Os esperamos en Pasco 431 (U. T. 48-3361), Parro quia Santa Rosa. P. Juan Hladnik, capelhin esloveno.

Svetla M alloga
Svet je kakor velikanska tovarna, ki deluje po načrtu. Stvarnik je izdelal točne načrte, po katerih naj se vse- delo vrši in kako naj ves ustroj tega velepodjetja funkcijonira. Če vse tako teče, kakor je On zamislil, teče življenje brez' posebnih komplikacij, če pa se predpisani red zmeša, tedaj pa nastopi zmeda, katera vodi lahko do katastrofe.
V tej veličastni zamisli sveta zavzema pivo mesto človek, ki je upravitelj vse te božje tovarne, iz katere dobiva ne le vse kar potrebuje za svoje telesno življenje, temveč spoznava Boga, iz zakonov narave. A živeč v tem svetu tudi služi Bogu, lastniku tega velepodjetja na ta način, da prejete darove porablja v božjo čast, blagor bližnjega in v zveličanje lastne duše.
Naj si že ljudje delajo kckršn.e koli razlage sveta, vsaka, katera uči. drugače, je zmotna in bo vcdila ne le človeka v njegovo pogubo, temveč tudi svet v razvaline, če bodo ljudje zmoto splošno sprejeli. Vsak prejeti dar, naj si bo že globokoumne st, privlačnost, dar sveta ali zepovedovanja, telesna lepota, lep glas, zemeljsko bogastvo . . . vse to je božji dar, katerega mora človek tako upravljati/ kakor je v skladu z božjo voljo, da ne bo zašel na pot pogube in da ne bo zapeljal v prepad tudi drugih.
V božjih načrtih svetovnega dogajanja .je tudi r.aloga, da pri ustvarjanju ljudi človek sodeluje, kajti Stvarnik je svet tako uredil, da se pri ohranjevanju sveta poslužuje ustvarjenih stvari, v kolikor so tega zmožne. Bog je pač ustvaril prvega človeka, toda nadalje hoče, naj pri ustvarjenju telesa za bodoče rodove sodeluje človek in Bog je sebi pridržal le ustvaritev neumrjdče duše, katero vdihne telesu, kadar so zato materijelni pogoji s strani človekove spolnjeni.
SODELAVEC STVARNIKOV
Čeprav človek misli, da ima na svetu silno veliko nalogo v tem, ko razkriva nove svetove in iznajdbe in ustvarja čudovite stroje, je vendarle najvzvišenejša človekova naloga njegovo sodelovanje pri ustvarjanju novih ljudi. Stroji, umetnine, knjige, stavbe . . . karkoli ustvari človeški duh, bo slednjič šlo v prah, rjo in pozabo. Človek pa preživi samega sebe. V prostranosti in skozi delo večnost bo dajal odgovor o tem, kako je sodeloval pri stvarjanju svojih potomcev.
Spričo te važne naloge, katere posledice sežejo onstran groba in celo preko sodnjega dne, tja v neskončno večnost, kjer bo človek ali za večno osrečen ali za vekomaj pogubljen, je torej nadvse pomembno, da ima vsak zemljan jasno spoznanje o vlogi, katero naj igra in o načinu, kako naj svojo nalogo prav izpolni.
Stvarnik je hotel, naj človek pri ohranitvi človeškega rodu sodeluje, ker je človek v svojem bistvu namenjen za večnost in je na svetu le prehodno, zato je seveda človekova sreča na zemlji zelo omejena. Vse stvari so tako zamišljene, da imajd služiti svojemu večnemu namenu. Zato hoče Stvarnik, naj bo otrok rojen nebogljen. Mati in oče imena ob njegovi strani nešteto prilik, da se žrtvujeta, da delala za svoje otroke, da zanje tudi trpita ... Bog bedi nad zibelko in nad vsako materino solzo ter očetovim žuljem in bo ravno to požrtvovalno nego starršev v posebni meri nagradil v večnosti. On, ki je človeku zapovedal ljubezen, hoče, da je na prav poseben način izpolnjena v družinskem življenju med steriši in otroci.
Toda stvar v življenju r.i tako enostavna, kakor napisana na papirju. Skozi neštete neprilike, katere utegne človško dogajanje prinesti, se zgodi, da človeku vzvišena naloga očetovstva postane tako nadležna, da bi se je rad kar ognil. Toda Bog je vse tako napravil, da njegovi- načrti nikdar r.e piidejo -docela v nič. Če jih hoče človek izigrati, jih bo le na čas, morda za en rod, več pa ne, kajti njegova zabloda bo kmalu njegovo potomstvo pognala v razvaline, na katerih bo človek slednjič postal, se streznil, priznal svojo zmoto in spet poiskal pot, katero mu je Stvarnik odkazal za srečo.
Tako je Bog tudi v r.ačr ohranitve človeštva postavil gotove čuvarje, ki poganjajo človeka iz roda v rod. da se veriga človeštva nikdar ne bo utrgala, dokler bo Bog tako hotel.
VSE POSTNE NEDELJE BO KRIŽEV- POT NA PATERNALU IN NA AVELLANEDI.
LJUBEZEN, STRAST IN MATERINSTVO
so tri gonilne sile, katere ženejo človeštvo k neprestani obnovi človeštva- V mladeniču se zbudi nekaj toplega. Njegovo oko obstane na zalem obrazu deklice. Začuti v sebi neko silo, ki ga žene v bližino bitja, ki je očaralo njegove oči. Prav tako pa tudi v dekliških prsih udari srce bolj močno m zapah dotlej neznano čustvo, katero na:de izraza v besedi — ljubim ....
Nepokvarjena mladina se takih čustev zave, ne da bi doumela njih globok pomen. Toda če se tedaj pozanimata iant in deklo, kaj je tisto dotlej neznano, doumeta, da jo to klic, katerega je Stvarnik položil v naravo zato, da bi se zbližale osebe, katere naj bi ustanovile nov dom, iz katerega bodo prišli bodoči rodovi. Ljubezen, ki se tako oglasi v nedolžnih srcih, pa zadene na razne ovire. Za bodoči dom bo treba tudi marsikaterih stvari, kajti otroci bodo imeli tudi usta irf trgali bodo obleko, povzročali bodo stroške z vzgojo in morda tudi z boleznijo . . . Zatorej pač ni mogoče slediti takoj klicu ljubezni temveč je treba najprej pripraviti pot za bodočo družino . . . Tako postane ljubezen gonilna sila, katera žene ianta m dekle v borbo za potrebne stvari. V zavesti, da morata svoje želje po medsebojnem zbližani u brzdati, krepi značaje, utrjuje njuno voljo in ju vodi do zrelosti, da bosta (ob pravi uri) sposobna, svoje otroke s krepko roko voditi po pametni poti skozi življneje.
Premnoge so zapreke, katere bi marsikaterega fanta in dekle spravile v malodušnost, če ne bi Stvarnik oborožil človeka še z eno gonilno silo, poželjivostjo, ki obeta naslado v spolnem življenju. Sama ljubezen, katera stvori vez med dvemi srci, bi kmalu opešala, kajti zunanja lepota in odlike, katere krase fanta in dekle kmalu zgube tisto očarujočo privlačnost, ki daje pesnikom snovi za zaljubljene pesmi. Zato se pa oglasi strast, katera išče telesnega užitka. Toda treba je pravega umovanja te velesile človeške narave. Je kot hudournik, kateri more gnati turbine, mline, tovarne, namakati polja, napajati mesta . . . vršiti naloge, ki so silen blagoslov za človeštvo, toda če udari čez bregove, opustoši polje, poruši hiše, poplavi mesta in pusti za seboj grozoto razdejanja ....
PA TUDI NEVARNOST KI PRETI SREČI je prav ta nasilna strast, če ni brzdana. Pohotnega človeka, kateri ne premisli globine življenja, spremeni v zver, ki besno išče plena. Plemenita ljubezen, ki se je oglasila v duši kot vzvišeno čustvo pripravljenosti, da se za ljubljeno osebo žrtvuje, kaj lahko otopi pod navalom strasti, katera išče le lastne naslade in tepta brezsrčno najsvetejša čustva drugih oseb. Čeprav hiti ponavljati besedo ljubim je to ljubezen prašiče, katera svoje lastne mladiče žre . . . To je poži-vinjenost, katera postavlja v nevarnost družinsko srečo. Bog je strast pride j al človeški naravi zato, da bi zagotovila ohranitev človeštva do božje volje, pa tudi zato, da bi človek, v boju proti lastnemu mesu, izvoje-val tembolj velike zmage nad samim seboj in s tem dvignil ne le svojo moralno vrednost, temveč tudi svoje zasluženje pred Bogom.
Dokler človek svoje poglede upira v Boga in živi za^ svoj nadnaravni namen, doume smisel poželjivosti in jo brzda, kakor treba. čePa človek obrne svoje oči v tlo, se odreče duši in se požene na lov za srečo na tem svetu, pa kaj lahko podleže požljivosti, katera mu obeta srečo v nečistovanju. V trenutni nasladi pozabi vse višje, potepta božjo postavo, poniža človeško dostojc^nstvo, stre plemenita čustva osebi, o kateri trdi da jo ljubi. V njegovi pohoti ga nič ne boli cvetje, katero, je poteptal v blato in mu ni mar no

lastne duše. ne sreče svoje žrtve in tudi ne usode otrok, kateri bodo nemara morali bridko plačevati razbrzdanost svojih roditeljev ....
Zmota, usodna zmota je, iskati srečo v pohotnosti. Koliko nesrečnih mladenk, koliko zgubljenih lan,tov, koliko razdejanjih družin, koliko zavrženih otrok, vstaja kot glasna obtožba tiste življenske laži, ki išče srečo v pohoti . . . Kadar ljudje začno odpadati od Boga, si ustvarijo malika in ta malik jim je trebuh . . . Ogabnost v govoienju. gclota v slikah, nesramnost v romanih, nečistovanje v zabavi . . . Sami zakopani v grdobijo gledajo tudi na druge s samo pohoto. Na znanilco dostojnosti mečejo blato, nedolžne obraze obmetavajo z nesramnimi zbadljivkami, če jim ne uspe. da bi jih poteptali v nečednost. Postali so govnači, kateri se v svojem pravem območju znajdejo le, kadar so v gnoju in gnilobi. Njihovi dovtipi, razgovori, pogledi, zabave, pesmi . . . vse to je gniloba, katera puhti iz nečistega srca . . .
DEKLE NAJ OHRANI TREZNO GLAVO.
Plemenito čustvo ljubezni prevladuje bolj v ženskem srcu, dočim je v možkem močnejša poželjivost. Da bi pa tudi ženska imela dovolj gonilne sile na potu v zakon, zato ji je zapisal Stvarnik tudi glas materinstva, katero žene mladenko, da se r.e ustraši težav, katere jo čakajo na potu in da se odločno loti tudi vzvišene nalcge, kako ukrotiti svojega izvoljenca, v katerem je nemaia strast prenasilna. Kaj običajno je, da se fantu v glavi od strasti tako kadi, da postane slep za odgovornost, katero ima pred Bogom, ljudmi, sam seboj in svojimi potomci. Zato je pa Bog tako modro uredil, da dekle, ki je prav vzgojena, ki ohrani zavest svoje vzvišene naloge materinstva in ki živi iz vere, lahko ukroti besnečo žial z resno besedo, z odločnim nastopam in z ljubeznivim nasvetom.
Pohotni mladenič zahteva dokazov ljubezni, kateri pa so seveda nečistovanje. Zelo se moti dekie, če misli, da bo s popuščar.jem dosegla kaj dobrega. Nikar naj ne misli, da bo s poljubi in objemi zadostila pohoti ... S tem se bo strast le še bolj razpaliia. In če pr. sn i o!i celo nasilstvu dekle podleže in dovoli, kar je čisto naravnost v nasprotju s čistostjo, naj ve, da s tem ni p globila ljubezni, temveč ravno nasprotno . . . Saj tisto, kar je fanta r.ajbolj vleklo, je bilo prav to, da jo deklo tako visoko nad njim po čustvih in čednosti. Občuduje jo in hlepi po njej v višino, toda ker njegovo čustvo ni ljubezen, temveč pohota, jo bo potegnil le v nesnago, če se mu bo vdala in prevarano dekle bo prepozno spoznala, da je prav s tem zgubila ves svoj čar in isti pohotnež, kateri je potegnil v nesnago njo, re je bo kmalu naveličal in bc iskal spet novega plena, seveda spet pošteno dekle, ne pa kako zgubljenko . . .
Zato naj dekle vedno skrbno pazi na to, da se vzdrži v dostojni višini in brzda svojega častilca, kateri jo bo občudoval in častil le, dokler vidi, da je vzvišena nad nečednosti, po katerih se valjajo spridene punčaro . . .
NA POTU V ZAKON.
Pač najodličnejša naloga za duhovnim očetovstvom, katero vrše duhovniki in Bogu posvečene osebe, je očetovstvo in materinstvo. Otroci so tista lestvica, katera najbolj ravno vodi k večni sreči, če je zakon res tak, kakor je ukazal Bog.
V zavesti veličine družinskega življenja je pa seveda treba, da mladina skrbno čuva življenske vire, da bodo iz njih izhajali zdravi bodoči rodovi. Iskati od življenja užitkov v nečistovanju je ne le razvalina lastne sreče, temveč tudi grob družinskega zadovoljstva.
Zato je preažno, da se mladina z resnostjo pripravlja na tako veliko nalego. Čeprav so romani, filmi
KRIŽEV POT
Pri polni mizi in s trdnim zdravjem človek pač malo misli na večne stvari, toda kadar ga zadene bridkost in preskušnja, tedaj začuti kako majhen je in kake slaboten.
Tedaj pa dvigne svoje misli k Križanemu in tedaj razume smisel trpljenja in potrebo odrešenja.
Prav zato Bog obiskuje svet tako pogosto s trpljenjem. Saj je to za večino ljudi pač edini način, da dvignejo svoje misli kvišku. Dokler se jim dobro godi, nočejo misliti na smrt in na večnost in se celo zakopljejo v grehe, sovraštvo, hudobije ir, posvetnost . . . Tako se zgodi, da ljudje Boga naravnost izzivajo, da dvigne šibo in udari . . . A mnogi so tako daleč od prave poti, da niti takega božjega obiska nočejo umeti. In vendar jetrpljenje in nesreča dostikrat največja božja dobrota, ker je edina, ki zamore rešiti človeka pred večno pogubo.
Da bi smisel trpljenja prav umeli ir, bili najprej hvaležni Gospodu Jezusu, ki je hotel za nas trpeti, potem pa, da bi se tudi učili, kako moramo trpeti mi, nas vabi sv. Cerkev k premišljevanju Kristusovega trpljenja in zato se v postu moli sv. Križev pot.
VSE POSTNE NEDELJE popoldne bo zato sv. Križev pot nr Paternalu (Avalos, 250) ob 16.30 h; na ÄVELLANEDI pa ob 16 uri. Prihitite tofej v obilnem številu v korim svoje duše.
in slike polni poljubljanja, je v življenju docela po-grešenc. Nobsr.a mladenka, katera ima čut dostojnosti, ne bo dovolila poljubcv, dokler ni poroka že popolnoma zagotovljena. Čeprav kdo zahteva dokazov ljubezni, mu poljubi ne bodo zadostovali. Če ne verjame besedi naj pa gre. Čez nekaj let bo mladenka vesela, da se je na tako dostojen način rešila lahkožive«, ki bi jo zakopal v nesrečo za celo življenje. Ona je tista, katera ima pravico zahtevati dokazov ljubezni, a zahteva jih naj s tem, da jo fant spoštuje, kakor on sam heče. da jo spoštujejo vsi drugi.
Bog je gospodar življenja in smrti. Zato pa je dal postavo, do vsi. kateri se čutijo poklicane v veličino družinskega življenja, store svojo zavezo po njegovi postavi in z njegovim blagoslovom.
Čeprav je res, da otroci lahko pridejo tudi brez cerkvene poroke, jo pa res tudi to, da jih je brez Boga nemogoče dobro edgojiti. Pač r.e bodo imeli pravice tožiti nezakonski storiti, če jih bodo njihovi razbrzdani otroti spravili žive v grob. Iz mesa so rojeni in zato so ostali samo meseni in zato bo hudič imel mnego lažje delo pognati jih na pot hudobije.
Civilna poioka je zanka, v katero pade premnog nepreviden, zemljan. Če pade iz zmote, ne da bi se zavedel, da je to izzivanje Boga, mu bo Bog že kako odpustil, če pa pade v to zanko namenoma, zavestno, morda celo z izzivalnim namenom ali pa iz obzira na slabo prijateljstvo, katero ga ima v krempljih, ali pa z namenom, da se bo kadarkoli iahko rastal, naj pa ve. da bo tako izigravanje božje postave drago plačal. Bog res ne plačuje vsako soboto, toda na račun, bo pa poklical in nemara mnogo prej kakor si kdo misli . . . In tedaj bodo lastni otroci tožniki svojega očeta in matere in bo ta obtožba pač najbolj bridka, a tudi obsodba najbolj boleča.
Samo ena je pot sreče: poštena mladost, čista priplava na zakon ir. zvestoba božji postavi v posvečeni družini. Skozi križe in težave vodi pot vedno kišku k Bogu in k sreči.
EL AMOR Y LA PASION
Para quien no sabe leer los planes, no ve mäs que lineaii enlazadas, entrecruzadas, torcidas y coniusas, Un plan magtii-fico puede Valerie menos que una hoja de papel blanco . . . Lo mismo sucede tambiän con los ignorantes del plan divino, con el cual se trazö el camino a la vida Humana. Cuäntas pa-ltibras disparatadas, cuäntas blaslemias y cuäntas rebeldias ponen de manifiesto la ignorancia o la malicia de las gentes con respecto a las disposiciones divinas para con el hombre. Siempre hay alguno como aquel peön de albajnil que quiso rectilicar el plan de su arquitecto ... La consecuencia de su proceder arbitrario fuä el derrumbe de la obra • . .
Asi sucede con el plan divino, acerca de la familia cristia-la. Dios lo concibiö perfecto, conforme con el principio inva-iable: lo que Dios puede lograr mediante la obra de los demäs, o Io realizü El mismo. Para conseguir sus fines se vale de los seres por El creados. Asi deposita leyes sabias en la materin, tue operan en ella, para facilitar la vida al hombre, para iuien todo ha sido creado. La Creaciän es como una fäbrica jrandiosa con complicadas maquinarias, que solo Dios conoce ,' el hombre queda siempre un ignorante aprendiz, porque a redida que va descubriendo nuevos secretos, va compien-diendo que hay muchisimo mäs todavia por explorar. Aün con aber descubierto la desintegraciän del ätomo, le quedan to-ia tantos problemas que, si razona sabiamente, tendrä que •iecir: Senor, Senor nuestro, que admirable es "tu nombre en el iniverso ... Si ni siquiera llegue a comprender tus planes cämo podrta atreverme a corregirles! . . .
EI hombre es la corona de la creaciön, pues para H ideö Dios el mundo, para que en el halle todo que srecise para vivir, para conocer a Dios como su duefto, rreador, juez y premiador y finalmente, para que el nundo le sirva como campo de acciön.
Entre las multiples actuaciones human.as, ocupa un lugar importantisimo la colaboraciön con Dios Creador, en la sublime misiön de la conservaciön de a humanidad mediante la familia, que, ademäs de er una disposiciön providencial con los fines gene-ales tier.e su misiön particular tambien para cada ndividuo, ya que en la preparaciön para la familia ' luego en la santificaciön de ella es donde florecen as mejores virtudes y pueden granjearse los mayores neritos.
COLABORADORES DE DIOS.
Al dotar Dios al hombre con varios dones, quiere que sean explqtados; son talentos, de cuyo rendimien-to le pedirä cuer.tas. No solo de los dotados de gran inteligencia, de inspiraciones especiales, dones naturales tanto fisicos cuanto intelectuales o sociales, sino tambien de aquel impulso cuya misiön es la conservaciön de la especie humana en la tierra.
Dios quiere que el hombre colabore en la creaciön de las futuras generaciones. Paia asegurar la realiza-ciön de sus planes, dotö al corazön humano con cier-tcs afectos cuya misiön es el acercamiento de dos per-sonas para la formaciön de la familia; le diö tambien dones de simpatia y puso en el cuerpo la pasiön, que impulsa cor. una fuerza časi violenta hacia su objeto.
El plan de Dios es bien claro: Un joven eliqe a una joven; en nombre de Dios el Sacerdote bendice su uniön; el matrimonio es luego manantial de nuevas vidas; los padres tiener. la sublime misiön de oducar a les hijos para que sean buenos ciudadanos y digncs hijos de Dios, y ellos a su vez trasmitirän la vida a las futuras generaciones. Asi son los hijos, la escalera que lleva a sus padres al cielo.
iQue claro y sencillo es este plan! Sin embargo, resulta en la realidad un asur.io de lo mäs complicado. Lo es, porque la prccreaciön es, como otras tantas actividades humanas en la tierra, tan solo transitoriä. No incumbe a todos, pero es sublime desde que de ella depende la salud fisica y moral de los hijos y el premio para los padres en la eternidad. Los dones de gran inteligencia o riquezas materiales, el don de conquistas y cualquier talento tienen, ademäs de su
Spomin iz izleta v Coronel Brandsen
misiön temporal que ccnsiste en su buena administra-ciön, una finalidad sobrenatural. Todo aquello es el Capital con el cual ha de ganarse la felicidad eterna, que depende del uso fiel conforme con la voluniad de Dios. Por la grande importar.cia transcendental que tiene el matrimonio es muy grande la responsabilidad para quienes lo conlraer, y serä muy grande tambien el premio.
Una joven no tiene pues una čara bonita para alimentar la sensualidad, r.i un poven recibiö un cuerpo bien dotado para entregarlo a las pasiones. Los encantos de un rostro gracioso, la elegancia de un cuerpo hermoso no estän a la disposiciön de los ca-prichos del hombre ccrrompido por pecado original, lleno de pasiones ciegas, sino que deber. de ser instrumenta para dar vida a hijos scnos, en el cuerpo y en el alma.
YO TE QUIERO MUCHO ....
El eterno refrän de los tangos, aunque puede ser expresiön de sentimientos puros, es muchas veces serial de desequilibrio sentimental. {Que es lo que se quiere? {Cömo se quiere? ... Lo eser.cial del amor es el darse. Jesus nos diö el mandamiento del amor ver-dadero, que es amar a Dios sobre todas las cosas y i si mismo y a los demäs por amor de Dios ... El os diö tambiön, el ejemplo de verdadero amor, que onsiste en darse. pues tiene amor verdadero, aquel •ue dä la vida per los demäs.
Al depositar Dios el amor en el corazön de los aspirantes al matrimonio les impone el amor desintere--,ado y r.ö el egoismo. El lobo apetece a la oveja con rran impetu. {{Ese impulso puede llamarse amor? . . . S.1 lobo no le imperta nada de la oveja. Lo que le moorta es saciar su crueldad. Seria una ironia gran-lisima, hablar del amor lobezno ....
En las novelas, ciritas y en la vida präctica se re-oite la palabra amor hasta el cansancio, pero cuanto näs se grita esta palabra, tanto menos verdadero imor hay, pues el amor, esencialmente desinteresadc, to busca el imponerse, doblegar, y explotar, sino que trata de dar la dicha renunciando a sus caorichos. austos v pasiones, para demostrar asi la nobleza de os sentimientos.
iYo te quiero! {.Que es lo que quieres? debe pre--jur/ar la joven al joven. {Me quieres a mi o quieres ~i mi cuerpo? . . . 'Pues no es lo mismo! Por mäs que e prometa el cielo en la tierra. no se lo va a dar. Zse mismo cuerpo, hoy quizäs tan lleno de atraccio-les, no tardarä en marchitarse. {.Y luego? {.No irä a epetir la tonta historia del limön? Cuando se le saca d juao, se lo tira a la basura ....
{,Me quieres mucho? . . . Entonces has de saber rue tenao tambien el alma, que tengo mi responsa-’nlidad delavte de Dios, que tengo encomendada la sublime misiön dela maternidad ... Si me quieres anto como para asegurarme que me dejaräs cumplir odas estas obligaciones, si me quieres para ayudarme r cumplirlas, entonces si aue me amas y correspon-dere a tu amor. Pero si solo tienes apetito de hartar tus pasiones, entonces eres un lobo, una bestia ham-
brienta de saciarse, entonces r\o tienes ningün derecho de valerte de la noble palabra "amor" y de poner tus miradas en una joven casta. — Tal ha de ser la oontestacion de una joven juiciosa.
Pero puede suceder tambien al reves. Mas de una ‘sirena" pone acechar.zas a los jövenes nobles. Esas romodonas, haraganas, perversas que no les importa utra cosa que “vivir", que no tienen para nada en cuenta ni su a Ima, ni su familia ni su propio iuturo lejano. ni la ley de Dios; solo buscar, de mil maneras, como enredar a la preša de su pasion. Con cstucia, engario, pinturitas, intrigas, exhibiciones de. su cuerpo, regalitos y halagos se lanzan a la conquista, que tendrä que pagar la victima con una esclavitud ver-gonzosa, cor. la desgracia de su hogar y quizäs hasta con la condenaciön de su alma . . .
Cuando se trata del interes de personas mezqui-nas, de pasiones desfrenadas, es la palabra "amor" una burda mentira, pues all! no existen mäs que cäl-culos interesados; cuidado cor. tal "amor" que es ei apetito de una bestia hambrienta . . .
EL VERDADERO AMOR
es aquel, que actua subordinado al dictamen de un juicio sobrio. Puede fijarse en las formas bonitas, puede interesarse por las ccndiciones econömicas, pero lo que principalmente toma en cuenta es la r.obleza del corazön. Los encantos del rostro se marchitarän pronto, para dejar lugar a las arrugas. Las rentas y posesiones pueden desvanecerse en un momento. Los atractivos corporales pueder, desvalorizarse ccn un inesperado golpe de la enfermedad. Lo que no podrä desapaarecer es el depösito de las virtudes en un alma noble; mäs todavia: bien atendido aumentarä, y a medida que se obscurezcan los encantos corporales transitorios. crecerän las riquezas espirituales sölidas para afianzar la dicha del hogar y asegurar la felicidad eterna.
|Es tar. fäcil confundir el amor con la pasion! Las ninas. teniendo una naturaleza tan distinta a la del muchacho, suelen ser tambien bastante ingenuas, de-jändose enganar. Ellas am an con ur. afecto verdadero, con un amor dispuesto a darse, con total abnegaciön. Lo que sienten en su propio corazön lo proyectan tambien en los demäs. Ur.a niha noble, incapaz de en-ganar, es incapaz de dudar de la sinceridad y nobleza de los demäs. Ella que no puede mentir, se horroriza de creer que seria capaz de mentir el hombre que ella quiere. Le cree, y a pesar de las advertencias de todo el mundo, seguirä creyendole. Considerarä malos a quienes traten de serenarla, pero no al que ocupa su corazör. Siempre sospecha envidiosos c celosos a aquellos que se expresan negativamente contra el joven querido . . . pues en el, ella solo ve virtud- y grandeza. Los que lo ponen en duda, son sus — enemigos . . .
La tonta no sabe ni quiere comprender, que er. el hombre la pasion sexual fäcilmente es mavcr que todos los afectos de amor, justicia y juicio. Mientras ella quiere con un amor sincero. desprendido, el varön apetece con el impetu de una bestia hambrienta que huele la preša, para tragärsela sin apiadarse de los balidos del cordero irdefenso.
EL TRIPLE AMOR.
Tres son los elementcs que ttct-an en el acerca-miento de los dos sexos, para conducir a la formaciön de la familia:
Con motive de] enlace Živec-Uršič Nekaj znanih obrazov iz poroke Živec-Uršič na nevestinem domu
Primero es el deseo de amar y de ser amado. Ni el varön ni la mujer tienen su ser completo. Los dos sexos se ccmpletar, mutuamenie y por eso se sienten atraidos. Por cierto que los vacios que se notan mutua-mente no son absolutes y pueden complementarse perfectamente con los valores espirituales, por lo que queda asegurada la vida celibe .... Perc la gene-ralidad ds la gente ha de seguir el impulso de la naturaleza que busca su complemento en una persona del otro Sexo. Este elemer.to prevalece en la mujer, que por tal razön es capaz de increiblss sacriiicios, por el hombre que quiere.
El segundo elementa es el impulso de la pasion que busca satisfacciones carnales. Esa es la parte de la bestia que predornina mäs en el hombre que en la mujer. Tah es asi, que en la mujer normal, noble, que no se pervirtiö ni car. lecturas, ni cintas, ni groserias de la vida, puede presenciar escenas frivolas, puede curar el cuerpo del hombre, sin sentir ni lo mäs minimo la pasion, mientras en el hombre normal esta pasion es generalmente un violento resorte que lo lleva a la completa ceguera y lo hace olvidar los deberes mäs sagrados y los derechos ajenos mäs sublimes, si se pierde el control.
Las mujeres perversas conocen bien la debilidad del varön er. est-6 puntp; por esc maniobran con las artimanas de la moda, de las posturas, de los escotes, gestos y acechanzas para enredar a quien pretenden. Las jövenes inocentes, al contrario, desconociendo este hecho. se dejan enganar con los sofismas de los hom-bres perverses. Creyendo er. las frases de la "estetica", "linea", “gusto", o "moda" no sienten vergüenza apa-reciendo insuficientemente vestidas en puhlico, entre-qändose a juegos que creen inofensivos, participar.-do en bailes, playas y diversiones peligrosas. No creen en la neeesidad de la prudencia hasta que, tarde ya, deben llorar amargamente el escarmiento que puede costarles lägrimas para toda la vida . . .
El tercer elemento es el deseo de ser madre o padre. En esto tambien marcha la mujer a la var,-guardia. Ella es la desinteiesada, la gue no le importa su comodidad. ni sus gustos, ni los dolores, ni las angustias. Ella quiere ser madre, mientras gue el hombre es fäcilmente un utilitarista, que busca el matrimonio' solo por la “luna de miel" y no por amor a los futuros hi j os. La mujer noble, inocerte, en cam-bio no es capaz de creer en la malicia del hombre ni admitir, que uri hombre, a quien ella ama, podria abandonarla, luego de corgarla con hijos, y buscarse otras mujeres para su diversion.
Aunque el amor paternal cfrece muchas ilustracio-nes magnificas, sin embargo, el amor maternal es mu-cho mäs admirable. La madre vive y muere por sus
hijos y es capaz de actos heroicos y de trasformar completamente su vida, para criarles, mientras han de lamentarse infinitos ejemplos de aquellos padres que buscan su placer sin preocuparse ni lo mäs mitii-mo por la suerte de sus hijos ni de su desgraciada esposa, victima de sus pasiones criminales.
NO DEJARSE DESLUMBRAR
es de grandisima importancia. Una joven noble no sospedha siquiera lo degenerados que pueder, ser los hombres que disfrazan con palabras poeticas la podre-dumbre desus perverses intenciones. Luego de fasci-nar a su presa le reclaman "pruebas de amor" y la joven que ama sinceramer.te, cree en la sinceridad del impostor. No comprende que tambien entre la ger.te hay lobos . . .
La incauta se olvida, que tambien ella tiene de-recho y deber de pedir pruebas y antes de darlas debe reclamarlas, pues ella es la parte debil y la que mäs caro paga siempre los pecados.
Es muy importante que la joven sepa, la verdad en asunto tan delicado, porque en ella la pasion no es tan violenta como en el muchacho. Que ella, que llevarä la er.orme responsabilidad de la maternidad, conserve la cabeza cuando el la pierde. Que ella Irene al joven y le ayude a ccnservar su propia dignidad respetando tambien la de ella.
Ademäs de pedirle pruebas pero de un carino casto, ha de guiarlo hacia el ideal de un hogar cris-tiano. No ha de atontarse con un afecto ciego sino al proceder cor. prudencia ha de tomar en cuenta tambien las advertencias de personas maduras.
Hay jävenes que no demuestran el cohtrcl nece-sario de si mismos. Sus terminos, gestos, miradas, chistes, denotan groseria. Muchos, consideran la rau-jer un juguete ... Si la joven r.ota tales tendencias frivolas, si ve que se busca su cuerpo, se ridiculiza la moral y las costumbres sanas, se le invita a paseos sospechosos, y se quiere burlar el ccntrol de la "futura suegra" . . . debe duplicar las medidas de prudencia.
No diremos que tal pretendiente es un perverso incorregible. Lo cierto es que, si la joven pierde la cabeza, la perderän los dos. La consecuencia serä una catästrofe. Pero si la joven es conciente de su deber, si sabe aprovechar la gran influer.cia que ejerce so~ bre el hombre enamorado de ella, podrä guiarlo, re-generarlo y hacer de el un buen esposo, pero no ce-diendo a sus caprichos apasionados sino guiändolo por el camino del amor desinteresado que domina a la pasior. carnal, y se ejercita en el dominio de si mismo.
El amor en su esencia debe dar y no exigir. Tal amor debe de reclamar la joven si quiere convencer* se de les verdaderos sentimientos de su pretendiente y de la misma manera debe proceder el muchacho. cuando la situaeiön se presenta er, la forma apuesta. es decir en el caso de que una "sirena" busque enre-darle y pervertir sus sentimientos nobles y su moral.
La finalidad del amor sentimental no es el goce sexual. Ese placer es tan solo un estimulo, para que los plar.es de Dios sobre la conservaciön de la especie humana no queden frustrados, ya que las molestias de la paternidad y maternidad sen tantas que muchi-simos desistirian de esa sublime vocacion si no les impulsara la naturaleza con tal violencia. Pero para que Dios otorgue su bendieiön, para que enriquezca al hogar cor. la felicidad de una familia verdadera-mente cristiana, el element o del placer debe ir siem-
SVETOVNI NAZOR
Ta beseda se danes velikokrat izgovarja. Kaj je svetovni nazor? Bivši berlinski škof dr. Bares je to vprašanje takole razložil: Imeti svetovno naziranje se pravi, vsa vprašanja, ki se človek z njimi peča, gledati in presojati z gotovega, trdnega stališča, nanja odgovorajati in jih razreševati gotovo, določno, jasno, Mi katoličani, pravimo, da imamo katoliški svetovni nazor. To se pravi, da vsa vprašanja, ki se tičejo nas samih in naše okolice: verska, politična, socijalna, gospodarska, kulturna, presojamo na podlagi določil katoliške vere, ki je nositeljica božje volje in božjega razodetja. Komunizem in liberalizem n. pr. pa slonita na t. zv. materija-lističnem svetovnem nazoru, ki ne prizna Boga in njegovih zapovedi in se pri reševanju zapletenih vprašanj ravna tako, kakor da Boga in njegovih zapovedi ni. Na podlagi tega svetovnega nazora je torej kapitalistu dovoljeno izžerr.ati delavca, komunistu pa dovoljeno kapitalista ubiti. Prvi ne prizna Boga in njegove zapovedi: Ne kradi!, drugi pa tudi ne prizna Boga in ne njegove zapovedi: Ne ubijaj!. Iz iste brezbožne korenine je zraslo dvoje popolnoma različnih dreves, a strupeni sta obe.
pre supeditado al deber, claramente explicado en el sexto y noveno mandamientos.
El amor no consiste en los besos y abrazos; su esencia no son las caricias y manifestacion.es cari-nosas sino el esfuerzo serio para lograr el perfeccio namiento moral propio y de la persona amada. Si el amor se reduce a el "comerse a besos", se trata de un asunte carnal, que, como todo lo que es carnal, pron-to termina en el asco. Si al impulso de la čarne se cede mäs todavia y se falta a las r.ormas de la dignidad virginal, si el amor se reduce a las pasiones carnales, vendrä pronto el hastio y el asco, quizäs antes de casarse, o bien'pronto, despues de la luna de miel . . . El amor sentimental, que se alimenta con las caricias materiales, es algo material y por eso necesariamente limitado. Es ccmo un Capital que, al ser mal admin.is-trado, pronto se agota. El carino, cuya finalidad es la formaeiön de hagares cristianos, debe de ser enoble-cido y espiritualizado. Si se frena en lo material, redu-ciendolo a sus justos limites, evitando todo aquello que prcvoca los planeres carnales, ponen los novios bases sölidas para un amor, que podrä pasar todas las pruebas; pero si no se toman tales medidas fracasarän la fidelidad y la uniön matrimoniales y
SE DESVANECERA LA DICHA ASPIRADA.
Los novios enamorados se olvidan muy fäcilmente de las realidades de la vida. El muchacho se deja crrastrar por su pasion; la jover. se clvida de su gram dis'mo deber, de frenar al novio en sus excesivos reclamos. Creyendo que permitiendole ciertas liberta-des aseguraria su carino, sueumbe a un error fatal.
Por mäs que reclame el novio esa clase de “pruebas de amor", resultarän contraproducentes, pues una vez obtenido lo que pretende la pasičn, la joven pierde el er.canto ya que el atraetivo mavor, ademäs de su čara bonita. es nrecisamente su dignidad de mujer, su reserva inaaotable. Si la joven se rinde, la pasion no aueda satisfecha, nero la fortaleza estä arrasada. Las ilusiones se han hecho hunto y el corazän queda destrozado. Es natural. La pasion tiene solo el objeto, de impulsar hacia el matrimonio, por eso los placeres carnales r.o pueden llenar las änsias del corazon. Eso puede hacerlo solo un hogar formado en base del cmor sacrificado.
El grandisimo error del materialismo consiste en depositar las esperanzas de la felicidad en los goces cainales. Luego de medio siglo de novela, teatro, moda y, filc sofia inmundas hallamos las familias moder-nas en compleia descomposiciön. iQue horribles son las estadisticas de los divorcios, ir.'ideildades matrimoniales, crimenes juveniles, y hogares desgraciados! En la ceguera, se vive solo para los momentos pasa-jeros, entregändose a la pasiön del "amor libre". Es como un tren que marcha afuera de lcs rieles . . . Asi, a pescr de la abundancia de todos los bienes materiales no hubo jamäs tantos hogaies desgraciados. Na-die puede dudar de que es a causa de la corrupciön de la decer.cia y el abandono de los caminos de la ley de Diols que manda mantener la dignidad del cuerpo humano y quiere la santidad del mairimonio.
La historia ncs enseha elocuentemente, como la disoluciän moral lleva a la ruina a individuos y na-ciones. Sobre las ruir.as de Babel, Memfis, Atenas, Roma . . . puede demostrarse, de que la causa de sa des-trucciön fue la busqueda apasionada del placer y el miedo del sacriiicio. La misma historia serä repetida sobre las ruinös de Londres, Paris, Roma, Buneos Aires . . . Babeles modernes ....
EL UNICO CAMINO DE LA FELICIDAD
es el noviazgo y matrimonio cristiano. Controlar los afectos, no d^jarles camino abierto, para no tropezar con derechos ajenos, resguardados por el n.oveno man-damiento que prohibe el adulterio no sölo en el hecho sino tambien en el deseo; vigilar para no enredaise en amores imposibles, ejercer el dominio sobre su propio cuerpo, con ayunos y rögimen de vida para no sucum-bir n.i a las mentiras que inventa la came ni a los sofismas del mundo perverse; reducir las manifesta-ciones carinosas a las que no deben ocultarse delan-te de la propia madre, evitar todo aquello que pro-voca a las pasiones ... es el sendero, por cierto algo sacrificado, pero seguro, hacia la felicidad de un hogar.
Tcdas las plantas florecen solo en una temporada reducida ... La vida humana anda los mismos caminos. Como er. las plantas, mäs que la flor importa la fruta, asi en un hogar los atractivos corporales y los sentimientos de amor. son sälo indicadores de la dicha sölida.
Los sentimientos y la pasiön tienden hacia el acer-camiento de lcs futuros esposos. Las manifestaciones carinosas, sin embargo, deber. atenerse a limites bien fijos. El derrocharse en ellas, es contrapoducente. Los que mäs se besan y acarician, ante de casados, al pasar la luna de miel ya no se toleran mäs, mientras que las personas que siempre han llevado cuenta exacta de sus confianzas sentimentales, ven crecer su carinos con los aiios, cuando la hermosura externa empieza a decrecer.
No es "inccmprensiön" de los “anticuados" sino experiencias milenarias que imponen a los novios renur.ciar a los abrazos y reducir los besos a los solo “robados" y eso tan solo, cuando el casamiento es seguro . . . Los que pasan de alli, lo pagarän mäs tarde, y como generalmente victima es la mujer, ella especialmente debe tomar las medidas prudenciales.
Dios es el arquitecto del mundo y del hombre. El quiso dar al hombre el poder de colaborar con El
En Cor. Brandsen pasamos un dia inolviaauie en la uuinta de Jos6 Lah. Se ven aqui su esposa Ana y algunas amigas, encar-gadas en atender a los hučspedes.
Vsem so ostali prekrasni spomini na prelepi izlet 22. januarja v Brandsen.
eh la creaciön de nuevos hombres. Dios es pues el unico dueho de la vida y de la muerte y El es pues tambier. Aquel, de quien ha de recibir un matrimonio la autorizacion, para su misiön creadora.
El matrimonio cristiano, fundado con el sacramen-ta, es pues el unico que puede autorizar el uso de las potencias recibidas para la procreacion.
La apostasia del hombie contemporäneo inventö el casamiento civil. Es cierto quelrs hijos nacen, igual. Ni ellos tienen por eso, culpa alguna, pero los padres ilegitimos sufrirän las consecuencias del abuso. Dirän, y, que lo digan no mas: "lo mismo da" . . . Pero no dä lo mismo. Ni en este mur.do y mucho menos en el ctro.
Presenciamos hoy un procesa catastrofico. El mundo, de espaldas a la verdad, va arrojändose en errores suicidas. Se niega a Dios, se reniega del alnia, se ridiculiza a la justicia eterna, el cielo se "cede" a los päjaros, se hacen bromas sobre el infierno . . . . Escs errores han envenedado a la humanidad hasia la raiz, y, los responsables buscar. inutilmente reme-dios . . . Los hijos, rebeldes, ingratos, corrompidos, no respetan mäs, ni a sus padres ni a nadie;-la juventud modema, despreciativa de lo "antiguo" es ya un cas-tigo evidente, por la traieiön que se hace a Dios, for-mando familias sin bendieiör. religiöse. Hay que prestar oido a lcs gemidos de las madres ancianas, las quejas de los padres en cuyas familias no hay temor de Dios para comprender lo que vale la santidad del hogar cristiano.
Sin embargo, estos consecuencias son poca cosa en comparaciön cor. el castigo que tiene preparado la justicia etema, para aquellos que quieren defraudar a Dios. sec» en un hegar sin bendieiön divina o sea, lo que es peor todavia, en los adulteriös, perversio-nes y abusos del cuerpo. Si en Sodoma, que no co-nociö el evangelio y la grar.deza de la castidad, Dios castigö ese pecado con tanto furor, tienen en,tonces per que temblar ante la justicia divina, aquellas personas que llevan el nombre cristiano y viven peor que animales ir.mundos . . .
Dios no paga todos los säbados. Es po eso que muchos quedaron adormecidos. Pero llegarä el sä-bado de la justicia divina sin perdön ni clemencia. Las horribles ruinas en la tierra serän tan solo un pequeno simbolo de la abominaeiön que tocarä a aquellas almas conder.adas por haber sido imposto-ras y ladronas, en la administraeiön del cuerpo que recibieron, para servir a Dios al cual han despreciado.
PO ARGENTINI SEM IN TJA
Med tem je pa vreme delalo po svoje. Bil je eden tistih dni, ki jih pozna slovenska modrost pod imenom "aprilovo vreme". Po nekaj urah krasnega sonca so se nagnetili tako gosti oblaki, da je svetilnik, ki stoji tamkaj prižgal svojo luč. Svetilniki so namreč tako napravljeni, da se luč avtomatično prižge, če se stemni, a kadar se dovolj razsvetli, luč ugasne. Pri polni svetlobi ladje ne potrebujejo čuvarjev, ki jih opozarjajo na bližino obale, pač pa v temi.
Vse bolj gosto je postajalo nebo, mi pa nismo imeli volje, da nas opere, zato smo se kar stisnili v voz in pognali. Kmalu je bila ploha mimo in smo jo jadrno rezali proti domu. Morje marjetic je cvetelo na eni, morje valov se je penilo pod udarci vetra na drugi strani ceste.
Od nekje je pridrvel pes in nas pozdravi, po pasje seveda, tako kakor delajo tudi mnogi ljudje, ki lajajo samo zato, da dokažejo da lajati znajo . . ., čeprav zato ni nikakega pametnega vzroka. Psu pač ni zameriti, ker je pes, toda za človeka je pa tako lajanje sramotno, čeprav se kdo še celo ponosno na prša trka: "to sem mu jo povedal, farju" . . .
“Čakaj, te bom jaz naučil" je uganil g. Kusanovič. Na kaj takega pes ni računal: prav tisti hip je sunil auto v veliko luže; velik pljusk je polil nadležnega psa, ki jo je jadrno popihal r.azaj z repom med nogami . . . Dalje se nam je spet nudil drug komičen prizor, ki pa je bil nemara za koga tudi kaj nevšečen. Velik vol, seveda po volovsko, je na vso moč vrtal v steno bajte, zloženo iz ruše. Neusmiljeno je ribal gori in doli in kdo ve, kako je svoje delo dokončal . . . Menda je bila zapuščena baraka drvarjev ir. po volovski modrosti je postala že čisto odveč.
Malo pred 5 uro smo bili nazaj v Punta Arenas. Ker se mi je preveč mudilo, da najdem še predno za-pro trgovine, kak fotografski film, se nisem utegnil zanimati, kakošno zgodbo je imela kokoš, ki nam je hotela naložiti post s tem, da je ostala na stopnicah pred bolnišnico. Dobil sem, kar sem iskal in se založil s fotografskim materijalom za celo leto naprej.
Nekaj obiskov je bilo treba še napraviti, še enkrat smo si podali roke in si želeli “na svidenje" . . . Kdaj bo in kje. kdo to ve? Na tako dolgo pot se človek ne odloči tako kmalu.
Naslednje jutro ob 6 naj bom na red za odhod. Ob 5 sem že bil v bolnišnici, kjer sem se poslovil od naših dobrih sestric. Še enkrat so zapele po slovensko med sveto mašo in še en Zbogom, pa spet na daljno pot.
Teden dni sva bila skupaj s č. g. Martinom Ma-roša. pa je bilo dovolj, da sva imela oba solzo v očeh, ko sva si slednjič stisnila roki v slovo. Že je trobil pul-man, še en zamahljaj v pozdrav, pa smo bili za ovinkom. Le stolpi in strehe so nam še pomežiknile za hip iz vedno večje dalje, kadar smo se pognali čez kok strm. Morje je zapljuskalo pred nami. Kmalu je zmanjkalo drevja in se je bočila pred nami na eni strani valovita goličava, koder so se pasle pravkar ostrižene ovce, na drugi strani pa je sinelo Magaljan-sko morje.
Na carinarnicah in stražnicah so mi kaj prav prišle svetinjice, ki so odprle precej hitro pot preko težav, katere je imel neki sopotnik radi papirjev . . . Na zadnje je pa kazalo da bomo kar sredi pota ostali, to se pravi na zadnji argentinski stražnici. Postajna ii grda! Kar posrbelo me je za ušesom. Njih kaj malo briga, če nas zadtže tukaj dva dni, toda jaz imam jutri zjutraj ob 4 že avijon iz Rio Gallegos . . . Radi enega človeka, kateri je bil toliko površen, da svojih papirjev ni pravi čas dejal v red, pa smo vsi v kaši . . .
Po deh urah se je vendar zadeva telefonično uredila in smo se pognali še poslednjih 100 km. Kar kmalu so zardele pred nami strehe vojašnic, ki stoje nekoliko izven mesta Rio Gallegos in že smo bili na mestu . . . Ne bom pravil kako smo izgledali . . . Saj me tudi ni mikalo gledati se v zrcalu in da bi me tudi drugi ne odgledovali, sem jo kar popihal v župnišče in v banjo, ker že res ni bilo mogoče dihati.
Še enkrat smo pomodiovali nato z rojaki pri Lučiču in uredili vse potrebno za naslednje jutro.
AVIJON NE BO ČAKAL.
Ob pol 5 zjutraj so me že zbudili. Po sveti maši me je že čakal voz aeroposte. Tema je še bila ko smo se pognali proti letališču. Zanimalo jih je še koliko sem težak ... Te ljudi manj zanimajo leta kot teža . . . Komaj da je zmagoval dan nad nočjo, ko je zabrnel motor in se zaprašil v polet. Še eno vijugo smo napravili nad mestom, ki je prav tedaj ugasnilo luči. Še en pozdrav z ladij, ki so ležale leno na svinčenem morju, pa smo zapluli v višavo, kjer nas je že zajel prvi sončni žarek, ki je hip nato objel tudi pokrajino pod nami in je zdrsel čez morje, ki je tisti hip zacvetelo v srebrnih penah.
V eni uri smo bili že v San Julianu, pa smo že zopet pohiteli v vis, in dalje v Puerto Deseado in dalje proti Comodoro Rivadavia, kjer nas je čakal izdaten zajtrk in enouren oddih.
Prekrasen dan smo imeli. V velikem loku smo ob-krpžili kotlino Comodora Rivadavia, kjer je tisoč črpal, tisoče hišic, barak in palač, desetorica karakterističnih patagonskih mest in neskončno sinje morje, na katerem so dremale desetine večjih ali manjših ladij.
Ko je bila ta pestra slika za mano, sem odprl buenoški časopis, ki sem ga po 10 dneh spet dobil v roke, toda bila je vseeno zanimivejša pokrajina, čez katero smo frčali. Slikovitost obale, ki je bila vse čas skoro tik pod nami, ravne ceste, katere se vlečejo v nedogled in to sinje nebo ki se je bočilo vsenaokrog . . . Kmalu je zazelenela pred nami trelewska dolina, kjer nas je čakal nov pristanek. Kar puhnila je v nas vročina, ko so odprli vratca. Ura je bila že II.
Še najlepši kos vožnje nas čaka. Večno pristajanje je tako nevšečno, da je večina ljudi že dobivala omotico. Jaz sem krepko vzdržal. Hotel sem na vsak način točno videti obrise slikovite obale polotoka Valdes, Golfo Nuevo, Zaliv San Jorge in San Matias. Tako slikovitih zalivov nima celi svet, kakor jih ima Argentina med Puerto Madrin in San Antonio Oeste. Iz sinje višave je pogled objel celotno panoramo obale, kjer bi vse svetovne mornarice našle varen pristan in kjer bo najbrže v bližnji bodočnosti najpomembnejša pomorska baza za Argentinijo. Ni čudno, če je Nemcem dišala Patagonija. In najbolj jim je dišal rano tisti kos, kjer so sanjali najti varno gnezdo za svoje “žepne oklopnice" in pomorsko razbojništvo.
Čez prostrani zaliv Sv. Matija smo se pognali v mirnem poletu ir. pristali v Carmen de Patagones. Še en košček me je čakal, še do Bahije Blanke. Vlak rabi do tam 7 ur, avijon je pa malo zabrnel, pa nas je že pozdravila bela golobica.
Čakalo nas je obilno kosilo, ki ga da družba vsem potnikom, nakar so me odpeljali v mesto, kajti namenjen sem bil le do Bahije z letalom, ker sem moral obiskati še rojake tamkaj. Ferletičevi so mi za vse poskrbeli, da sem še tisto popoldne obšel domalega vse rojake, tako da sem naslednje jutro že odpotoval in bil pred polnoči že doma. Toda preje sem moral odložiti vso zimsko obleko s katero sem bil še tisto jutro oblečen v mrzlem Rilo Gallegos.
NOVOMAŠNO VESELJE
NA PATERNALU.
Izpolnila se je želja č. g. Ernestu Saksidu in želja vseh dobrih rojakov, da smo skupno'doživeli srečni dan božjega služabnika. Kljub raznim težavam se je sestavil pevski zker, katerega je vežbal in vodil novomašnikov brat Viktor. Ko je vstopil slavljenec 9. febr. v svetišče, da daruje svojo prvo svečano daritev, je zadonela pozdravna pesem: “Novi ma.šnik bod’ pozdravljen”. Ginjenost je prevzela tisti hip vso cerkev, ki je bila polna, a novomašniku je zablestela solza v očeh. Po 15 letih tavanja po brezsrčni tujini, je slednjič našel mesto, kjer ga je obdala toplota slovenske domačnosti in zvočnost naše nebeško lepe pesmi.
Takoj se je pričela slovesna daritev. Tedaj šele so opazili verniki tudi dobro znani obraz priljubljenega č. g. Vladimiri Zmeta, ki je prav ta dan mogel prihiteti, da dvigne slovesnost s svojo navzočnostjo in doživi vesel dan med rojaki. Opazili smo pa tudi dva nova obraza. Dijakon je bil g. Jože Košiček, subdijakon pa g. Tone Grčman, ki sta nekaj dni preje prišla iz Evrope in bosta začasno ostala v Buenos Airesu.
Novomašni nagovor je imel g. Hladnik, ki je povdaril veličino duhovskega stanu a tudi njegove nevarnosti. Prav zato, ker ima duhovnik tako veliko oblast in tako silno nalogo, da vodi ljudi v večno srečo in da ima ključe, do zveličanja, tudi hudobni duh napne vse sile, da bi duhovnika zrušil. Poskuša njega samega zvoditi na pot greha, ker z njim in ob njegovem slabem zgledu gre v pogubo množica naroda. Če pa satanu ne uspe prvo, pa, po božjem pripuščenju, navali na duhovnika in na celo Cerkev in vse dobre vernike Z obrekovanjem, sovraštvom, preganjanjem in celo mučeniško smrtjo. Saj taka je beseda Gospodova: “Vse hudo in lažnjivo bodo čez vas govorili, iz shodnic vas bodo metali in pri tem bodo celo trdili, da delajo Bogu vredno delo. . . Toda vi ne postanite malodušni, zakaj zaupajte, jaz sem svet prema-
gal” " "	v v
Novorr.ašniški brat Viktor in g. Ciril Jekše sta z združenimi močmi in z občudovanja vredno točnostjo pevcev dosegla, da smo imeli res krasen užitek ob prelepem petju. Med mogočno latinsko mašo, od katere so zapeli tri dele, so upletli prelepe domače pesmi, med katerimi tudi nekatere kompozicije g. Viktorja.
Kljub razburkanosti, ki vlada trenutno med rojaki in katere posledica je nerazpoloženje proti Cerkvi, so pevci dokazali, da jim ni mar blebetanja lahkih ljudi in prav tako je narod v množici prihitel na to lepo svečano st ter pokazal, da je vera bolj globoko zasidrana kot pa trenutna čustva, katera oslepe le nerazsodne in plitve ljudi, dočirr. vernega Slovenca ne spravijo iz tečaja. Za resnega in prevdamega Človeka ni vprašanja ali jc duhovnik “Ernestu", ali “Peter ali “Janez”. . . Tisto, da “zaradi Janeza" ne gre v cerkev, govori tak, kateri bi isto trdil o “Tonetu", če bo “farju" “Tone" ime... To je le pretveza, s katero se v modernem času krije brezbožnost tedaj, kadar sc zdi .neumestno priznati jo očitno. Taki ljudje so ali brezbožni, ali na zaslepljeni, ki ne vedo kateremu gospodu služijo. . . Da bi !c ne končali v pogubi!
Nalogo novomašniškega botra sta prevzela g. Jožef Lah in njegova žena Lojzika roj. Vodopivec, ki ie novomašnikova sestrična. Navzoča sta bila brata Vence in Viktor z družinami, brat Pepe pa ni mogel priti, ker jc bil ravno v največji trgatvi sadja v Rio Negro.
Navzočih je bilo premnogo rojakov Dornberžanuv in Prvačkovcev. najbolj pa so se izkazali Rihenberčani, kateri šo doprinesli glavni del pri petju.
Po končani maši sc je zbrala vesela družba na domu sorodnika Čotarja v Villi Devoto, kjer so bratje poskrbeli za iedačo in pijačo. Čotarji in Vodopivčevi pa so dali na razpolago vse, kar treba, da je sto gostov sedlo in si postreglo.
Popoldne smo spet pohiteli v božjo hišo. Prvič ta dan smo se zbrali v cerkvi sv. Rafaela, kjer nas je že sprejela svetogorska zastava, ki je prisostvovala naši pobožnosti. Na Paternald pri sv. maši smo imeli pa podobo svetogorske Marije, kar je imela na skrbi gospa Goličeva. Marijina podoba je še povečala v vseh čustvo domačnosti, ker je vstala pred nami v spominu s podobo Marije s Sv. Gore tudi podoba ljubljene domovine, sončne Primorske, nad katero svetogorska Marija kraljuje in jo varje.
NA AVELLANEDI
je bil novomašni praznik teden pozneje, 16. februarja. Ob napovedani uri je bila kapela polna in na veliko veselje vseh rojakov smo spet slišali novomašno pesem. Malo časa so imeli pevci, od daleč so morali nekateri k vajam, toda pevovodja Ciril Kren in pevci so se izkazali najprej pri vajah, potem pa še pri slovesnosti. Prekrasno so zapeli. Zvonko Kandusov je vzel na skrb žc one drobne mašne dele, katerih pevci nismo mogli pripraviti in je bila slovesnost res nadvse veličastna.
Novomašni govor je imel g. Košiček, kateri je pokazal veličino in odgovornost duhovskega stanu. Pri enih uživa čast, pri drugjh pa prezir in preganjanje. In tako mora biti. Če so preganjali Kristusa, moramo s tem računati tudi njegovi duhovniki. Tako je bilo v vseh stoletjih, kajti vedno se jc hudobni duh držal iste modrosti: udaril bom pastirja in razkropile sc bodo ovce. Zato so od Nerona dalje, skozi arijanstvo in vsa stoletja razglašali satanovi oprode duhovnike za izdajalce, protinarodne, protidržavne in jih sodili, sramotili, mučili, ubijali. . .toda vedno zaman, kajti hudobija in zmota je vedno propadla, resnica pa, katero oznanja duhovnik, je iz preganjanja izšla očiščena in Cerkev poveličana.
Po starem običaju je bil med mašo tudi “ofer", kjer so dobili vsi lepe spominske podobice.
Po končani maši sc je zbrala družba pri kosilu, za katerega so poskrbeli dobri Prekmurci. Še v petek je bila zadrega kakri bo s tem, a nazadnje je g. Šeruga vse tako lepo izpelial, da smo našli okusno pripravljene mize, izborno postrežbo in k temu še mi poživili novomašno veselje, da je bilo nekaj posebnega.
Ob 16 uri sc je spet zbralo naroda za polno kapelo in smo še enkrat zapeli in še enkrat sliša li besedo g. Košička ter odnesli vsi vesele spomine na tako krasen dan, ki ga smo doživeli na Avellanedi.
Luego de la solemne misa del P. Ernesta Saksida se reunieron sus intimos en la mesa comtin.
Vidimo nekatere znane obraze, ki so počastili novomašnika pri obedu. Poleg bližnjih sorodnikov in sosedov so navzoči tudi vsi pevci.
Bojo el Sol Libre
V1GESIM0SEGUNDÖ CAPITULO (Continuacion)
—“iPor quc callan? j Oh! j Vuestros ojos lloriqueari dehnte del venerable Villenes, pidičndole quc hundi el hierto en mi sangrc v'escriba asi un pacto de sangre con vosotros! Magister peditum, amante de la cmperatriz Teodora, tiene bien resguardado su pecho para que alguien no le robe el corazon. j Porque por esc pcqueno juguete lloraria vuestra reini, la prostituta alejandrina! Y hasta el mismisimc diablo de los cristianös, montado sobre las espaldas del Empcrador, lloraria si supiera que sobre Tun vis y sus companercs carga la tumba que les dcparč Iztok.”
Al oir csas palabras ofensivas' para la santa corte, los rostros" de los enviados bizantinos se dcsfiguraron de ira, los antos movieron las gspadas, asombradoš, cuando cyeron las noticias de Turms. Si las espaldas de Iztok no estuvieran protegidas pop Jarozir, dificilmente se habria librado de ellas. Tambien el hijo de Svarun sabia que lo protegia el hierro del . fuerte guerrero, y. deträs de los muros, d grupo de hombrCs fuerte mentc armados. Por eso no se impaciento, no se mo-vič, cuando se agitaron los antos. ranquilamCnte sacö de bajo su coraza la carta imperial.
—"Jefe Villenez, los 1 leno de afliccion la noticia de. que yace bajo la tierra Tunüs, lobo hambriento de vuestra y nuestra libertad. Pero la tristeza se os transformarä en alegria cuando sepas que dice esta carta, que se calentaba sobre el pecho traicionero de ese can huno! jTienes un traductor, un hombre en quien confias, que te lo lea!”
Un hombre en juto torno en sus manos. el pergamino, lo ley6 v lo fuč traduciendo.
Los bizanhtinos empalideciCron, las bocas de los antos se abrian asombradas, las sombras se disipaban de sus. frentes.
.—“jEs un enganol”, grito uno de los enviados imperiales cuando fuč terminada de leer.
. —“j No es un -engano, jefe Villenez, es trabajo de los dioses!”
Dijo -el traductor ;ihrgando.al jefe la carta.y senalando con sus largas unas el sello imperial.
Loš antos comenzaron a murmurar excitados. Sus frias miradaš atravesaban a los bizantinos.
“j Se ablandan los corazones!”, penso Iztok y dijo:
“j Hermanos! (;Quičn cerro los ojos de vuestra sabi-duria, para que hayais podido aceptar de regalo las tierras dgl otro lado del Danubio? £Acaso esa tierra' no era ya vuestra y'nuestra? ^Quien fuč el primero en sembrar alh? ^Quien el primero en pacer por ejla el ganado? ^E1 linaje de antos y eslovenos o el rapaz lobo bizantino? Y ese mismo lobo, que nos arranco las o ve jas, ahora se las ofrece como regalo. jMalvado! Y por el regalo arrebatado aün exige en pago,'quc os pcleeis con los hermanos, que os maten los varhunos, j que vuestros pechos protejen el suave lccho para que en el descanse el enemigo! Oistcis las envenenadas palabras del Emperador, sentisteis el fraude que escondia el pecho del mayor traidor, Tu n us, hasta el momento quc mordič la tierra. j Hrmanos no tcntcmos a nuestros dioses! ; Unamonos para verigar a los padres y a los hermanos! jHacia el Danubio! j Ahora esta madura la cosccha! jVamos a rccogerla! jPerdicion para Bizancio!”
—“jPerdicion!'’ aullo Jarozir, “jPerdicion!”, rugieron los antos.
•—“jPerdicion!”, chilld el bruio y rompio en pedacitos el pergamino, arroiandolo.nl fuego. Ese grito sc cxtendio por el lugar: llego a oidos de los guerreros que aguardahan deträs dc los muros, y tambien ellos se unieron con su clainor de “jPerdicion!”, micntras apretaban las riendas. La tierra se estremecio, a traves de las ruinas entraon rlos eslovenos. Los
habia asustado el griterlo y creyeron que Iztok necesitaba su ayuda. Pero una vez en el fuerte, colgaron sus espadas, los antos les ofrecian como saludo vasijas de miel.
Los eslovenos tomaron la bebida, ardieron los fuegos, el brujo quemö bärnies de aceite en honor a los dioses, los hermanos se abrazaron en un amor unificador.
Cuando los bizantinos comprendieron que sus mtcncio-n?s sc veian desbaratadas, que las cuerdas con las cuales habian querido atar a los bärbaros estaban rotas, quisieron huir del fuerte.
PerD los antos y los eslovenos los dctuvieron y los rodea-ron. Los bizantinos reclamaron por la libertad de los men-sajeros, amenazaron con el Emperador y un nuevo Hilbudi, amcnazaron con terribles legiones de hoplitas, que vendrian a vengar la. ofensa hecha a los embajadores. Pero los eslovenos y los antos enloquecidos de alegria, no se preocuparon por sus furiosas pläticas. Por respuesta recibieron carcajadas. Recogian excrementos y los arrojaban al rostro de los bizantinos. Se burlaban del Emperador y escupian a sus rep resen-tantes. Algunos levaittaron piedras y las arrojaron a los yel-mos y a los escudos. Esto enardecio a los bizantinos. Montaron sus caballos, sacaron las espadas y golpearon con ellas a eslovenos y antos, intentando abrirse camino fuera de Tunis. Algunos antos quedaron ensangrcntados; sin escudos ni yel-mos, temian las pesadas armas de la caballeria bizantina. En-tonces fuč Jarozir a ayudar. Cerro el camino, con sus mejores golpes atacö de frente a los bizantinos, mientras por deträs los antos arremetian con sus hachas. Si no hubiera intervenido Iztok, los habrian matado a todos. Pero el salvo a dos men-sajeros y les encomendö: •
“jVayan a lo del Emperador y comuniquenle que ire-mos allä como huespedes. jQue nos prepare comida porque cl "camino es largo y tendremos hambre!”
Entre las burlas y las risas de la soldadesca, los humilla-dos bizantinos salieron. de Tunis y huyeron rumbo al sur.
Despues de esto, se reunieron los principales guerreros y ancianos, en un consejo que llego a la conclusiön de que era necesario reunir de inmediato el ejercito de eslovenos y antos e invadir con el las tierras de Bizancio. A los mäs respetados conductores se les encomendo la tarea de hablar con el pueblo y llamarlo a la venganza.
Despues del consejo, durante todo el dia libaron, jura-ron por Pcrün que castigarian a Bizancio, arrojaban miel al fuego para aquietar a Morana, se encomendaron a las hadas conductor;is y dcstructoras para que no volvieran a desunir a los hermanos y para que no les permitieran cam-biar el hacha por el arado hasta tanto np estuviera libre toda la tierra del Hema. Y entre todos esos gritos y promesas, cl brujo predecia dias de gloria, augurados por lo que leia en las entranas de ovejas y bueyes.
Cuando en la tardia noche vencio el cansancio, cuando los antos y los eslovenos contaron ya dos, tres veces sus an-danzas por la Mezia, sus conquistas y triunfo sobre Tunüs y los hunos, solo quedaron junto al fuego Iztok y Villenez.
El hijo de Svarun- no dudaba que convenceria a los antos de la traicion y la astudia de los bizantinos, pero no esperaba un exito tan rotundo. Sus venas ardian; nunca ha-bia tornado tanta miel como esa noche. Las dos metas: Irene y la partida al sur, que hasta hacia pocas semanas eran como dos estrellas sumamente lejanas, parecia que habian caido de pronto en sus brazos. Todos los suenos se hacian realidad, sus ansias se cumplian, su corazon se estremecia pensando que los dioses le habian concedido demasiado.
A pesar de todo no olvido que aün debia ganar a los antos para apurar el camino. Oueria ir a Toper v de alli a buscar a Irene. Entre esas olas de felicidad que lo habian cu-bierto de imnroviso, sinti6 tantes deseos por ella, que no se habria sentido capaz de conducir a su ejercito si antes no liegahn a verla y cstrecharla contra su corazon.
Por eso cxpuso a Villenez sus planes. Le dijo cuän peli'
groso era el prefecto Rustik, si llegaba a atacarlos de espaldas, y por eso aseguraba que era conveniente, lo mas certero y sabio, lanzarse primer a la destruccion de ese nido y de alli continuar la campana, hacia las murallas bizantina<. Villcnez' no le respondia. Asi como antes sentia rencor hacia el joven esloveno, lo querla ahora con toda el alma y repetia conti-nuamente:
- “Iztok, Svetovit te eligio! j Iztok, eres el libertadoi del pueblo! jVenganza de los padres!”
Aunque los soldados estaban tranquilos, Jarozir, no per-mitiö que los muros quedaran sin guardia. Cinco de los hombres mas aptos fueron distribuidos sohre los derruldos puestos del cerco. j Y fue corprendente! A mcdia noche se oyö las tropetas de la guardia. Los dormidos v mareados eslovenos y antos buscaron a tientas los escudos y yelmos, los guardias trajeron inmediatamente los caballos dej-i c-:ti p
Iztok no se habla dormido aun. Se oyo su voz; el sueno dc todos los eslovenos se disipo, todos en un segundo se des-pertaron y alistaron. Tintinearon las riendas de los caballos, se ola el chocar de escudos, jinete tras jinete estuvo inmediatamente montado, de tal modo que Villcnez se anonadd antc tanta orden y no pudo ordenar ni una aplabra a los antos, que se miraban entre sl, ibari de aqul para allfi. se ocultaban y volvlan a salir sin ningün orden.
Iztok estaba sobre los muros escuchando. Desde el sur-oeste se ola algo asi como el fragor de una batalla. Aguzb el oldo. Una intranquilidad siempre mayor se apodero de čl.
—“jEstos son los eslovenos! j Este es nuestro ejircito! <:Que les sucediö? ^Para que arrean durante la noch ■ el botln?”
Lo preocupaba. Bajd con presteza de los ir.uros, salto sobre el caballo, y todos los eslovenos, sin palabras, salieron tras el de la fortaleza.
Villcnez se asusto.
—“iQue sucedio? t Acaso los eslovenos los atacaban? <;Eran acaso los varhunos? (;Por que habla huldo Iztok? ^Era una emboscada?” La sospecha apreto su pecho, se apodero de čl el terror, perdiö la confianza en los eslovenos. ;Per> que hacer? ^Huir? No huirla. Llamo el consejo de los grandes. Pensaban, meditaban, llamaron al brujo, ... el tiempo pasaba y estaban solos, sin saber que hacer. . ., hasta que comcnzo a aclarar el alba.
“jNo es un engano!” . . .
Entonces ya se mostraron en la estepa las brillantes arma-duras. Iztok volvla con la mitad de sus guerreros.
“jMaldito Bizancio!" G rito, cuando entro a Turris. Los antos miraron al Svarunez cuyos ojos pareclan ascuas de fuego.
“jBizancio se unio tambien con los herulos contra nosotros! j Maldicion! Atacaron a nuestro ejerčito, le arranca-ron el botln, libertaron a los prisioncros bizantinos y huyeron! jMaldicion!”
“jPerdicion! j Destruccion!, gritaban los eslovenres.
—“j Venguemonos!” G n tč el enardecido Iztok. “jHer-manos, a la tarea! j Contra Bizancio!”
El ardor de los antos se reforzo con esos hechos. Sobre los caballos ya, repitieron sus juramentos y partieron inmediatamente, deseosos de que se extendicra la noticia dc la paz entre los hcrmanos, que llegara a todos los rincones esa noticia.
Iztok se sentia aün mas encolerizado contra sus propios herrr.anos de sangre que contra los herulos.
—“Gentuza, gentuza borracha, gentuza sin cabeza, j por eso la vencieron! Ovejas. . . j los tornarč con mano dc hierro y os llcvarč asi ,il triunfo! j Por dioses! j Oh!. .
Traduccion de DARINKA ČEHOVIN.
POSVETITEV LJUBLJANSKEGA IN MARIBORSKEGA POMOŽNEGA ŠKOFA je bila 1. decembra 1946 v ljubljanski stolni cerkvi. Iz pisma, ki je prišlo iz Ljubljane izvemo, da se je k tej slovesnosti zbrala ogromna množica vernikov, ki je napolnila cerkev in ulice okrog nje, čeprav je bilo policijsko prepovedano vernikom to slovesnost s prižnic oznaniti in tudi zvonovi niso smeli zvoniti. Sredi svečanosti, ki jo je vodil papeški nuncij, so neznani zlikovci metali med ljudi bombice s solznimi plini. Ljudem so tekle solze curkoma iz oči, toda vztrajali so pri obredih do konca.
S TAKOZVANEGA PRISILNEGA DELA V KOČEVJU na Dolenjskem se je posrečilo uiti dvema mladima ianloma, ki sta po dolgih mesecih skrivanja prišla na Koroško. Eden od njih je bil prej v laških in nemških ječah. Sedaj piše obširno knjigo, kjer bo z dokazi podprl, kako se godi Slovencem pod tremi zloglasnimi "izmi": fašizmom, nacizmom in komunizmom,
KAKO JE NA PRIMORSKEM. Iz pisma, ki ga je poslal g. R. M. posnemamo: Doživljamo strašne čase. Približujejo se dnevi podpisa mirovne pogodbe z Italijo. Iz Bovca, Kobarida in Kanala beže ljudje v množicah. Od blizu so gledali "paradiž", ki jih čaka. Lujdje, ki so včeraj vpili "Živijo", in podpirali z osebnimi žrtva-
mi, z besedo in z denarjem boj za svobodo, se danes bijejo po glavi rekoč: "Metali smo kamenje na svoj vrt"!
Privatne trgovine so v jugoslovanski coni že prenehale. Obstojajo le zadruge, ki imajo malo robe, še manj pa kupcev, ker denarja ni. Obleka in živež je na karte. Nakaznico za obleko še kako dobiš, če nisi reakcijonarec, a blago dobiti je težja stvar, odkar je UNRRA prenehala s svojimi pošiljkami in smo navezani le na to, kar ima naša dežela ali pa kar nam pošilja Rusija. Čudno se (lam zdi, da so z istim dnem. ko je prenehala delovati UNRRA, prenehale tudi pošiljke iz Rusije.
Mesa dobimo pri nas za celo občino 20 kg tedensko.
Marijine družbe so po nekaterih krajih ukinjene. Do 23. decembra je bilo treba vse organizacije prijaviti vladi, toda cerkvene organizacije o tem niso bile obveščene. Za vsak sestanek cerkvenih organizacij je treba plačati veliko svoto denarja, ki ga revno ljudstvo nima.
V Podragi na Vipavskem so že ustanovili prvi "kolhoz" po ruskem vzorcu.
ČRN DAN ZA PRJMORIE SE PRIBLIŽUJE. Podpis mirovne pogodbe z Italijo bo zarezal smrtno rano v naše narodno telo. Gorico, najbolj slovensko mesto v Primor-
ju, bo dobil tujec. Trst, naše srce, pljuča in oko, bo izpadel iz našega cklopa. In prekrasna Soška dolina! Tujec ji bo gospodoval. Kaj bo s Solkanom, Šenpetrom in ostalimi kraji pred vrati Gorice. ki bodo sedaj odrezani od svojega naravnega središča? Kaj bo s slovenskimi šolami v Gorici in s slovenskimi liudmi. ki bodo odtrgani od matere domovine? Kako bi se razjokal naš veliki Gregorčič, če bi doživel to strašno razdejanje v svoji deželi!
RAZOČARANJE — OBUP! Tisoče pri morskih rojakov se potika po Italiji kot begunci. Angleži in Amerikanci se ne zanimajo zanje, češ, vi ste spadali pod Italijo, naj ona skrbi za vas. Lahi pa pravijo, vi ste Slovenci, mi nimamo z vami nobenega opravka. In posledica? Začeli so v trumah prositi za italijansko državljanstvo. In to ljudje, ki so 25 let stiskali zobe pod laškim bičem in koprneli po trenutku, ko bodo mogli veseli objeti svojo pravo domovino — Jugoslavijo.
DR. BESEDNJAKU, velikemu zagovorniku primorskih Slovencev, oblasti ne dovolijo, da bi šel obiskat svoj roistni kraj. Na meji cone so mu vzeli potni list in ga pognali nazaj proti Ljubljani. Pa je bil mož ves čas vnet podpornik Osvobodilne fronte!
BRIDKA SMRT JE SPET USEKALA Vsi rojaki ste ga poznali, če ne osebno pa iz časnikov, idealnega mladeniča, sina ljubkega Prekmurja, kateremu je ugasnila luč življenja 16. sept. v Cordobi
t ANDREJ LAH
roj. 23. 10. 1903 v Gerlincih, i.e je preselil v boljo do: movino, kjer ni prevar in ne laži. 7 let je tega, ko je začutil kal zavratne bolezni v prsih, sedaj je dozorel.
Nadebudni mladenič je študiral v Gradcu, pozneje v Ljubljani, kjer si je izbral tiskarsko stroko in se v Zagrebu izvežbal za lino-tipista. To delo je vršil nekaj časa tudi v Trstu. 1935 je prišel v Argentino, kjer si je zadel naloge, ki so njegove moči presegle. Po dnevi je študiral, da dopolni izobrazbo, po noči je delal in med tem je še dobil časa, da se je udejstvoval v društvih, pri petju in v upravi Duhovnega Življenja. Za vse je skrbel, le za zdravje svoje ne. Menil je, da mu ne more odpovedati. Tudi s peresom je delal in ie v "Prekmurskem kotičku" postavljen spomenik. “Slovenska Krajina" je zgubila v njem odličnega člana, ki 'e še iz dalje vedno dajal pobudo za njen napredek.
Zaekel se je v Cordobo, kjer je tudi poskusil z delom med rojaki in še poslednjem naporu svojih sil je hotel biti koristen narodu. Lotil se je slovensko ikasteljanske slovnice, za katero je spisal že 6 lekcij. Ni mu bilo dano, da bi dodelal to tako potrebno delo, toda delal je do zadnjega, delal s plemenitostjo in prejel bo tudi plačilo, v katerega je upal in ga z vdanim prenašanjem bolezni in z neutrudnim ter nesebičnim delom tudi zaslužil-
Sanjal je, v dolgih mesecih in dneh bolezni o ljubljeni Slovenski Krajini. Res mu ni dano, da bi njegovo truplo tamkaj našlo svoj počitek, a našlo ga je v prelestnem delu kordobskih gora v sončnem Cos-quinu.
Za pokoj rajnega je bilo opravljenih več maš že prve dneve po smrti, vse rojake in prijatelje pa vabimo na zadušnico z žalnico na Avella-nedi 13. aprila.
f ŠTEFAN CELEC, iz FUkšincev (Sla veča), star 43 let, znan vsem rojakom iz časov, ko je imel gostilno v centru in pozneje na Avellanedi, zadnji čas pa je vozil kolektiva 25 (Urquiza-Tigre), je nenadno preminul 1. febr. V kolektivu, na delu, ga je prijela slabost in kljub nagli zdravniški pomoči, katero so mu nudili, ker je takoj nekdo od sopotnikov zapeljal kar kolektiva v bližnji sanatorij, je nastopila smrt in so se pogreba vdeiežiii mnogi rojaki. Za rajnim žaluje tukaj žena. Otrok nimajo.
V	LJUBLJANI je po daljši bolezni zaspal v Gospodu č. g. f JAKOB PONIKVAR lazarist, 25. nov. 1946. Star ie bil 71 let.
V	Clevelandu žaluje za bratom č. g. Mons. Jernej Ponikvar, v Buenos Airesu pa č. s. Luisa Ponikvar, v centralni hiši usmiljenk (Cochabamba).
LETINA V SLOVENIJI ni bila posebno dobra. Suša je napravila veliko škode. Zlasti krompirja, krme za živino in svinjske krme je tako malo, da živina hira, prašičev pa ni mogoče izpitati. Mlada praseta skoro nimajo cene, ker jih ni mogoče krmiti. Ker je pa bila zlasti v Bosni in Črni gori letina silno pičla, mora Slovenija del svojega skromnega pridelka oddati na jug, da se tamkaj stradajoči rešijo smrti od lakote. Ljubljanska "Ljudska pravica" se pritožuje, da zlasti kmetje iz amniškega okraja in iz okolice Ljubljane, ki so najbogatejši, nimajo pravega rauzmevanja za to medsebojno pomoč in da krompir raje pod roko prodajajo Ljubljančanom, kakor pa da bi ga za zakonito ceno oddali stradajočim na jugu države.
ČUDO, KI GA HODIJO GLEDAT. Arne rikanec ie poslal v vas v Suhi krajini, svoji družini paket, v katerem je bilo več kosov dobrega, novega blaga za obleko. Sosedje in znanci so prihajali ta izredni dar občudovat kot nekaj, kar če dolga leta niso videli. Saj v tisti pokrajini, že 6 let ni mogoče kupiti blaga za obleko. Trgovine, ki so prej bile, so izropali najprej Lahi, poetm partizani, potem spet Lahi, nato še Nemci in za njimi spet par tizani. Na Dolenjskem so ljudje dolge mesece jedli neslano. Kilo soli, ki je v Ljubljani veljala 3 lire, so plačevali po 400 lir, če so jo mogli kje skrivaj dobiti.
VOLITVE SO IMELI V SLOVENIJI v mesecu novembru. Ker je v Sloveniji dovoljena samo ena sctranka, je bila pri voiltvah samo ena lista. Velikanska propaganda in vse kar je bilo z njo združeno, je dosegla, da ie volilna udeležba po večini občin dosegla 99%, ponekod celo vseh 100%. Občine in volišča so tekmovali, kje bodo spravili na volišče več volivcev in kie bodo volivci čim prej oddali svoje glasove. Na nekaterih voliščih’ so vsi do zadnjega volili že ob osmih zjutraj. Volijo moški in ženske, tudi 14 letni otroci, če so se v osvobodilnem boju kaj izkazali. Reakcijonarci in tisti, ki sedanjega stanja v Sloveniji ne odobravajo, seveda nimajo volilne pravice.
ZAJED ALCI. KI ZLORABLJAJO PRIBO-JEVANO SVOBODO, so po pisanju “Ljudske pravice" tisti ljudje, ki se okoriščajo s položajem, ki jim ga je ljudstvo zaupalo. Tako našteva list celo vrsto slučajev, ko so ljudski funkcijonarji denar, ki je bil namenjen celi občini, porabili za popravilo lastnih poslopij in za izboljšanje lastnega gospodarstva, za druge tovariše pa ni nič ostalo. Enako se list huduje nad onimi svojim somišljeniki, ki so sicer v borbi sodelovali, sedaj pa hočejo vse mogoče udobnosti in da bi živeli v brezskrbnem brezdelju. Kdor je računal s tem sš je zmotil. Sedaj mora delati vsakdo — in ne le 8 ur, ampak 10, ali 12 ur in črez, prostovoljno, brez godrnjanja in brez posebnega nadplačila. Tudi profesorji, študenti, uradniki itd. morajo poprijeti za delo, ki služi skupnosti.
UDARNIŠKO IN PROSTOVOLJNO DELO je v Sloveniji sedaj zelo v navadi. Udarnik je tisti, ki za enako plačo in pod enakimi pogoji naredi največ, ali pa tisti, ki iznaide kak nov način, da se lahko pri istem številu ljudi doseže večji učinek dela. Takega potem v časopisih in na zborovanjih javno pohvalijo, lene in nerodne pa pozovejo, da naj ga posnemajo- Seveda so lenuhoviči po obratih na udarnike jezni. — O prostovoljnem nedeljskem delu pa beremo iz nekega pismo tako le: “V nedeljo zjutraj nas na-lože stotine in stotine na tovorne avtomobile in odpeljejo na deželo, kjer pospravljamo ruševine kmečkih hiš, ali pa kopljemo teren za ceste in železnice. Po-
poldne ob harmoniki zaplešemo, zvečer smo pa spet doma. Čudimo se kmečkim ljudem, ki nas tako grdo gledajo in celo odklanjajo pomoč, češ, da bodo že sami brez nas vse opravili, naj gremo kam drugam."	»
ŽELEZNIŠKA PROGA NA DOLENJSKO, ki je bila leta 1943 na ukaz partizanske vojske popolnoma razdejana: mostovi porušeni, pragovi sežgani, lokomotive in vagoni razbiti, postajna poslopja požgana, vse naprave razbite, je sedaj že zopet v takem stanju, da zasilno funkcijonira. Ogromno dela in denarja je šlo za ta popravila. Ljudje so pa veseli, da se zopet lahko vozijo z vlakom.
LAHI BODO PLAČALI JUGOSLAVIJI VOJNO ODŠKODNINO. 125 milijonov ameriških dolarjev bodo po ukazu štirih velikih držav morali odšteti. To bo le neznatno povračilo za škodo, ki so jo naredili ali pa posredno povzročili. Da ne omenimo tisočev človeških žrtev, ki so padle po nedolžnem ali pomrle kot interniranci, katerih izgube z denarjem ni mogoče poplačati, vam povemo, da so samo v Sloveniji povzročili nad pol milijarde škode s tem, da so izsekali gozdove ob vseh glavnih in stranskih cestah v širini 200 metrov na obeh straneh. Večina tega lesa je obležala na mestu in segnila, ker se ga ni upal nihče nikamor voziti. In cel kup porušenih vasi in požganih in izropanih domov! Radovedni smo le, če bodo ljudje, ki so bili oškodovani, od teh milijonov kaj dobili, da si bodo popravili škodo.
KOLIKO VELJA DINAR? Po uradnem določilu dobiš za en dolar ali za 4 pe sose 50 dinarjev. Toliko dobe Tvoji svojci, če jim kaj pošlješ po banki. V Trstu pa na takozvani črni borzi lahko dobiš za en dolar okrog 800 lir, in na isti borzi za 800 lir 250 jugoslovanskih dinarjev. Črna borza je sicer nekaj nezdravega, vendar pa je popolnoma verodostojen izraz gospodarskih krogov, kolika je dejanska vrednost kake valute. Isto je z laško liro. Uradni tečaj lire je 225 lir za dolar, toda dolar v Italiji kupiš lahko le, če daš zanj okrog 800 lir (Po poročilu iz decembra 1946.)
KOJSKO v juliju in sept. Dve leti smo preživeli več v gozdovih in bunkerjih kot doma. Franc Žuljan je vse srečno prestal. Karel in Ignac tudi. Enkrat so jim Nemci hoteli zažgati, pa vendar niso. Franc Ko-sminov je padel, brata Bernard in Loj z sta se obesila. V komuni je padlo 52 v Foreštih pa 22. Letina češenj je bila dobra, vina tudi precej. Živila so na izkaznice. Škoda da je med nami prepir, ko se prepiramo, pa neverno zakaj . . . Krav nimamo. Zaradi suše, pomanjkanje krme, je bilo vse prodano, sedaj se ne more kupiti, ker ena krava stane 90.000 lir . . . Povej Pepčetu Komavlovemu, da se “Trije Kralji" še zmeraj pojejo. Žena njegovega brata Stankota je umrla. V partizanih so padli 2 Lucina soseda, Franc in Tone, ubita pri Kožbani. Miloš, edini sin od Gabrijela Tinčeta ubit v Renčah, Vincencev sin in še trije ustreljeni od kozakov na Dednem. V Furlaniji Dušan od Bernarda in edini od Vikota Vikovega, Danilo Florinov v Šmartnem, od Filipa Cefkljankinega sin v Plavih. Marijo od Flipa je umrl v bolnici v Italiji. France Kusmin nov v Benečiji, Doro Tomažič Kuzminkin ustreljen v Verhovljah, Fonze Dojev iz Huma v Števerjanu. Po vojni so umrli Zanet Tonjev s Kaleh, Toni pošten Francelnov.
Letina, vendima, je precej dobra. Je še suša.
Še ne vemo kam pripademo. Pravijo da Kojsko bo pod Jugoslavijo, Šent Mauer, Števerjan, Pevma in Gorica pa pod Italijo.
V NOVEM MESTU je bila izvršena 21. sept. 1946 smrtna obsodba nad č. g. f LUDVIKOM KLANČAR, ki je bil kaplan v Tržišču, rdjen pa v Rodnah pri Trebnjem, star je bil 37 let.
Tukaj ima sestrično usmiljeno sestro Marto Klančar, ki je bila dalje časa v bolnici Cliniki v Cordobi, sedaj je pa v Gualeguaychü.
BARKA-VREME. Franceta Smrčevegd ni več. Drejc ie danes umrl (28. dec.). Na 15. jan. bo več ljudi šlo v Banat, kjer bodo dobili zemljo. Če jim ne bo prav, se bodo čez 3 leta lahko vrnili. Tudi Otonji gredo-
PODSABOTIN. Prejela Polda Druiovka por. Maroni. Od iamilije ni nihče umrl. 2 sestri sta bili internirani v Italiji, a se srečno vrnili. Gravnar Stanko se je vrnil iz Rusije. V vasi so bili ubiti 3 fantje ker so bili obdolženi fašizma. Zginil je pri Drufovkovih (Terčič) en sin.
BILJE. Piše Helena Žorž roj. Čuk Goličevim: Vsi smo ostali živi, čeprav so bili otroci vsi v borbah in tudi ranjeni. Sin Ivan ima 7 krogelj v hrbtu in se noče dati operirati. Emil je pod orožjem. Joško je invalid, Dorček se je poročil z eno iz Bukovce. Doma pa so samo dekleta: Majda hodi v gospodinjski tečaj, Ivanka se uči Vaša hiša je pogorela, sedaj bodo za-šivati.
čeli popravljati. Tudi Vaša pride na vrsto, ko se zima ublaži. Požgane in porušene je pol vasi. Za sedaj zidajo samo hiše, štal še ne popravljajo. Pišite, kako naj se zgradi hiša.
Etko je ostal živ. Vrnil se je iž Rusije, pa je našel hišo zaprto, ker je bil oče (Ciril Koglot) v bolnici na operaciji. Iz Bilj je mnogo fantov padlo. Med njuni Janko Savnik (Luvikov), Anton in Bogdan Gorjanova, Darko od Angele Čukove.
LJUBLJANSKA DRAMA je začela letošnjo sezono z uprizoritvijo Kreftove "Velike puntarije", dramske kronike iz 1. 1537, v petih dejanjih. Delo je režiral inž. arh. Bojan Stupica.
DIVIZIJSKO VOJAŠKO SOLIŠČE V LJUBLJANI je obsodilo Nikolaja Javornika, 20-letnega mesarskega pomočnika z Domobranske ceste št. 7, na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo 8 let, na prepoved izvrševanja vožnje z vsemi motornimi vozili za trajno in plačanje oškodovancem odškodnine in pogrebne stroške, junija 46. ob 23.10 v Ljubljani na Celovški cesti z avtomobilom s prekoračeno ker je bil spoznan za krivega, da je 30. brzind 40 km na uro, ne da bi avto imel predpisano razsvetljen zavozil v kolono vojakov. S tem je povzročil, da je bil en vojak smrtno ranjen, osem pa je bilo lažje poškodovanih. Armadno vojaško sodišče je sodbo potrdilo z dodatkom, da mora Javornik plačati še 20-000 denarne kazni. Prepoved neizvrševanja vožnje pa je znižalo na pet let.	.
ČLANI SOVJETSKEGA DRŽAVNEGA GLEDALIŠČA "LENINSKI KOMSOMOL" so na svoji turneji po Jugoslaviji obiskali tudi Jesenice ter so atm vprizorili enodejanko “Dvojčka". Predstavnik KID-a jim je podaril bakreno plaketo, ki predstavlja partizana z naboji in puška, na ramenih. Na Gorenjskem so, obiskali še Bled, nato so si pa ogledali Prešernovo rojstno hišo in zapore v Begunjah.
DOLENCI PREKMURJE. Mij smo ešče sij živoči, samo ka smo tej par leji bili Krisutsove muke pretrpeli . . . Pišeč, da nam bi poslal penez pa gvant. Tej bi nam bil potreben kot lačnemu :esti . . . Vam pišem, ka gje je front skoz išo, ka dobro ne ne more biti ni ostati, pa tu pri nas je taj front bijp tri mesece, ka je tu vojska stala. Pri nas je najgorja vo-gerska vojska bila in največ zla storila.
VSE NAŠE SI UPANJE TI!
Čigavi pa ste, če ne moji? — pravi
[Gospod —
Kolikokrat posvetili ves rod so meni vaši sinovi duhovniki, borci zame in tvorci vaše prosvete, kolikokrat so vaši .očetje, matere vnete, darovali vas meni, se li spomnite vi? Neštetokrat!
Prav zato: moje ste ljudstvo vi vsi!
Ljubim v neskončni ljubezni te večni, otrok si moj, ti narod nesrečni!
Pritisnem et zopet na svoje srce in v mojem objemu presrečen boš snival po delu preplodnem na rodnih vseh njivah. Prepeval spet svoje boš pesmi lepš, ko prej, pa še lepše, ljubkejše še vse. In zopet mladina poredna bo rajala pod lipo, kot včasih, nagajala, v sanjah ves svet bo prenavljala, gradove pa zračne si zidala.
Iz vseh jih delov sveta bom pozval vse tvoje sinove, ki bil je razgnal usodni vihar jih peklenski, kot listje razžene ti veter jesenski-Doma vse otroke boš zbral, le spomin še ostal bo prestolih težav..
Se spet obnovila košatost bo tvojih domov, in s hriba v hrib bo pesem zvonov oznanjala slavo spet mojo, za vernost bo pričala tvojo,
Ker tvoje prošnjč bom uslišal, ko mene iz stiske pretežke boš klical: "Nikar, o Gospod, ki Rešitelj si nas, naš up pred brezbožci ne stavi na laž! Naš up si le Ti,
le Tebe še iščejo v tugi brezmejni, le Tebe še prosijo pogledi vsi žejni naših oči!"
NADANJE SELO . . . (Šenpeter na Krasu). Srečni ste, da ste jo popihali v Ameriko. Tukaj je bilo doslej samo trpljenje in strah. Iz naše vasi so padli: Kesla-nov Tone, Marebitar Tone, Rude, sin Lojze Mihleče in Grgurjev France . . . Tukaj ne vemo kaj pride. Marsikdo bi rad preplaval morje.
Na sliki vidimo družino Krčmarjevo-Sina f Jožeta ni poleg.
Sporočam vsem mojim znancem vest o smrti, mojega očeta in drugih sorodnikov. .
• OČe f Štefan Kramar stari 74 lei so mrli v Mekotnjaku pri Ljutomeru 20 junija 1946. *
Mati f Katarina Kramar stari 72 leti so mrli istotam 10 maja 1945. Rojena sta bila oba v Hotizi.
Oba sta umrla naravne smrti. Istočasno pa se. spominjam tudi smrti dragega brata f Jožeta Kramar umrlega. 1934, tedaj starega 37 let.
' Maša za rajne bo na Avellanedi 2. marca ob 10 uri z žalnico.
Vse rojake pozavam k sveti maši.
Štefan Kramar
E] capellčm eslovenc P. Juan Hladnik estard ausente hasta el 13 de maržo, excepto el 8 de maržo.
LOS REFUGIADOS ESLOVENOS. Se estčtn haciendo trdmites para la inmigracičn a la Argentina de al-gunos refugiados eslovenos que han sobrevivido a la revoluciön co-munista. Algunos de ellos se hallan en grandisima escasez de los ele-mentos mas necesarios para la vida, especialmente de ropa. Por lo tanto dirigimos un pedido a la gen-te de corazon noble, para que con-tribuyan con sus donaciones en ropa o ep, dinero.
iAdemas, Cuando lleguen, aunque la mayoria irä a establecercolonias al interior, habrčt algunos gue ten-drän que buscarse ocupacidn en la ciudad. Los que tuvieran necesidad de personal pueden dirigirnos su pedido.
En todos los asur.tos se atiende en Pasco 431, P. Juan Hladnik.
GLAVNA DOLOČILA PETIH MIROVNIH POGODB
Kakor znano, je svet zunanjih ministrov na zadnjem sestanku v New Yorku dosegel sporazum v vseh vprašanjih petih mirovnih pogodb, katerih podpis ie bil 10. februarja v Parizu.
Glavna določila petih mirovnih pogodb so naseldnja:
REPARACIJE
ITALIJA: Skupno bo morala plačati 360 milijonov dolarjev reparacij. Od tega zneska bo dobila Jugoslavija 125 milijonov, Grčija 105,800.000, SSSR 100,000.000, Abe-sinija 25 milijonov in Albanija 5 milijonov dolarjev.
•BOLGARIJA: Vsega 70 milijonov. Od tega dobi Grčija 45 milijonov, Jugoslavija pa 25 milijonov.
ROMUNIJA: 300 milijonov dolariev. Plačati jih mora SSSR.
MADŽARSKA: 300 milijonov dolarjev. Za SSSR, za Češko in Jugoslavijo pa 100 milijonov dolarjev.
FINSKA: 300' milijonov dolarjev. Dobila jih bo SSSR.
OZEMELJSKE SPREMEMBE
ITALIJA: Izgubi afriške kolonije (Eiitie-ja, Somalija, Libija), Trst in Dodekane-ške otoke, nadalje posebne pravice na Kitajskem in ozemlja, ki pripadejo Jugoslaviji in Franciji. Priznati mora neodvisnost Albaniji in Abesniiji. Trst postane mednaroden po nadzorstvom ZN. Italija obdrži kontrolo nad afriškimi kolonijami do končne odločitve štirih velikih, ki bo v naslednjih 12 mesecih- .
BOLGARIJA: Obdrži predvojno ozbemlje.
ROMUNIJA: Izgubi Besarabijo. ki jo dobi SSSR; dobi pa Transilvanijo od Madžarske.
MALŽARSKA: Obdrži predvojno ozemlje z izgubo Transilvanije.
FINSKA: Izgubi Port in provinco Petsa mo, ki jo dobi SSSR.
"MILIJON BEGUNCEV ČAKA"
Pod tem naslovom ie objavil krščanskosocialni francoski list "Temoignage Chre-tien" meseca decembra naslednji članek o beguncih in o begunskem Vprašanju sploh:
En milijon čaka brez domovine in brez domačega ognjišča, moški, ženske in otroci, po kazarnah ali po taboriščih so
nastanjeni, po Nemčiji, y Avstriji m severni Italiji. Poldrugo leto po zmagi še pričakujejo svojega osvobojenja. Ujetniki? Niso niti to! Vzdeli so jim ime "preseljene osebe". To je kaj nedolžno ime, precej abstraktno, ki domišljije ne ogreje in je ne gane. Prav za prav kar primerno ime. O njih ne govore mnogo. Stopamo v dobo molka, molka, ki je sestavljen iz strahu, politične zahrbtnosti in kar je še hujše, večkrat tudi iz ravnodušnosti. To je molk sokrivde.
Treba pa je povedati, da begunsko vprašanje ni politično vprašanje. Iz njega se razvija prilika za najbolj živahne boje za vpliv, ko bi to lahko bila prilika za najbolj bratsko sodelovanje. Ali je kje kaka bolj vzpodbudna naloga, boljša vzpodbuda za skupno delovanje, kakor je ta: en milijon ljudi rešiti obupa? Ti ljudje so po večini žrtve. Utegne sicer med njimi biti kak agitator, nekaj nezaželenih, morebiti celo nekaj izdajalcev; toda koliko med enim milijonom? Naj se izvrši strog izbor med njimi. In ko bodo izločeni najbolj krivi in najbolj razkričani, potem pa z drugimi vsaj tako dobro ravnajte, kakor ravnate z Nemci, z našimi in njihovimi prejšnjimi sovražniki. Nekateri so prišli le iz nacističnih taborišč, da so ob smehljaju svojih piejšnjih sovražnikov lahko stipili v zavezniška taborišča. Saj vemo, da internacijsko taborišče ni nobeno koncentracijsko taborišče, vendar je pa, dasi je pripor materialno milejši, moralično prav tako težak. Kakšne nade jim ostajajo v resnici?
Med njimi je 150.000 judov, ki jim Angleži ne morejo dovoliti, da bi šii v Palestino, v svojo domovino pa, kjer se vznemirljivo razvija močno antisemitsko gibanje, se ne morejo vrniti.
Balti (250.000) in Poljaki (kakih 400.000) kljub najrazličnejšim pritiskom po večini odklanjajo vrnitev domov. Jamstva, ki jim jih ponujajo, se jim ne zde zadostna. In podarjeni paket z živili za 60 dni nikakor ne odvaga rizika vrnitve. Sicer pa so zavezniki doslej sprejeli le zelo malo naseljencev.
Kaj bo zdaj? Ti ljudje, ki bi v tem svetu, kateremu tako manjka delovnih rok, bil lahko dragocena pomoč, so zdaj le breme, ki bi se ga vsakdo rad odkrižal.
Za Sovjetsko zvezo je vprašanje kaj preprosto: vsi se morajo vrniti v svoje domače dežele. Če se nočejo, so fašisti in zato ni več razloga, da bi se zanje brigali. Po naših mislih pa naj bi človek se v resnici le prevečkrat glasi: “Depor-imel prostost, da odkloni alternativo, ki tacija ali beda". Begunci imajo pravico do življenja. Imajo pravico od nas zahtevati učinkovito varstvo in pomoč.
RAZPRAVE V SLOVENIJI
V	LJUBLJANI je bila pred okrožnim ljudskim sodiščem 4. oktobra kazenska razprava proti upravnemu in nadzornemu odboru bivše hranilnice in posojilnice na Jesenicah. Obsojeni so bili: župnik Kastelic na 6 let odvzema prostosti in na plačilo 3000 din. Kaplan Križman na 8 let prisilnega dela; kaplan Godina na 4 leta prisilnega dela; učitelj Gospodarič na 1 leto, odvzema prostosti; župan Markež na 3 leta odvzema prostsoti; župnik Žbontar na 4 leta odvzema prostosti in 2000 din. Uradnica Savinškova p ana 6 let prisilnega dela in 3000 din povprečnine. Obtoženci: Zvezda, Smolej, Šranc, Toikar in ing. Urbanija so bili oproščeni.
V	MARIBORU je bila 5. oktobra razprava proti 18 obtožencem iz Slovenske krajine, ki so bili po poročilu “Slov. Poročevalca" “organizatorji in člani veleiz-dajniške in špijonske organizacije v Prekmurju". Obsojeni so bili: Berden Štefan, medicinec, na 12 let prisilnega dela. Caj-
prisilnega dela in Hauko Jožef, župnik ger Jožef, akademik iz Bakovca na 20 let v Bogojini, na 10 let in zaplembo premoženja, Nemeš Vincenc na 8 let prisilnega dela, Ošlaj Štefan na 10 let prisilnega dela, Geder Jožef na 15 let prisilnega dela, Čerevk Koloman na 8 let prisilnega dela.
V	MARIBORU sta bila še dva druga procesa. V prvi sodni razpravi pred ta-mošnjim ljudskim sodiščem so bili po poročilu “Slov. poročevalca z dne 6- oktobra sojeni “člani in podporniki razbojniške tolpe, ki jo je organiziral vojni zločinec Škamlec, ki je pod okupacijo aktivno sodleoval s četniki v Slov. goricah, kjer je tudi po osvoboditvi s svojo roparsko tolpo zagrešil celo vrsto težkih zločinov proti ljudski državi, pa tudi proti življenju in imetju prebivalstva." V tem procesu je bil obsojen kaplan Gyoerkoes na 8 let prisilnega deal, dr. Maks Sev-šek, zdravnik v Št. liju na 3 leta prisil, dela, Vajngerl Marija od Sv. Lenarta na 15 let prisilnega dela, Vogrin Marija na 10 let prisil, dela, Fenlinc Alojz na 16 let prisil, dela, Toplak Martin in Marija na 10 oz. 8 let prisilnega dela z zaplembo premoženja, obveščevalca in podpornika Kramer Jože iz Ščavnice in Bauman Vinko z Zagajskega vrha sta bila celo odbornika krajevnega ljudskega odbora. Prvi je bil obsojen na 10 let, drugi pa na 5 leta prisil, dela. Jakopec Ferdinand je bil obsojen na 8 let prisilnega dela, vsi drugi pa na dobo od 8 mesecev do 5 let prisilnega dela.
V	TRETJI SODNI RAZPRAVI V MARIBORU pa so bili obtoženi Marinc Franjo, lesni trgovec iz Maribora, Žak Pavel upokojeni poštni uradnik iz Maribora, Zore Zdravko, tehnik in upravnik tvrdke “Opel" v Mariboru. Vsi trije so sodelovali po poročilu “Slov. Poročevalca" “pri gradnji radio-oddajne postaje, ki naj bi pošiljala poročila o vojnem stanju pri nas v inozemstvu-” Marinc je bil obsoien na 10 let prisilnega dela in zaplembo premoženja, Žak Pavel je dobil 8 let prisil, dela, Zore Pavel pa 6 let.
ŽIVLJENJE NAŠIH DIJAKOV V BOLOGNI
Bologna je veliko mesto in v tem mestu je tudi zavezniško taborišče za akademike. V njem so zbrane vse narodnosti od Leotncev in Estoncev, Madžarov in ehov in Albancev do Jugoslovanov — 200 po številu. Najmočnejšo narodno skupino tvorijo Slovenci, ki imajo tudi največje zasluge za ustanovitev tega mednarodnega študentovskega taborišča.
Kdor koli prvič obišče to taborišče, je presenečen, ker pričakuje, da bo v predmestnih bolonjskih ulicah zašel v kako staro bajto, a se znajde kot pred hotelom. Zgradba je lepa, skoro nova, moderno opremljena in sedaj dobro oskrbovana. Za zimo so bile postavljene peči in tudi kuriva je že v kleti dovolj.
Hrana je res slabša od senigalske, vendar pa spet ni na tako nizki stopnü, da Se ne bi dalo živeti, vzdržati in študirati.
ŠEMPAS. Nič dobrega nimamo pisati, Vse je strašno drago, pa šedobi se nič. Ni cukra, ni kofeta ni obleke. Za ene je pa dobro; ti imajo vsega . . .
DORNBERK. Piše Saksida sinu novo-mašniku: Z velikim veseljem smo sprejeli vest, da si dobil počitnice, da obiščeš brate v Argentini . . . Lepo :e, da je med Vami pravo bratsko prijateljstvo. Tukaj je pa strašnega sovraštva . . . Jaz sem bil dvakrat že pred puško, pa me je Bog rešil. Tako me je rešil, da bi se proti vsakemu, ki pravi da ni Boga, in dg po smrti ni nič, postavil v boj . . . (Poroča na to, kako je dobil v času skrivanja in bojev bolezen, od katere ga zdravniki niso mogli ozdraviti, Bog pa ga je) . '. . Samo v Boga sem zaupal, pa me je rešil
in sveti Don Bosco. Solze so me polild, ko sem po dolgi bolezni spet šel v cerkev in spet z zborom lepo zaigral na orgle. Ne le jaz sem imel solzne oči. Tudi drugi vsi! ... Vi, ki ste bili rešeni te vojske in v daljni deželi niste skušali nič gorja, se na kolenih Bogu zahvalite, ki Vam ni bilo nič hudega med tem, ko so milijoni ljudi umirali. — Od Milke oče (Pepetove žene) je bil pri nas. Oni so iz Gor (Čepovan). Tam ni tako dobro kot bi lahko bilo (Cona B), ker ne pustijo nič nič prodati ven in ne morejo nič kupiti. Mi lahko nesemo v mesto in tam kupimo. Hlače so 2000 lir, prašiček za rejo je 10.000 lirč meso je po 500 lir. Vino lansko je bilo tukaj po 100 lir, leots v bendimi pa 50 lir, sedaj pa že 80 lir. V Coni B je bolj poceni. Meso je po 130 lir. — V naši občini so Angleži začeli hiše popravljati. Tudi so začeli izplačevati vojne odškodnine. Tukaj se imamo vsi dobro in vse sinove pričakujem domov.
KAJ BO S TRSTOM IN GORICO.
Bridko so bile prevarane naše nade. Trst in Gorica, pljuča in lice Slovenije, ostaneta odrezana od našega narodne ga telesa. Iz Svete gore bodo upirali poglede v Gorico, a onstran meje bo ta biser Slovenije in njeno kulturno središče. Jokaje bodo potovali slovenski vlaki v Trst, kjer bo Slovenec zopet potisnjen v kot.
Upali smo, a so nas brezsrčno izdali in spet prodali. Naša kri, slovenska kri, jo cena s katero plačujejo in kupujejo prijateljstva mogočnjaki.
Prost mora biti, prost, moj rod; na svoji zemlij svoj gospod! Kako bridko bi za-plakal Gregorčič, ko bi moral izstopiti v Solkanu ker bi ne mogel brez laškega potnega lista v Gorico . . .
Niso še točno povedali, kako so razrezali slovensko zemljo. To vemo da je meja pri Kojskem, ki je v Jugoslaviji, pusti Števerjan Italiji, Podsabotin in Solkan pa Jugoslaviji ter se drži v glavnem kra-ške železnice. Bovško, Kobariško, Kanal, padejo pod Jugoslavijo. Meja teče v gornjem delu nekako do Mernika po stari avstrijsko-italijanski meji.
Gospodarsko bosta Trst in Gorica v veliki odvsinosti od zaledja, ker vse velike elektrarne ostanejo na strani Jugoslavijo.
Tržič (Monfalcone) pade pod Italijo in ne pod svobodni Trst.
BUKOVICA pri Gorici. Brika nesreča je zadela 2. jan. družino Kebrovo. Eksplodirala je granata, katera je do smrti ranila t PETRA KEBER, ki je isti dan izdihnil. Močno ranjena je bila tudi mati, ki je bila 14 dni v bolnici.
KOBILJE, Prekmurje. 29. sept. Za župnika je JERIEV MIŠKO iz Dokleževja. Kobilje je sedaj redna fara. V Dokleževju je za župnika č. g. Koren. Tam je bila ustanovljena nova fara med madžarsko okupacijo. Kobilje je med vojno imelo madžarskega župnika, ki je pa takoj odšel. ko se je bojna skončala.
Kobilje ni med vojsko skoro nič trpelo. Meja je ostala ista kot je bila preje.
Berdenov Pali bo imel novo mašo koncem avgusta. Je v bogoslovju pri Jezuitih v Zagčrebu.
Kisilaka Kolmana familija so si zdravi. Živi se v miri. Dobi se sega, a na karte .. . Pošlji nam cipele 2 para . . . oblečalo za posteljino 5 m . . .
Še to: Kisilakov Pišta je zel za ženo Mariško, od Berdenovega Palija. Letos so pozidali novo štalo (1946).
Dolfi je ostal na fronti. Dobil je strel v galvo. Lajči Mlinarov je hodil kupovati konje, siromaka je tam smrt dojšla. Pokopan je doma.
Bila je velika suša, letina pa dobra, da je čudo Vina veliko in močno kot malokdaj, čeprav je bila enkrat toča.
“SLOVENSKA KRAJINA"
je imela 2. iebr. svoj redni občni zbor. Ob pičli vdeležbi članov je imel občni zbor to prednost, da je vladal popolni sporazum, v katerem so bili odobreni vsi računi, na podlagi katerih ima društvo gotovine čez 7000 $ v banki in zemljišča 900 var, na katerem naj bi zrastel društveni dom.
Izvoljen je bil novi odbor, ki je v bistvu stari, dopolnjen z nekaterimi novimi močmi in sicer takole:
Predsednik Adalbert Preininger. Podpred- Štefan Berden, Tajnik Štefan Gomboc. Podtaj. Štefan Ritoper, Blagajnik Štefan Črnko, Podblag. Andrej Gomboc. Za soc. odsek: Lovrenc Bočkov, Štefan Berden in Štefan Tkalec. Odbornika za petje in lokal: Ludvik Fujs ter Jožef Matuš. Sodniki: Ludvik Berden, Ivan Blajžic in Imre Pasičniak. Nadzorni odbor: Štefan Časar, Ludvik Šeruga in Janez Hladnik. Revizor Leon Lah.
Občni zbor je sklenil, da je ta odbor izredno izvoljen za 3 leta, da bo mogel v tem času nemoteno izpeljati društvene načrte za novi dom.
ESPLENDIDOS LOTES — GRANDES — BARATOS EN 120 MENSUALIDADES
Junto al tranvla — agua subterrdnea muy buena, donde estčt formdmdose el fuutro barrio Eden Argentino.
JUAN B A R B ti
LANUS OESTE — 4 DE JUNIO
sobre el camino del futuro aeropuerto de Ezeiza. Venta de lotes particular
Escritorio: Santa Fe 5695 Lanus Oeste, sobre el terreno.
Tomar tranvia 20 desde Retiro, 53 desde Puente Barracas.
V SOBOTO CELI DAN
je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v
FOTO SAVA
Ban Martin 608,— Tel. 31-6440 — Florida 606
E SNS A
PERIODICO SEMANAL
aparece los dias 3 - 10 - 17 y 24 de čada mes. Dedicado exclusivamente a la Industrie Lechera r a la Granja.
Consultorio Tecnico, Industrial y Veterinario - Anälisis. etc. GRATIS PARA LOS SUSCRIPTORES PRECIO DE LA SUSCRIPCION $ 10.— ANUALES Redacciön y Administraciön:
MORENO 2718 — U. T. 45-3503 — Buenos Aires
“DUHOVNO ŽIVLJENJE”
“LA VIDA
Paseo 481, Buenos Aires, Argentina
DR. NICOLAS I. ETEROVIČ HURE Advokat
Pc sredujem v vseh pravnih zadevah kot zapuščine, odpusti, zavarovanje, nezgode itd.
Uruguo y 344/4 H - Capital Calle 13 No. 833 - La Plata U. T. 38 - 2258	Tel. Paz 2664
JUAN BOGANI
ftaoMor de BOOANI HN06. EMPOBTADOB DB TBJIDOS
1ISS — ALII1A — 1911
U. T. 47,	*»4
B e • n o s Aires
Recreo “EUROPA”
MO CABAPACHAY
Frl domačinih v prelepem kraje. — To eem Prevez s postaje Tlfre tja ln naaaj, odraeU S 1.—. etroci t 0.80.
U. T. 749 - 0589 — TIGRE — FCCA.
A M A B O
MONTE C U DiN E
A Z A F B A H
MONTE CUD1NE
CALIDAD T BBITDIMIZNTO
MONTE ODDIHE 8. B. Ltda.
Oapital 1.000.000 ».	BBL6BAN0 2386
S
TARIFA REDUCIDA
Conceeičn 2568
ESPIRITUAL
Načrti za stavbe	Firma
VITO GABRIELČIČ Tehnični Konstruktor
Obras y Cloacas
Baigorria 4825 '	U. T. 50-3985
L
VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje
Luis Dancu