Leto IV., štev. (13 V Ljubljani, četrtek dne 17. maja 1923 Fcštnioa pavSr^na Posamezna Siev. stane 1*50 sen teti«.t« ott e sklepa, da se še vedno vrže boji med četami Stambolijskega In bolgarskimi komitaši. Dne 20. maja se vrši seja jugoslovaa-sko-bolgarske komisije, ki bo nadaljevala delo niške konference. TODOR ALEKSANDROV UBIT. Sofija, 16. maja. p. Te dni je bil v veliki bitki med rednimi bolgarskimi četami in makedonstvujučiml ubit vrhovni vodja komitašev Todor Aleksandrov. Poginil je tudi znani zlikovec Priep, vjel je vstaški general Prota-gorev, več komitsklh vojvod in več tisoč komitašev. Madžarsko - ifaiifanske spletke GROF BETHLEN V RIMU. — PRIZADEVANJA ZA MEDNARODNO POSOJILO. — POMISLEKI FRANCIJE IN MALE ANTANTE. SPREMEMBA REŽIMA? Ministrski svat Beograd, 16. maja. r. Nocoj je ministrski svet razpravljal o projektu zakona o srednjih šolah in zakona o usiroj-stvu vojske. Nato je pedal minister pravde dr. Markovič kratko poročilo o stanju reparacij, vendar se o tem ni vršila razprava, temveč je vlada sklenila, da iz Pariza pokliče v Beograd našega člana v reparacijski komisiji OJorgja Gjorgle-viča, da ji referira. dodeljen od vojnega mfnlstra odpeljal z avtomobilom na Košutnjak. Zvečer je vojni minister v čast francoskemu generalu priredil v oficirskem domu večerjo. Jutri potuje francoski general v Topolo in Oplenac, kjer bo položil venec na grob pokojnega kralja Petra I. MARŠAL FOCH NA ČEŠKEM. Praga, 16. maja. j. Maršal Foch je odšel danes v Hradee Kralovi, kjer si Rim, 16. maja. s. Grofa Bethlena, ki je včeraj dospel v Rim, je MussoKni sprejel v enourni razgovor. Grof Beth-len je podal izčrpno poročilo o notranjem in finančnem položaju Madžarske. Mussolini mu je izjavil, da bo Italija madžarske predloge pretresala z dobro voljo, in da jih bo sam proučil v zvezi s finančnim ministrom de Štefan i jem, ki pa se še n! vrnil v Rim. Grof Bethlen je italijansko vlado prosil za moratorij najmanj 10 let za vse v trUr.onski pogodbi nglavljene roke. Bethien ostane v Rima do sobote. Sprejet bo tadi v av-dijenco pri kralju in papeiu. »Epoca* piše ob tej prilik: da Ima Italija z Madžarsko skopni Interes, da prepreči slovanski blok ob Jadranski otaa 1L Italija ne more dovoliti, da se iz pepela bivše monarhije razrastejo novi močni sovražniki Avstrija In Madžarska sta italijanski zaveznici za vzdrževanje ravnotežja na vzhodu !n na Balkanu. Zato lahko grof Bethlen računa, da bodo njegove besede naile v Rimu prav povoljen odmev. »Giomale d'Italla» izjavlja, da je prišla Madžarska v svoj bedni položaj le vsled izzivanj v Pragi in Beogradu, kjer se trudijo, da jo mednarodno očrnijo. Danes je grofa Bethlena sprejel državni podtajnik Acerbo, ki je nato izjavil novinarjem, da so vse vesti o skorajšnjem mednarodnem posojilu za Madžar sko preuranjene. • POGOJI FRANCIJE IN MALE ANTANTE ZA POSOJILO MADŽARSKL Dunaj, 16. maja j. Vaš dopisnik je iz« vedel, da se v češkoslovaških političnih krogih zatrjuje, da je Francija sporazumno z državami Male antante pripravljena se odreči napram Madžarski splošni zastavni pravici, če Madžarska sprejme francoski načrt, ki predvideva posebnega kontrolorja, ki naj bi nadziral vse sanacijske ukrepe in pričel redukcijo častništva in uradništva. Grof Bethlen je v Parizu in Londonu izjavil, da hoče Madžarska po moinosrt ugoditi zahtevam Velike in Male antante, vendar pa odklanja reparacijskega kontrolorja, ki naj ga nadomesti komisija Zveze narodov. Končno je za.trjeva da je Madžarska pripravljena preuredit-" svojo vlado v demokratičnem smislu Izgleda, da bo ta Izjava tvorila predpogoje vse sanacijske akcije. Budimpešta, 16. maja. j. Madžarski finančni in gospodarski krogi smatrajo akcijo grofa Bethlena sa docela ponesrečeno. Politični krogi so mnenja, da bo grof Bethlen po povratku iz Rima akcijo znova počel, s tem da bo pose tU glavna mesta Male antante in sku šai vlado rekonstruirati, ker smatrata zlasti praška in beograjska vlada samo demokratične države kot polnovredne nasledstvene države. FRANCIJA NA STRANI MALE ANTANTE. Pariz, 16. maja. s. O prošnji madžarske vlade piše »Temps*: Francija mm3 vzrokov, da bi se protivila finančnijn operacijam, ki jih predlaga Madžarska, ven-lar pa se ne namerava ločiti od svojih češkoslovaških, nununskih in ju-goslovanskih zaveznikov. ODLOČITEV REPARACIJSKB KOMI-SIJE PRELOŽENA. Pariz, 16. maja. z. Reparacijska komisija je včeraj odgodila definitivni zaključek o madžarski prošnji do dne 2S. maja. Odgoditev je predlagal anglešk4 delegat ker se je soglasen sklep zdel izključen. Zavezniki niso složni glede pogojev o nameravanem madžarskec posojilu. Mala antanta je uveljavila svoje pomisleke, da bi znala Madžarska porabiti posojilo za oboroževanje. Poleg tega je z or.irom na Jugoslavijo zahtevala zasiguranje enega dela posojila v svrhe reparacij. Odločitev se je odgodila s pretvezo, da morajo zavezniki pro blem še podrobneje proučiti. Avstriia ratificirala deli konvencij z Jugoi^aviHo; Dunaj, 16. maja. j. Na današnji seji narodnega sveta ie bila sprejeta pogodba med Avstrijo in Jugoslavijo glede dviga sekvestrov in nekaj drugih gospodarskih vprašanj. je ogledal bojišče iz 'eta 1866. Pri tej Daljša razprava se je razvila o nada- j priliki je predaval častnikom general-Ijevanju pogajanj s federalističnim blodnega štaba o takratnih premikanjih M(0|«»|tE narbniPIlt kom in o instrukcijah, ki so bile dane dr.! armad. Danes zvečer odpotuje v Bra- - i f I" Jv" V. Pelešu, ki bo v času svojega bivanja v tislavo. da pregleda vojaški položaj na O ROlflll Zagrebu posetil Radiča. Pašič in Ninčič i slovaški meji. Berlin, 16. maja. s. X »Re.ichstagu* sta poročala o razgovorih z dr. Koro- SPRFVOD VOROVSKEGA 'te ^ začela danes debata o zavezni šcem, ki ju je informiral o stališču Ra-1 y BERLINU, dičeve stranke. , BerijP) 16> maja. j. Sprevod umorjene« !ga Vorovskega iz kolodvora v rusko GENERAL LE RONDE : poslaništvo je bil veličasten Kljub moč-V BEOGRADU. | cemu nalivu je spremljala krsto velikan- Beograd, 16. maja. r. Včeraj je do- ska množica. Truplo prepeljejo od tu direktno v Moskvo. London, 16. maja. s. »Reuter* javlja iz Vladivostoka: Zaiadi umora Vorovskega je prišlo v Vladivostoku do demonstracij proti Angliji. V Vladivostoku živečim Ansrležpm oa niso storili nič spel v Beograd irancoski general Le Ronde. Danes Je bil v francoskem posia-ništvu slavnosten obed, predpol-Jne je francoskega generala sprejel vojn! minister general Pešič. Popoldne se Je general Le Ronde vpisal v dvorsko knjigo ' ških notah Nemčiji. Vsi govorniki so poudarjali, da zavezniške note. tudi francoska, ne izključujejo nadaljnjih pogajanj. Zlasti socij Cistični govornik Miiller je priporočal vladi, da stori vse za dosego sporazuma. Zunanji minister dr. Rosenberg je izjavil, da še ne more podati nikakih službenih izjav, dokler vlada skrbno ne prouči vseh zavezniških odgovorov. NaiboljSi slovenski ter se v ssremstvu aJiutanta. ki mu ie ; lera. dnevnik ie ..Jutro Inozemske borze 16. maja. Trst, devize: Pariz 137.25 — 137.7? London 95.45 — 95.65, Newyork 20-57 — 20.67, Curih 370 — 372, Dunaj 0.02&: — 0.03, Beograd 21.35 — 21.55, valute: dinarji 21.55 — 22. dolarji 20.50 — 20.60 20 carinskih frankov 78.50 — 79.25. Curih: Berlin 0.0125, Newyork 555 London 25.68, Pariz 37.05, MIlan 26.9? Praga 16.55, Budimpešta 0.105, Beograd 5.75, Sofija 4.45, Varšava 0.0114, Dmr; 0.007825, avstr. žig. krone 0,007825. Dunaj: Berlin 1.60, Newyork 71.0&' Beograd 765, Milan 3420, Curih 12-8ll> valute: nem. marke 1.60, dolarji 70.840 lire 3390, dinarji 726. Berlin: Newyork 42.000. Londc." 208.000, Pariz 2975, Milan 2190, valute: dolarji 44.500, lire 2185. London: Newyork 463.50 — 463.75, Pariz 69.40 — 69.45, Curih 25.64 — 25.6': Milan 95 — 95.25, Beograd 420 — 440. Newyork: London 462.75, Pariz 664.25, Berlin 03175, .Milan 484, Pra;c 298.75. Duaai 0.14125, Beograd 104.5C Načrt zafcona o sodnikih Po skoraj dveletnih pripravah je bil tdni v min. pravde dovršen novi za-]con o sodnikih ter izročen v proučava-iije posebnemu odbo.u ministrov. Zakon ureja službeno razmerje sodnikov in do-)ča njih plače. Na dnevni red narodne kupščine bi naj prišel ta projekt v zve-i z uradniškim zakonom. Glavna določila zakona pa so: Sodnik postane lahko vsak državljan, "j je dovršil pravno fakulteto in položil odnijski ali odvetniški izpit ter dovršil .25. leto svoje starosti ter ima sicer poboje za državno službo. Predsednik okrožnega in sodnik ape» 'acijskega sodišča postane lahko vsak-;o, kdor ima 5 let prakse pri okrožnem, -reškem ali mestnem sodišču (gradski -ud), ali kot državni pravdnik. incpek-'or ministrstva pravde, izredni un;verzi-'etni profesor, odnosno tri leta službe ":ot načelnik ministrstva pravde ali red-nI univerzitetni profesor ali kdor ima -sdem let odvetniške prakse. Predsednik apelacijskega al' sodnik, "dnoeno predsednik kasaciiskeg? sodišča postane lahko vsakdo kdor ima 10 :st prakse kot okrožni, sresk* ali »grad--ki» sodnik, kot državn5 pravdnik, inšpektor ministrstva pravde al" izredni ^senčiliški profesor prava. 10 let odvet* niške prakse ali 5 let službe kot apnla >.ijski sodnik ali predsednik okrožnega ;odišča ali redni profesor prava. Sodnij^ki izpit se polaga šele po dveletnem službovanju pri kakem sodišču. • idnosno po 5 letnem službovanju v l:a-d državni službi ali pri advokaturi, ako je kandidat v tej dobi vsaj eno leto služboval pri kakem sodišču. Izpit so r>olaga iz civilnega in kazenskega prava s ustanovnega in administritivnega prava. Poleg pismenega in ustnega izpi« ta pred komisijo, je treba obdelati v roku treh mesecev kot domačo nalogo poljubno temo. Sodnike kotarskih in okrožnih sodišč rzbirajo apelacijska sodišča, za predscd» nike okrožnih sodišč in apelaeijske sod-iike postavl:aio apelac. sodišča in ka-sacijsko sodišče ambe. iz katerih izbira minister pravd.i. Voi sodniki se postavlja7« s kraljevim ukrzom Sodniki so neodvisni in stalni. Pri izrekanju pravi, •e ne stoje pod nobeno oblastjo. Rrez •azsodbe vrednih disciplinarnih sodišč, ne more biti sodnik niti premeščen, niti odstavljen. *ko ni sam zato prosil. Tudi ne sme sodnik biti tožen za svoje sodno delovanje brez odobritv pristojnega apelacijskega sodišča. po naslednjih Štirih letih pa 45.000 Din. (Radičevo glasilo si izmislilo, da sta Sodniki apelacijskega sodišča dobe 86 i laški in angleški kralj pri svojem se- tisoč Din, po štirih letih pa 88.000 Din. Predsedniki okrožnih sodišč dobe 82.000 Din, po prvih štirih letih 84.000 Din in po naslednjih štirih letih 86.000 Din letne plače. Okrajni, okrožni in mestni sod niki imajo 18.000 Din plače, po vsakih štirih službenih letih pa po 2500 Din letno več, dokler ne dosežejo letne plače v znesku 80.500 Din. Poleg tega. dobivajo sodniki še poseb: ne doklade in sicer: predsednik kasacij-skega sodišča 2000 Di-i mesečno, predsednik apelacijskega sodUča in predsedniki okrožnih sodišč po 1200 Din, okrožni, okrajni in »mestni« sodniki po 1000 Din: tajniki in pisarji pa po 500 Din mesečno. Poleg plače Imajo sodniki pravico na brezplačno stanovanje in natura ali pa na ekvivalent v denarju, pravo pa kurjavo in sicer neoženjeni na 10 kub. metrov, oženjeni na 20 kub. metrov drv aH pa odgovarjajočo vsoto v denarju. Razen tega imajo tudi pravico do režijsko vožnie na državnih železnicah in parobrodih. Poleg vsega tega pa stanku v Rimu tn-U razmotrivala. kako bi Hrvatom pripomogla do Ra-dičeve mirotvorne republike. Vsak hip je bilo pričakovati, da bo na to konferenco prijateljskih suverenov pozvan i predsednik Stjepan. To se sicer ni zgodilo, pač pa si je radikalski »Balkan* izposodil pri svojem zagrebškem kolegu »dobro misel* ter jo sedaj servira svojim cenjenim čitate-ljem naravno z drugo melodijo. Tudi »Balkan* je izvedel (»s kompetentne-ga mesta* = »Slotiodni Dom*!), da sta laški in angleški kralj govorila o Hrvatih in Slovencih. Ampak za go- le bilo ustanovljeno v Rimu posebno društvo proti psovanju, ki ima sedaj že 700 podružnic. Povodom oblctnlce društva se je vpisal za člana tudi laški kralj ter prevzel društvene obveze, katerih glavna je, da niti sam ne psuje niti v rodbini ne dopušča psovanja. Prosveta Ljubljanska drama. Četrtek, 17.: ob 20.: »Otliello*. D. Petek, 18.: ob 20. »Kar hočete«. E. Sobota, 19.: ob 20. Delavska predstava movalca. Prijave je pošiljati s prljavni-po znižanih cenah »Ugrabljene Sabin- j no 40 Din do 18. t. m. oh 15. na naslov: Verovšek - hote! Štrukelj (280 m), 4. proga: hotel Štrukelj - Mencinger'(310 m), 5. proga: Mencinger - Vodnikov spi menik (300 m), 6. proga: Vodnikov spomenik - Prešernov spomenik (340 m), 7. proga: Prešernov spomenik - Pošta (200 m). 8. proga: Pošta - Nunska cerkev (270 m). Tekmujejo samo verificirani atleti. Pri-Jave Je vposlati v vrstnem redu tekmovalcev, katerega se pozneje ne sme spremeniti. V slučaju obolelosti se morč postaviti drugega še ne prijavljenega tek- ke». Izv. Lfufcljanska opera. spoiie Velesrbe sta razpravljala seve-: Četrtek, 17.: ob 19.30 »Evgenlj Onjegln*. B. Šentjakobski eder v LJifbljant la drugače nego za gg. Velehrvat-e. Amputirala sta namreč Slovence in Hrvate ter jih podredili Italiji, Vele-srbora sta pa priznala koncesije — v Albaniji. — Te pajaca de separatistične žurnalije bi bile «amo komične, da ! {Z Kranja. Mariborsko zledališčc. geometer černe, inestr.i stavbni urac, Kresija. Za naknadne prijave dvojna pri-javnina. Klubi morajo sami preskrbeti za predajne palčice. Tekmovalcem z bosimi negami je start prepovedan. Kon- Sobota 19. ob 20.: »Don Pietro Caruso. ! cem tekmovanja Je na prog: Nunska cer-in »Maska Satana.. — Gostovanje : kev - Pošta - Narodni dom stilni tek v bi jih gotovi krogi ne beležili nepre-1 stano kot silno skrbeli, da naivni stano kot silno resne informacije ter J. , , .7, p naivni svet res pričenja va- >Cclrtck' J7<: cZvcstl tovariš'" B" dramatičnega odseka »Nar. čitalnice, vrstnem rodu zmagovalcev. j Vsak klub postav! najmanj 8 redlte-! Ijev s klubskimi roditeljskimi znak!. Ko-i lesarski klub »Ilirijo, se naproša, da sta- prejeinajo še vse osebne in rodbinske , n.ie verovati. Tako dobivajo tragiko-doVinde kakor drugi državni uradniki.: ničen karakter, okusnejše pa seveda 8 Državni pravdniki linajo Iste plače, k-ikor sodniki sodišč, pri katerih delujejo. Ljubljanska opera. Pri današnji pred stavi »Onjrgina. pojo vlogo kneza Gre-mina g. Zathey. Ljubljanski umetniki v Mariboru. I V nedeljo dne 20. maja se otvori v ve-■ liki kazinski dvorani v Mariboru sedma tem ne postanejo. -f V hvalisanju sedanje vlade po sta.ia »Slovenec* od dne do dne smeš- i Prevedenje sodnikov na nove plače se : neiži- Tako Je dognal, da je ministr-bo izvršilo izključno po letih sodniške ski svet pregledoval «c dni zakon o. . ... „ , »bijfbe. V spornih slučajih odloča mini. sodnikih. Pozabil je. da so ta 7.a!ton umetniška razstava kluba »Grohar*, na izdelale razne strokovne komisijo in!I:a.tcn .bodo raM'~vl!l Ij^'*'jan?ki utnet-je bil že lani v vladi sprejet. A zasluga radikalov in ž njimi zvezane SLS je, da nismo že z n> vim letom dobili ster pravde. Proti njegovi odločitvi je odpeta pritožba na Državni svet. Treveden-e na novu plače se ima izvršiti do dne t. septembra 1923. Od te- j niki, združeni v klubu »Vesna*. 10 odstotkov. ga dne se v pokritje novih plač u vode : pragmatike in takoj nato zakona o sod-zn. vse sodnijske pristojbine dodatek od ( nii;ih. -f- «Gori?ka Straža« na naslov SLS. »Goriška Straža* prinaša v svojem uvodniku pod naslovom: »Ne zamudite prilike* poziv da naj se pri trgovskih pogajanjih mrd Jugoslavijo in Italijo, ki se vrše v Rimu, merodajni faktorji potegnejo za primorsko zadružništvo, ki je bilo na korist »Jadranske banke* prikrajšano za 16 milijonov lir. »Gospodje, zganite se! Čas hiti, požurite se! Krivica, ki se je zgodila ljudstvu, sc mora za vsako ceno popraviti. Poskusiti je treba zato vsako pot, porabit' vsako sredstvo, izkoristiti vsako priliko.* Tako »Goriška Straža*. — V Jugoslaviji ima sedaj v Sokolsfvo Politične beleži + Režimski list «Slovenec» se trudi na vso moč. kako bi obrni! pozornost svojih obrnnvenih volilcev od vprašanj, k? so služila pred volitvami kot glavno agitacijsko sredstvo SLS. Pred 18. marcem so klerikalci obljubo-vali naivnim Slovencem avtonomijo, omejenim ljudem so obetali znižanje davčnih bremen, žen-kam so pa prisegali. da bodo takoj po volitvah prišli slovenski vojaki iz Makedonije domov. Vsem pomanikanje trpečim so . . , , _ ,. obetali v slučaju njihove zmage nebe- «>'lovi prvo besedo SLS. ki pod sa že na zemlji, predvsem pa moko in sladkor po 10 K. Dva mese ca sta že minula od volitev. Od takrat pa do danes je vse šc hujše kot je bilo ired volitvami in to navzlic temu, da nlaS( ■ f»ira ta režim pri nas in je zanj tudi v polni meri odgovorna. Vse je odvisno od dobre volje klerikalcev. so šli klerikilei med režim ovce in da Sodniki se ne smeio z ničemur baviti, | podpira SL« kot tihi komnnnjon vele-kar bi ne odgovarjalo n'ihovi časti. Ne srbsko liberalno vladi. Prav ničesar -:mejo biti člani uprav delniških družb, nimajo klerikalci svojim velikem po-1 ljudske stranke Je Dona Sturza soglasno, ne sklicevati strankarskih zborovanj ni» . kazati: prodali so s.? Pa^iču menda : zopet izvolilo za strankinega tajnika, kar • Po svslu — Don Sturzo zopet tajnik laške klerikalne stranke. Vodstvo italijanske Snko! Ljubljana I. V petek dne 18. t. m. ob 20. uri seja prireditvenega odseka na trgu Tabor. Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) priredi v četrtek 17. t. m. ob osmih zvečer v društveni telovadnici telovadni nastop svojega članstva s sledečim vsporedoin: 1. Jubilejne proste vaje, 2. Jubilejne proste vaje članic, 3. Izbrana vrsta članov na bradlji, 4. Članice: ritmične vaje s snežnimi kepami. 5. člani: borilne vaje s palicami, 6. Kombinacija jubilejnih prostih vaj za člane in članice. Sprememba zaporedja pridržana. Vstopnice po 3, 6 in 8 Din se dobijo v torek in sredo od 18. do 19.5C v odborov! sobi ter v četrtek eno uro pred začetkom pri blagajni. Zdravo! Sokolsko društvo v Ljubljani Narodni dnm) se udeleži v kroju otvoritve Sokolskega doma v Gorenji vasi na bin-koštno nedeljo. Odhod Iz Ljubljane z avtomobilom ali železnico. Prijave do 18. v odborov! sobi med 18. in 19. Spori ti na njih aktivno sodelovati, niti pred- j samo zato. da bodo župniki in kanla- PO dogodkih nj turinskem zboru pomeni 'agati kandidatnih list. niti biti njih no-I ni dobili boljše plnče. Iz samega so-: zmago protifašističnega krila stranke. ~ — Cliarles de Freycinet i\ Bivši silci. Kandidirati ne smejo na teritoriju : vrnstva do slovenskih demokratov svojega službenega kraja. Sodnik sme biti službi do dovršenega 6o. leta svojega živlenja, a predsed« nik kasacijskega in apelacijskega sodi 5ča do dovršenega 70. leta. Pred tem rokom se sme sodrrk upokojiti saino na pismeno prošnjo ali če telesno ali dn ševno tako oslabi, da ne more Izvrševati svrre dolžnosti. Sodnik, ki stopi po lOletnem službovanju na Iastno prošnjo v pokoj, ne more istočasno uživati po> kornine in vršiti odvetniške prakse. Po 10!etnem službovanju ima sodnik pravico do SOodstotne pokojnine od svo e plače, a za vsako nadaljnje leto službovanji se ta odstotek poveča ?a 2.5 odst. plače tako, da dobijo po SOletnem službo vanju pokninino v višini polne plače. Za disciplinarne prestopke so predvidene sledeče kazni: 1.) zn aktivne sod' nike: pismeni ukor, denarna globa v vsoti plače za tri mesece, premestitev, stavlianje na razpolago ministru prav podpirajo velesrluki samoradikalski režim, ki so ga pred volitvami sami razglašali radi njegove korupcije za največjo nesreči države. Po zasl.igi Ir. Korošca in Radiča so danes Slovenci in Hrvati na milost in nemilost izročeni Hudem, ki nočeio ,Iugoslavi:e, pač pa Veliko Srbilo. Med tem ko Korošec in Radič govorita in pišeta o sporazumu, pripravim samoradiknlska vlada na tihem zanjko. katero bo neusmiljeno zadrgnila okoli vratu tudi klerikalcem in ra lieeveem. Dokler so bili v vladi demokrati, so. kjer so le mogli, omilili radikal-ki velesrbski rezini. Danes so po zaslugi klerikalcev, ki nosijo vso odgovornost za politiko v Sloveniji. Slovenci naravnost prodani Velesrbom. Režimski list »Slovenec* se zaman trudi zabrisati to resnico. + Vedrto enaki. SI ^venski, hrvatski in srb.-ki separatisti so si podobni kakor jajce jajcu Kad ir iščejo argti- de za drugo službo, upokojitev in od pust iz službe. 2.) Za upokojene sodni- ! mente za svojo blazne teorije, jim je ke: denarna globa v vsoti pokojnine za tudi največja budalost prav in če gre tri mesece in izgube cele pokojnine. Zakonski osnutek predvideva sledeče plače za sodnike: Za predsednika kasacijskega sodišča 54.000 Din letno, ra predsednika apela« tjrskega sodišča 45.0,'0 Din letno. Sod niki kasacijskega sodišča dolvs 40 000 Din, po prvih štirih letih službe 42.,"00, za dokaz o manjvrednesti »neprijateli-skega* plemena, jim ni nobena trili-tev brezvestna in grda rlovolj Klerikalna »Straža*, Radičev »Slobol''i Doin> ali »Hrvat*, radikalski »Balkan., to so bratje, ki se drug drugega ; v! vsaj 8 kolesarjev na razpolago. Sodniki so: gg. Hanuš, P.etteto Bar, Zuchl-attl, Komar, Oolob. Čeme: časomercl: gg. Sancln, Brumat, Vodišelr; starter gg. Pelan ali Bcneš. Tekmovalci, kolesarji In reditelj! mo-iajo biti točno ob 10. pred NaroJnlm domom, da se Jih razpostavi po predajah. Sestanek sodnikov, časomercev ln starterjev je v soboto, 19. t. m. ob 20. v kavarni Kvropa. Lahkoutlctičnl savez za Slovenijo. • Novi tenis prostori S. K. Ubije pod Cckinovim gradom se otvorijo na Bin-koštni pondeljek ob 3. url popoldne. Ljub Ijana dobi s tem 4 moderne tennls prostore v krasni legi, ki bodo nedvomno mnogo pripomogli k razvoju tega lepega športa v Ljubljani. Pri otvoritvi Igrajo najboljši tennls Igralci kluba v raznih igrah. Na prostoru Je Istočasno prome-nndni koncert. Vstop vsakomur prost Vabimo vse prijatelje športa k otvoritvi. Od torka naprej stopi v veljavo redn' urnik, ki je lavno nabit na prostoru. Splitski Halduk na Suiaku. Hajduk Je Igral v neJcljo na SuSaku proti ta-mošnji Viktorlli ter doživel nepričakovan poraz s 4 : 0. V soboto pa Je premagal Orienta s 3 : 2. Paskiieviiev ziočirt Zagreb se nahaja pod globoko mo-; ralno depresijo. Dvojni roparski umor, ki je bil izvršen na Cmroku, v nepo-j sredni zagrebški okolici, pretresa živ-[ ce vseh Zagrebčanov in strahovito do-, kumentira moralno propast veliko-1 mestnega življenja. Aretacija jiladega Paskijeviča na Reki in njegovo priznanje, da je v družbi dveh izvrSkov človeške družbe izvršil zločin, je s : poraznim vplivom legla na Zagreb. prinašajo obsežna poročila PREHODNO DARILO »JUTRA« za propagandno štafeto skozi Ljubljano. --------- -----„------ .. Lahka atletika se smatra po vsem Dnevniki .......—--------- ,------- francoski ministrski predsednik Charles svclu za eno najvažnejših in najkorist- i 0 preiskavi in k temu uvodnike z razde Prcvcinct je umrl 15. t. m. v starosti ; nejših športnih penog. ki ji posvečajo za- I glalilja.iočimi komentarji ter intervju-95 let. Bil je najstarejši francoski držav-1 to vsi narodi in vse države prav poseb vi z najodličnejšimi kriminalisti, nik, član francoske akademile. odličen no s/cr& pazljivost. Pri nas le še ved-tclmik. pisatelj in učenjak. Ministrski , no prCmalo cenimo in upoštevamo, ic predsednik je postal leta 1879 in je začel oster boj proti duhovnim kongregacijam. leta 1880 je izdal znani dekret proti Jezuitskemu redu, kar Je dovedlo do njegovega padca. — Kongres zemljorndnikov v Sofiji. Bolgarski ministrski predsednik Stam-boliisk' namerava meseca junija sklicati velik kongres zemljoradnikov v Sofijo. Kongres naj bi bil impozantna manifestacija zemlioradnišega pokreta. Udeležilo se ga bo okrog 10.000 konjenikov, ki bodo opremljeni z raznim orožjem, drugih 10.000 konjenikov pa bo brez orožja. Teh 20.000 konjenikov bo skrbelo za red in varnost za časa manifestacij in kongresa. Manifestacij se Ni udeležilo po dosedanjih dispozicijah 200.000 oseb. Ob tej priliki sc bo vršila tudi proslava 251etncga političnega udejstvovanja današnjega ministrskega predsednika Aleksandra Stainholijskega. Kot gosti bodo na to proslavo povabljeni predstavniki zemljoradniškib organizacij iz drugih držav in tudi predstavniki vseh slovanskih narodov, Zločin s? m še ni popolnoma razčiščen. Reška policija dela neprilike z prav ravno lahka atletika v najlepši, izročitvijo Hivoja Paskijeviča. njego-meri nudi vse dobrine, ki jih ima smo- j ve izjave o sokrivcih pa se dosledno treno gojenje telesnega športa. Da po- | izkazujejo kot netočne. Sele ko bo vzdignemo zanimanje za njo, prireja j paskijevič izročen našim oblastem, bc ljubljanski Lahkootletični savez že par 1 mogočo ugotoviti deianski stan in po-let sem propagandne staietne teke skozi' zvati na odgovornosi vse prave kriv-Ljubljano. Letos se vrši ta prireditev na Ce. 'n teh js obilo! Ne gre le za one, binkoštni pondeljek, 21. t. m. dopoldne ki so leposredno udeleženi na zločinu, 0\j //, j temveč v nič manjši meri tudi za vse. Da s svoje strani podpremo strcmlje- ki nosijo pretežn delež na povodih. nje Lahkoatlctskega saveza, smo se od- j Stari: i, družba, vzgoja mladine »bo1..' ločili, da poklonimo skromno preh dno j ših» krogov . darilo «.'UTR \» v obliki pokala, ki ga dobi oni klub, Id bo izšel iz tekme v prihodnjih letih dvakrat knt zmagovalec, bodisi zaporedoma, bodisi v presledkih, začenši s pondeljkovo tekmo. Vso sportno-tehnično stran prireditve prepuščamo Lalikoatlct. savezu. V naslednjem prinašamo službeni razpis nm«"""--**re štafete na binkoštni pondeljek, 21. t. m. Proga z osem predajami je sledeča: Start: Narodni dom točno ob 11. — Cilj: Nunska ccrkev. 1. proga: Narodni dom - Magdič (2S0 . „ — Društvo proti psovkrm. Znano podpirajo, če ne drugače pa tako. da j je, da Italijani menda med vsemi naro-1 m), 2. proga: Magilič - Schneider Ve-drug [iri drugem kradejo. Te dni je di sveta največ in najgrše psujejo. Lani I rovšek (230 m), 3. proga: Schneider - Mariborska r.ed2?i& Maribor, 15. maja. Naše mesto se razpenja in raztezu-je, vendar ostaja v jedru tako lepo koncentrirano, da še celo njegove nedelje zgostim v par odstavkov. Stopim samo čez most, pa sem že — ne v predmestju, ampak v tujih občinah, ki se nočejo prikloniti mestu, čeprav 30, vsaj doslej, tudi rdeče. Je pač tako. Še prijateljstvo se jenja pri žepu, kamo li tovariške vezi sodr i-^ov. In naš župan se nad tem močno jezi. Kraljuje pač bolj meščanom kot pro-letarcem — sodrugom, ki so za mestnim zidovjem. A pestro je naše življenje vseeno ob nedeljah, ko slečemo svoje delaviiško suknje. 2e v soboto zvečer smo pridrveli od vseh strani v GOtzovo dvorano, kjer smo s ponosom občudovali najožjega rujaka, ki je z rokami in 7. zobmi vpogibal železo, se vlegel na desko, polno žebljev, in držal na prsih težak voz s šestimi osebami. Nič za to, če tudi ni bilo vse tako dobesedno. glavno, da smo čitali na lepakih in so nas s tem spravili v dvorano. Drugič bodo napisali, da bruha ogenj in bomo zopet šli. Jaz sem se med prosramom sramež- ljivo izmuznil in jo mahnil v Narodni dom. Mladi brat Tepli je 7. ognjem in mladeniškim zanosom govoril o živih silah jugoslovanskega edinstva. Sicer nas je bilo komaj nekaj nad 30, p:i saj je imel sam Kristus komaj 12 apostolov in je vendar z njimi ustvaril armado. Tudi mi smo odhaiali takšnih misli v topli majski večer pod alejo kostanjev, v naš divni pa-k. kjer so od predavanja izostali bratje in sestrice prisluškovali šepetu tisočerih ovatov. it. drugi tisoči popkov so odpirali nova življenja, iz naše pravljične kavarne med zelenjem je drhtela pesem in se oprijemala mladih st. Ker so na nebu tako ljubko migljale zvezde, sem jo mahi ti še proti kolodvoru. Z večernimi vlaki se je nam reč vračala od vseh strani mladina z majskih zletov. Na vse strani so se razlili v jutru, po Dravski dolini, na Pohorje in celo z Bleda so se vračale deklice. To je bilo šele zdravega življenja. Manj zdihovanja, tem več pa kljub dolgim turam krika, petja in pristnega humorja. In cvetja in zelenja in še blata. Saj jih je pogostil lež. in vendar nič nialouuija, sama prekipevajoča drznost, zdravje, hotenja, pomladi. V nedeljo so se žo doDoldne zbrali kulturni delavci k posvetovanju za | rastovič, ki je Sušterjevi in Jankotu obsežnejšo izobraževalno akcijo v okrožju mariborske sokolske župe. Predavanja, nagovori, igre in vso ostalo prosvetno ilelo ki ga žo vrše, bodo pomnožili, pritegnili nove delavce, poostrili kontrolo po društvih. Nekaj bo izvršeno, nekaj pa mora seve vedno ostati pri načrtih za boJič dni. V Ljudski knjižnici so se kljub solnčnemu majniku gnetli prijatelji njig, prevladujejo pa vedno Evine :erke. Mariborčanka imajo torej vse- kn hčr to nedeljo 0 je zjutraj dolga pot « doma. Motriti je treba le mladega Paski.ie-' a. Je iz bogate zagrebške obitelji, vedno dobro podložen z denarjem, brez nadzora v vsem svojem početju, zanikrn dijak, a eleganten razsipnik in bonvivan. Ni še dopolnil osemnajst let. \ že pred leti je doma izmaknil večin stvar. Nato je bi! v zvezi z nekim tovarišem zapleten v obsežno tihotapsko afero. Tovariša so zaprli in vrgli iz gimnazije, mladi Paskijevič pa je ostal neprizadet. Neprestano se je pajdaši! z zloglasnimi tipi. Stariši ga niso ovirali v ničemer. In danes stoji tu Paskijevič — popolnoma brezvesten storilec zločina, o katerem se je izrazi! vseufil. profesor dr. Šilovič, da » svojem življenju ni naše! sličnega. Preiskava na Reki. ki jo vrši šef su-šaške policije, dr. Bedekovid, prinaša senzacijonalne podrobnosti, ki pa še vedno ne morejo podati povsem točne slike, kei se neprestano zapletajo. Imena obeh sokrivcev, ki jih je navedel Paskijevič, ne morejo biti točna-Paskijevič sploh laže in zavija, neore- pomagal vleči voz. Sokoli so jo res tudi mahnili nn deželo. Le dež razmočil ceste in je do Ruš marsikoga Drugič bo treba tako aranži-V da se bodo lahko pridružile rodbine * od- . . rahlejšimi otroci, ali pa bo treba pri- stano si protislavlja, a obenem rediti posebne izlete za najmlajše So-ije- »Ne lažem! Ne štedim "ooenega količe. j sokrivca, saj sem itak i« pn_n.ii Na Teznu se je zbiral ostali Mari- vse!* . . . Policija ima težaven posel, bor pri konjskih dirkah. Maribor je I da ugotovi identiteto naveuuim so-ponoson nanje. 2e nekako iz tradicije | krivcev. V Zagrebu jc bilo aretiranih kakor več čuta za poezijo in več kul- ua.ijc. v.. . • , • turnih potreb, kot pa ponosni možje, vozi poseben vlak tja. Zupan pa nič veliko število osnml^noev eien se je Popoldne jo ponivno stopila na kaj prijazno ne gloda tega šopirjenja v zaporu obesil, nov*■ se .ovijo in .tr oder Narodnega gledališča šolska de-1 denarne buržuazije. Meščani mu pod , puščajo. Dvojna prti. Kav a _ v 6a- ca iz Studencev. To pot z mikavno j magistratom dnn na dan revolt.rajo, grebu in na Reki Preprcu e enotno otroško trodejaiik;- »V kraljestvu ker morajo plačevati že 100 kron za delo. a kaže nit. Ki na 10 slutiti dale . . Sovn.nem »D avine govedino, brez kosti že 160 kron. na kosežno tihotapsko n topovsko mre- palčkov* s sodelovanjem »Dravine godbe*. Bil je lep popoldan, kot vedno, kadar gostujejo v Mariboru otroci iz Studencev s svojim marljivim uči-teljstvom. Njihovo lepo kuturno in težavno narodno delo visoko cenimo. Le da si pri takih mladinskih predstavah ne moremo nikoli prihraniti očitka gledališču, ki se lotos ni oddolžilo mladini, tem bolj, ker smo 8 sobotno in nedeljsko večerno predstavo zabeležili velik minus v dosedanji repertoar. K sreči je bil med ansamblom vsaj Ha- dirkališču pa se baje ravno mesarji žo. Nadaljnji izvodi in dovedenje Pa-najbolj šopirijo, kar je bilo včasih pojskijeviča v Zagreb bodo brezdvomno županovem mnenju pridržano le ari-! dokazali še obilico črrnh momentov županov stokratom in redkim bankirjem. In še celo prvo darilo je odnesel mesar. Kle rikalni mesar Uršič pa je v petek kljub Reška policija dosedaj še ni hotela izročiti Paskijeviča. Izročitvene pogodbe med obema drlo vama ni in re- tcinu našemu županu dokazoval, da i ške oblasti se sklicujejo na to, da tudi so mesarji veliki reveži, ker ielajo: Jugoslavija ne izroča zločincev. V rsi-aamo v izgubo. In z.vo so tudi kor- jo se pogajanja, ki bodo. kakor se je porativno vstopili v Ljudsko stranko j nadejati uspela. Sele kadar bo Paski-dr. Korošca. j jevič v Zagrehu, bo mogoče popolno Vse za ubogo ljudstvo, I razčistiti to žalostno poglavje. Domače vesti UPRAVA DRŽAVNIH ŽELEZNIC. Mnogokrat čujem pritožbe proti dr-Eavni železnici, tako na primer, da ima pri večernem takozvanem brzo-vlaku na dolenjski progi tako malo kupejev II. razreda, da se potniki v njih vedno gnetejo. Mnogokrat sem se tudi jaz bridko pritoževal nad to nemarnostjo uprave. Včeraj pa — no, pa naj raje povem, kako je bilo: Oba prva kupeja sta nabito polna. Tretji je prazen, z napisom *za dame*. Prazen pa ni zaradi tega napisa, ampak ker je zaklenjen. Odklenem, obesim suknjo in odložim klobuk, odidem in zopet zaklenem za seboj. V zadnjem hipu pred odhodom pribiti gospodična. Lepa, mlada, zapeljiva. Istočasno tudi sprevodnik. On jej odklene, druge potnike pa pospravi drugam. Jaz ostanem sam na hodniku, »ona* sama v kupeja. Sprevodnika vprašam, če smem tudi jaz v uam.ški kune, drugod je že vse zasedeno. Odgovarja mi, da je za-branjeno, razven če mi dama dovoli. In odide. — Nato «ona», ki je slišala moj razgovor s sprevodnikom: »Izvolite, gospod, jako ljubo mi bo, itd.» »Preljubeznjivi ste, gospodična, — takoj se poslužim vaše naklonjenosti, tim popušim svojo smodko še tu na hodniku.* Žarko se mi nasmehlja. prijazno kvitira moj poklon, odide v kupo, udobno pol sede, pol vleže po mehki in še dokaj Čisti klopi, in izpod krila mi pokaže dvoje lepo oblikovanih meč . . . Tudi bluza je lepa, zelo tenka, zelo izrezana, zelo prosojna, in parfum prav dober, ne preveč, baš tako, da je prav . . . Nekaj časa tako počiva, jaz pa pu-Hm na hodniku svojo smodko. Naenkrat ona vstane in — — ugasne titč . . . Kmalu nato sem smodko popušil. Vstopim v kupe. Sedr-m na svoj prostor. Pogledam svoj vis-a-vis. Razmišljam, kaj naj jej rečem. In — zadrem-Ijem. Zbudil sem se v Novem mestu. Da, da, — vklju upravi državnih že-feznic še včasih kaj doživiš na dolenjski progi. M. A. C a f i z e 1 j. • • Gospodarske kroge opozarjajo Sa binkoštno številko »Jutra*, ki izide v povečani nakladi in z zanimivo vsebino in nudi zato izredno priliko za inseriranje. Inseratna naročila pošiljajte do petka opoldne ali na upravo »Jutra*. P.-ešerno-va ulica 54, ali pa na «Aloma Com-pany. Kongresni trg 3. * Kralj v Topoli. Kralj Aleksander in rumunska kraljici sta predvčerajšnjim zjutraj odpotovala v Topolo, da obiščeta grob blagopokojnega kralja Petra. Popoldne sta se vrnila v Beograd. • Redukcija uradništva. Kakor smo Se včeraj poročali, je vlada razposlala vsem pokrajinskim oblastnijam naročilo, da morajo v 24 urah javiti, katera efektivno zasedena mesta se s 1. junijem črtajo. In to brez razlike za urade, ki so malo ali preveč zasedeni. Redukcija se vrši čisto mehanično prilično po receptu starega g. Prok-rusta. Nihče ne zanika. da so preured-be uradov mogoče in se da marsikaj prihraniti. Ali način, kako s pomočjo SLS stoječa vlada vrši to operacijo, je tako diletart«ki in povrh še nezakonit, da se mora proti njemu vzdigniti vsa javnost. Od 1. junija 1923 rlotične žrtve ne dobe več plače, skupščina pa bo pozneje enkrat skopala o tem. ali se jim da za njihova službena leta enkratna odpravnina toliko mesečnih plač. kolikor je dotičnik let služil. Mi smo mnenja, da se s pragmatiko ste-Senih pravic materialnega značaja i » da z enim paragrafom razveljaviti. V tem ozirit je važna postala cloloM a člena 136. ustave, ki potrjuje dosela-nje zakone o dolžnostih in pravicah činovnikov (n. pr. avstrijska pragma-tika) do nove pragmatike. Kdor bo torej kar administrativno odpuščen, kakor nameravajo Geddcsovi mesarji v Kopitarjevi ulici in niihovi vzorniki, ta bo z uspehom naperil pritožbo in tožbo na Državni Sivet proti dotič-nim odlokom ali ukn.zorn. Radovedni smo, če se bo redukcija dotaknila tudi bogoslovne fakultete v Ljubljani. Tam ie 9 rednih profesorjev, ki nosijo duhovsko sukni<, skoraj več. kakor je bilo duhovnikov v celi pokojni Avstriji na univerzah sploh. * V nedeljo v Poljansko dolino! jfdor še ni bil na dr. Tavčarjevem grobu in še ni videl njegovega rojstnega kraja, naj pohiti v nedeljo v Poljansko dolino k otvoritvi Sokolske; a doma za Poljansko lolino v Gorenji vasi. V?e udeležnike iti bratska društva se prosi, da hitre zasedejo vozo-ve na Trati in se takoj odpeljejo, da bodo ob 9. na Visoškem mostu. Od tu grob dr. Tavčarja, kamor je 5—8 minut. Posebno velja to za goste, ki pridejo z ljubljanskim vlakom. Treba je hiteti, posebno bratom Sokolom, ki nastopijo prj telovadbi in imajo še dopoldne vaje. V nedelio naj odmeva sokoiski rog in pozdrav v Poljanski dolini. 4 Slovanski komitč v Parizu. Zastopniki slovanskih narodov v Pariza: Jugoslovani. RUsi, p0|jaki, Cehoslova-ki in Bolgari so se zbrali te dni v prostorih češkoslovaške kolonije v Parizu ter ustanovili »Slovanski komitč*. čegar program bo objavljen prihodn jo i nedeljo. To ie prvič, da so se slevan-' ski narodi po vojni našli v skupnem stremljenju za ekononsko, intelektualno in politično skupno delovanje. ^ * Pred profesorsko stavko v Srbiji. V Srbiji se pripravlja, kakor smo že poročali, splošna profesorska stavka, ki bo spojena istočasno a kolektivnim izstopom profesorjev iz državne službe. V pondeljek popoldne so imeli beograjski srednješolski profesorji nov sestanek, na katerem se je ugotovilo, da vlada ni pripravljena dati zadostnih jamstev za gmot."o izboljšanje njihovega položaja. Ravnatelj Tomič je nato naznanil, da se je za izstop iz državne službe izreklo 1050, proti pa IC8 profesorjev in suplentov. Profesorji so sklenili zahtevati od prosvetnega ministrstva, da mora sprejeti ali odbiti vse ostavke, ne pa jnorda iz strankarskih ozirov nekatere sprejrti, druge pa odbiti. Izstop iz državne službe nameravajo profesorji prijaviti 21. maja, dno 1 junija pa zapuste vsi službo. V tem slučaju bi bilo 1. junija zaprtih 37 gimnazij, realk, trgovskih akademij ln učiteljišč. * ProbPm tržaške univerze. Na zadnji seji občinskega sveta tržaškega je com. Asquini sproži! vprašanje tržaške univerze. Poleg sedanje trgovske visoke šole bi morala bodoča tržaška univerza obsegati tri oddelke: za pomorsko inženjerstvo, za medicino, — in sicer v prvi vrsti za pomorsko in tropično medicino — in končno za moderno filologijo s posebnim ozirom na balkansko in podonavsko zaledje. Mestni upravi se je naročilo, da ukrene vse potrebne korake za uresničenje vseučiliškega vprašanja. * Proti protidržavnemu rovarjenju. Zagrebško namestništvo je prejelo od prosvetnega ministrstva odlok, ki zahteva. da se morajo uporabiti najstrožje odredbe proti vsem šolskim gojencem. ki ne spoštujeio narodnih in državnih slik, zastav ali himne. Gojenci se morajo eventualno izključiti iz vseh jugoslovenskih šol, pri učencih osnovnih šol pa se uvede postopanje političnih oblasti proti starišem. Namestništvo mora imeti šole, kjer se dogajajo taki slučaji, stalno v evidenci in obveščati o vsakem novem dogodku tudi notranje ministrstvo. * Odlikovanje. Bivši predsednik narodne skupščine dr. Edo L u k i n i č je odlikovan z redom sv. Save I. razreda. * Prevoz judenburških žrtev. Na Številne dopise /a informacijo glede ude« ležbe pri izkopu žrtev v Judcnbnrgu, naznanja odbor, da se izkop v Juden-burgu izvrši brez vsakih posebnih svečanosti ob večerni uri in ob asistenci predpisanih uradnih oseb. Pri izkopu bo nav.oč samo en odposlanec odbora, ki mora po predpisih potem tudi spremiti vlak, ki ho vozJ rakve v domovino. Zaradi tega priporoča odbor, da oni, ki so nameravali oditi v Judenburg. to opuste. Ako pa hočejo prisostvovati iz-kopu, morejo to storiti le na lastne stroške. * Imenovanja v vojaški službi. V pe- šadi.ii naše vojske so napredovali: pod-polkovnik Janez Dereani v čin polkovnika. kapetani 2. razreda Josip Bučar. P>enedikt Zeilhofer in Ivan Sireelj v čin kapetana 1. razreda ter podporočnika Prokop Vidic in Lavoslav Žagar v čin poročnika. V sanitetni stroki so imenovani: podpolkovnik dr. Andrej Koren-čan za polkovnika, kapetan dr. Andrej Arnšek za majorja in kapetan 2. razre-da dr. Rado šc.ber za kapetana 1. razreda. Nadalje sta imenovana: podpolkovnik Vojislav Kostic za komandanta 1. bataljona 40. pešpolka. major Emil Kni-fič pa za komandanta 2. bataljona 45. p-"polka. Slednji je služil doslej pri mariborskem vojnem okrožju. * Srebrna poroka. V Mariboru sta slavila Franjo S c h e 11, ključavničarski mojster in njegova žena Marija Scholl v sredo dne 16. maja svojo srebrno po« roko. * Poučna ekskurzija na Češkoslovaško. Z včerajšnjim opoldanskim brzovlakom se ie odpeljalo iz Ljubljane pod vodstvom ravnatelja Juga, prof. dr. Laha in gdč. Zemljanove 20 gojenk gospodinj ske šole v Mladiki na ekskurzijo v Prago. Brno in Bratislavo. 4 Dijaki iz Mertjimuria v Beogradu. V Beograd io prispeli v pondeljek gojenci in gojenke čakovskega učiteljišča pod vodstvom profesorja Močana. Naprav so izlot v beograjsko okolico ter si ogledali znamenitosti jugoslovanske prestol-niče. V torek popoldne so odpotovali v Novi Sad. * Planinske koče. Planinsko društvo nam sporoča, da so letos otvorjene že slfdeče koče: Spodnja koča na" Grlici, Kadilniko-va koča na Golici, Valvazor-*va koča na Stolu, koča v Kamniški Bistrici in koča na Veliki Planini. Ho tela Sv. Janez in Zbtorog ob Boh. jeze« ru sta oskrbo i a na celo leto. Aljažev dom v Vratih, Cojzova koča na Kokr-skem sedlu in koča na Kamniškem sedlu «e otvorijo na binkoštno soboto. * Otvoritev sezone v Rogaški Slatini. Pasi ;e začetek poletne sezone pri nas ofieie'no že dno 1. maja. se je tudi letos šele do 10. maja nabralo dovolino število gostov, da je zdaj možen popoln «e?onski obrat. 14. maja. je prispela tudi godba, in sicer letos prvikrat ljubljanske divizije, ki jo bo osebno vod'l t. dr. Čcrin. Ni treba poudarjati, da je Slatina zdai prenovljena tudi tam. kjer lani še ni bilo mogoče, letos ob preu-godnem vremenu dvoino krasna. Kakor ... I r začetku tdravfflgks dobe vsako leto, odkar je to sijajno podjetje v naših rokah, je tudi letos posebno številno zastopana slovenska družba, sestoječa iz tistih (drž. uradnikov in drugih javnih nameščencev, častnikov in duhovnikov), ki hočejo opraviti svoje zdravljenje, dokler imajo pravico do polovičnih olajšav in popustov zgodnje sezone. * Važno predavanje. V Ljubljani ee mndi te dni, kakor smo že poročali, član glavnega odbora J. U. C. A. (svetovnega društva mladih ljudi), angleški dele« gat dr. Mc. Cowcn, ki namerava predavati v areni Narodnega doma o važnih problemih življenske politike. V četrtek dne 17. maja predava 1.) Indija nekdaj in sedaj. V petek dne 18. maja 2.) Pozicija, ki naj jo zavzema omladina v sedanjem svetu in njene dolžnosti Prijateljski razgovor z dijaki o življenju. Pokret, ki ga je podvzela omenjena družba, je eminentne važnosti za vse, ki se zanimajo za današnji položaj oml.v dine same. in še poeebej za vse one kroge, ki imajo vpliv na razvoj naroda na vzgojnem polju. Predavanje se vrši v prostorih »jug. napr. akad. društva Jadran* (arena Narodnega doma) vsakokrat ob 8. uri zvečer. Vabljeni prav vsi brez razlike mišljenja. Vstop prost. * Čehoslovakov ne ho v Maribor. Ju: goslovansko-češkoslovaška liga iz Bratislave jo včeraj sporočila se«tr?ki podružnici v Maribor, da pridejo njeni že javljcni odlični člani o Binkoštih samo v Ljubljano, Maribora pa to pot zaradi neugodne železniške zvoze ne morejo obiskati. V Mariboru so že vse priprav. Ijali za bratski sprejem in udobno bivanje. tako da bi se res navezali osebni stiki z našimi ljudmi. Tudi mariborski občinski svet je na zadnji seji pozdravi! prihod delavcev n& polju jugo-slovensko - češkoslovaškega zbliževanja ter jim sklenil prirediti banket. * »Stankovič® v Celju. V torkovi Številki »Jutra* smo poročali, da ob sprejemu društva »Stankovič* v Celju ni pohitela ljudsko- in meščanskošolska mladina pozdravit goftov s svojimi učitelji na čelu. Po natančnejši informaciji ugotavljamo. da se je dekliška meščanska šola z ravnateljem in učiteljstvom kor-porativno udeležila sprejema ter so baš učenke meščanske šole največ obsipavale goste s cvetjem. * A!I se sme v Lhibljan! pobirati kanalska pristojbina? Prejeli smo: Hišni gospodarji v LjubPani pobirajo še vedno kanalsko pristojbino, dnsi bila ista dovoljeno samo do leta 1921 (o petih ceveh ogromne množice vode na pogorišča in take najbolj pripomogla pri rešitvi. Prebivalstvo }o Je pri odhodu okrasilo z zelenjem ln cvetjem. Pri rešilni akciji se Je zopet en mariborski gasilec, g. Mčscha. ponesrečil. Vodni curek brlzgalne ga le zadel v levo oko in mu ga skoro izbi'.. K KNJIŽEVNI TOMBOLI JUGOSLOVENSKP MATICE. Razprodaja kart za književno tombolo Jugosiovenske Matice je v polnem teku. Iz vseh krajev Slovenije se množe naročila. Namen književne tombole je v prvi vrsti razširiti slovensko knjigo povsod, celo tja, kjer danes še nima taL Zanimivo je, da vlada n. pr. ravno v Prek-murju ogromno zanimanje za to prireditev. Tombola je družinska igra, postala bo i prireditvijo Jugosiovenske Matice igra. katere se bo udeležila vsa slovenska družina. Slovenska knjiga ;e last vsega našega naroda. To je tudi razvidno iz sestave dobitkov. \'6i sloji dobč svoje. Jugoslovenska Matica za to tombolo ne nastavlja visokih dobitkov, zato pa jih priredi mnog >. V nedeljo dne 20. in pondeljek dne 21. maja priredi Jugoslovenska Matica veliko ra7prodajo tombolskih kart na glavnih križiščih Ljubljane. Ljubljana naj ne zaostane za drugimi kraji naše slovenske pokrajine. Razprodaja je ravno za ta dva dneva zelo prikladna, ker so te karte tudi zelo primerno birmansko darilo. Zlasti imoviti sloji, trgovci industrijska podjetja in denarni zavodi naj bi zase in za svoje uslužbence kupili večje število kart. S tem bi tudi storili važen kulturni čin v korist izobrazbe svojih nastavljencev, ter položili skromen kulturni davek. 16. maja. Zagreb, devize: Dunaj 0.1353 — 0.13f>. Berlin 0.22 — 0.225, Budimpešta 1.80 -1.85, Milan 408 — 469.50, London 446.50 — 447, Ncwyork kabel 96.75, PaTiz 642.50 — 645, Praga 288 — 288.75, Švica 1740 — 1745, Varšava 0.2025 — 0-20f valute: dolar 94.50 — 95.25, češke kro ne 282 — 284, lire 460 — 463, marke 0.20, efekti: LjublJ. kreditna 230 — 235. Slavenska 100 — 102, Praštedlona 102*1 — 1022.50, Trbovlje 1050 — 1100. Deorrcd, devize: Pariz 641 — 642 Lor.don' 445, Milan 468.50 — 470.50, Ženeva 1735 — 1739, Newyork 95.75 — 96. Berlin 0.222 — 0.225, Praga 287.50 — 288, Solun 165. Dunaj 0.1355 — 0.13575. Bukarešt 46.50 — 47, Budimpešta 1.8" — 1.85, Sofija 75.50, valute: franki 635 — 637. lire 4b5 — 467, dolar 94.75 — 95, češke krone 283 — 285, leji 45, levi 74 — 75. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Lastnik In Izdajatelj Konzorcl) »Jutra*. Odgovorni urednik P r. Brozovlč. JUGOSLOVENSK-\ TROBO.rUCA V AVSTRIJSKI REPUBLIKI. Včeraj sta priredila dva razreda mariborske prve deške osnovne šole pod vodstvom nadučitelja g. Vabiča izlet v obmejne kraje. Ko je nadučitcli otrokom pri Plaču v bližini Št. llja v Slov. Goricah razkazoval držav, mejo in naše narodnostne izgube ob meji, so naenkrat korakali z lepo jugoslovensko trobojr.i-co že po avstrijskih tleh. Šele ko so neko žensko, ki ni hotela znati slovenski, vprašali za pot, so zvedeli, da so že dav no zapustili jiigoslovcnska tla. K sreči pa Jih avstrijski stražniki niso zapazili. Ko se Je mladina končno vrnila proti naši meji, so se jugoslovenski stražniki prav od srca smejali dečkom prepeva-jočim »Ilej Slovani*, kako so krepko prikorakali z našo zastavo z avstrijskega ozemlja, ker takih gostov baje še niso sprejeli iz Avstrije, šolskim vodstvom mariborskih šel bi toplo priporočali, da cbilneje prirejajo šolske izlete v obmejne kraje, ker je to zelo narodno vzgojno in najlepša prilika za nazoren patrioti-čen pouk in kot kaže gornji slučaj tudi dovoli prilike za vesele in romantične doživljaje, ki jih mladina ljubi, čeprav bi baš tega ne priporočali v ponovitev. OGROMEN POŽAR V RAČJEM PRI MARIBORU. V torek, 15. t. m. je nastal proti večeru pri posestniku Antonn Potočniku v Sp. Račjah radi poškiKlovanega dimnika ogenj, ki sc je hitro razširil tudi na stanovanjsko hišo, na gospodarsko poslopje in hlev. Po nekaj trenotkih Je bilo vse v plamenu. Reševanje je bilo izključeno, ker ni bilo nobene pomoči. Vsa poslopja so pogorela do tal. V hlevu sta ostali še dve svinji, ki sta s hlevom vred pogoreli. Radi vetra pa Je plamen pograbil tudi druga poslopja, in sicer najprej poslopja Štefana Metiča, oddaljena kakih sto korakov. Vsa hiša je bila takoj v plameni! in ogenj se Je širil še dalje. Zajel le poslopja posestnika Franca Mar-čiča in Josipa Pipenbaherja, kateremu je vse pogorelo. Radi močnega vetra Je bila vsa vas v nevarnosti, ker so gispo- / darska poslopja krita večinoma ^ slamo. Na lice mesta so prihiteli caslld z raznih strani; poleg raške Je prišla tudi ma- Poslaiao.* Pekovski pomočniki v Ljubljani zahtevajo po še ne trimesečni na novo skle njeni pogodbi zopetno povišanje prejemkov za 30 odst. Člani zadruge tej zahtevi no morejo ugoditi, na eni strani ne brez povišanja cen kruhu, kar bi le zopet prizadelo konsumenta, na drugi strani p- nc, ker so pek. pomočniki napram dreeim slojem primerno dobro plačani. Da navedemo le suha dejstva, do bi pomočnik I. kateg. S50 K temeljne plače. H. kateg. 200 K temeljue plače, vsaki pa po 950 K draginjske doklade teder.fko: pomožni delavec pa: I. k&teg. po 200 K. H. kateg. po 180 K dnevno. Izven plače dobiva vsak delavec, ki nima hrane v hiši po 1 kg belega krulu; dnevno, kar znači za mojstra zopet izdatek 210 K tedensko. Končno jo dovoljeno vsakemu delavcu vživanje kruha in peciva v prostem času po potrebi. Efektivnega dela imajo pomočniki v Ljubljani, izvzemši 2 do 3 obrate (na paro) kvečjemu 6 ur. • Toliko si. občinstvu na znanje, akt: bi bilo z druge strani napačno informi rano. Za vsebino uredništvo ni odgovorno. Poslano. Svojemu učnemu gospodarju je pone veril večjo vsoto denarja in pobegni Viljem Papež, stanujoč na Glincah. Stranke se opozarjajo, da mu ne zaupajo, oziroma plačujejo nikakib zneskov za podpisano tvrdko. IVAN BAHOVEC trgovina galanterije in papirjj Ljubljana, Sv. Jakoba trg 7. Zasneeiiam 847 3 sob v centrumu mesta proti stanovanju 3 sob s kopalnico in električno razsvetljavo v stari ali novi hiši tudi na periferiji ni^sta. Odškodnina pc dogovoru. Ponudbe pod,, Lgodna zamenjava", na anončno podjetje Alom: Cornpanv, Ljubljana, Kongresni trg 3 Dražba lesa. Podpisano županstvo naznanja, ds bo dne 21. ma a t. 1. ob 3. ari papoidne v gostilni Kazina na Jezerskem f« javna dražba za približno 500 m* lepega stoječeg? smrekovega lesa v občinskem gozd;; „Pod KočnoV — Dražbeni pogoji se /.vedo pri podpisanem županstvo. Županstvo občine Jeserako. due 12. maja 1923. Vremensko poročilo m.:. tu*>Q i AiIri .iubliaira 3W m nad morjem K raj ;ips.'i:T»uja ob Zračni tlak Zračna temneratiira Veter Oblačno 0—10 radarine i mm L.iuliljaua . 7. 763-2 13 3 »uho,! oblačno — Ljubljana 14. 7691 Ž3 U jug. reč jaano — t Ljubljana . 21. 7598 17 1 brezvetra del. obL — j Zagreb . . 7. 762-6 14 0 t* jasno — j -itokrrad . 7. 7628 120 jug. rzh. 91 — ! 1'unaj , . 7. 762 0 9-'' sev. »»h. 99 — 7. 761-7 30 brezretra megli 40 j tuomoBt, , 7. 760 8 60 99 jasno 1-0 V Ljubljani barometer stanov., temper. primerna, Solcce vshaja ob 4 24, Kihsjs ob 19-28 Trboveljski premog in drva « stalno ▼ zalogi vstko množino Družba Ilirija, .Ljubljana, ' Kralja Petra trg 8. — Tel. 820. Opozorilo in prošnfa. i Janko Dermota S z vseh strele trgovine, obrti, industrije in drugih podjetij kakor: lesna trgovina in industrija, rnanufaktura, kolonijalno blage, specerija, usnje, vino, opojne pijače, železnina, galanterija, papir, živina, kemikalije, drogerije, lekarne, premog, kanditi, deželni pridelki, eksport, import, stavbeni materija!, instalacije, elektro-materija!, mlini, grafika, žage, stroji, denarni zavodi, časopisi, hoteli in podobno, korporacija, zdravniki, advokati, razni zavodi itd. oskrbi točno in po zmernih cenah ALOMA COMPANY ANONČNA IN REKLAMNA D. Z O. Z. Centrala LJubljana Beograd podružnica Kongresni trg 3 Sremska ulica 9 M mmmaBaamBmmsma Št 4849/19-48. V Ljubljani, dne 7. maja 1923. Dražbeni oklic. V zmisiu odloka gosp. ministra pravde z dne 21. marca 1922, S. št. 1803 oziroma z dne 24. iulila 1922, S. št. 7498, so proda na javni dražbi ki s« vrši dne 23. junija 1923, od 10 do 12 ure r prostorih tvrdke Kari Čamernik & Comp. v Ljubljani, Dunajska cesta št. 9, sekvestrirana imovina Otona Wolfa, nemškega državljana in bivšega javnega družabnika navedene tvrdke, in sicer: ni l.) kompleten eiioSil! mm Jeif. 1) lnete avtonoM znamke Jtolrtbtfi1'. 3.) m (pet Um) kiudcv karbldnin ssstt Jinta". Izklicna cena znaša za avtomobil pod I.) Din 25.000, za avtomobil pod 2.) Din 15.000 in za karbidne svetiljke pod 3.) Din 56.000. Vsak dražitelj mora pred dražbo položiti pri finančni deželni blagajni r Ljubljani varščino v gotovini v iznosu 10% vzklicne cene ter voditelju dražbe predložiti izvirno pobotnico o položeni varščini Prodaja je za državo obvezna šele, ko jo odobri gosp. minister pravde, a za knpca takoj, ko je dražba končana. Predmeti se izroče knpcu, čim gosp. minister pravde odobri prodajo in kupec položi izlicitirano ceno v roke, ki ga določi minister. Dražbe se smejo udeležiti samo naši državljani. 85& fiinistpstvo pravde, sekcija za sskvestpe v Ljubljani, dne 7. maja 1923. 5 4 do 5 prostori za pisarne v bližini glavnega kolodvora se išče. g« Ponudbe na upravo lista pod „Orbis". ITA" tovarna goriice družba z o. z. v Kamniku pri Ljubljani proizvaja: „STA" gorčico (sent) najfinejšega okusa in ker je ,.ETA" gorčica iz izbranih sirovin, je nETA" gorčica odlične kakovosti in poizkusite zategadelj „ETA" gorčico, katera bode orijala Vašemu okusu ter zahtevajte pri Vašem trgovcu edino le „ETA" gorčico! 852 Nova jugosiov. Industrija! Prva jugoilov. industrija! Naznanilo preselitve. Stritarjeva ulica 7 naznanja, da se je pr>esel;la lil ,o (nssprofi raestesega magistrata) ter bo vsled na novo urejene trgovine še nadalje prodajala po znižanih cenah. , Opozorjeni, da tukajšnji nabiralec iuseratov L. Mafntinger sprejema v na-i šem imenu naročila inseratov sa našo i »Veiiko Prat!ko» in predplačilu sa iste. izjavljamo, da £ imenovanim nimamo nikakih stikov, ni naš pooblaščenec ln nima praviee za nas in v našem imenu , sklepati kakršnihkoli kupčij. Vse one tvrdke, ki so imenovanemu , oddala kaka tozadevna naročila, prosimo, naj nam blagovolijo to sporočiti Naš pooblaščenec |e le oni, ki se izkaže z našo legitimdcilo. J. Blaznika nasl. tiskarna in založništvo .Velike Pratike", Ljubljana, Breg St. 12. m upokojen stra£mešt;ei>, ne- oženjen, z daljšo pisarniško prakso. Nastopi lahko takoj ter prevzame vsako mesto, kjer se potrebuje zanesljivih ljudi. Ponudbe pod ,Zanesljiv* na Alonia Companj, anončna družba z o. z. zlatar Sp. Šiška, Žibertova ulica 5». 270 iidsluje tsa t to stroko »padajoča nora dds in popravila. — V ralojri Tsakovrrtsi bi?. ---manska darila. ---_ Istotaic te sprejme zlatarski po-močnik in vajeneo. 8M Damske slamnike od najcenejše do najfinejše vr/i» po aajnlijlh oenah salon H. Stadler, 8v. Petra cesta 2S I. Klobučevinasti klobuki (Filz) do3jxS za-četkom jnnija. — PrcoblikoTanje, prabar-Tanje, okiudenje far sprejemanje rsa v ta stroko spadajoča dela. 850 SO hektolitrov vino, lastnega pridelka, prvovrstnega, letnika 1921., se dobi pri S3S Josipu Spornu, Rogatec. vetia" Telefon it. 5SS ^ Telefon 4t. 5»a i 1 =— LJubljana ===== CENTRALA: " RIMSKA CESTA št 2 HILŠERJEVA UL. št 5 PODRUŽNICE: 5 DUNAJSKA CESTA št. 20 MESTNI TRG 5t 25 Zagreb Beograd I Tovarniška zaloga polnognmijastili obroče?, £ pneumatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto-delov in vsakovrstnega auto-materijala. Na razpolago isM^fŽsCA stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev. f Velika zaloga elsktro-materi jala. Zastopstvo svctovnili tovarn. "&L- iSN Solidna ln točna postrežba. Cene brez konkurence. w.: ...^^BhHvi mmmmmsmaami wmmmmum& •to - VlOttB CKE DIH 185=000.000"— Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombnr. Sušak. Šibenik, Šabac, Velikovec, Vršac. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Skoija Loka, Agencije: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afilljacijes Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest, Vaczi utca 35; Bank-haus Milan Robert Alexander, Wien I., AugustinerstraBe 8. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. I B B i i R I P K H 40 Druga priloga , Jutru" št. 113, dne 17. maja 19&& Prenos kosti Iv. Endlicherja Letos obhajamo desetletnico velikega razmaha jugoslovanske ideje med akademsko in srednješolsko omladino Slovenije. Pozimi leta 1912./1913. je takratna radikalna omladina srednjih šol Slovenije ustanovila svojo jugoslovansko organizacijo, katere centrala s e je nahajala v Ljubljani, njene podružnice pa so nastale po vseh gimnazijah, realkah, višjih trgovskih, obrtnih in drugih šolah Slovenije. Število Članstva je v mesecih pred sarajevskim atentatom preseglo število 2000; vzorna članska disciplina se je pokazala v Ljubljani 1. 1914. povodom Štrajka dne 18. marca in v sledečih dneh ob 5001etnici vstoličenja zadnjega slovenskega vojvode na Gospo-ivetskem polju. Takratna jugoslovanska omladina je imela jasen cilj pred seboj: Kulturno in politično ujedinienje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta omladina. polna idealov, vedno bolj udana fantaziji in zlatim gradivom v oblakih kakor realnosti, je začela širiti z nepopisnim eutuziazmom jugoslovansko idejo med narod. Ves narod jo je po znal. Kdo je mogel pozabiti na žareč* oči, idealna srca. drzne politične govore, še drznejše in nepremišljene publikacije, če je prišel samo enkrat v stik s to omladino? Javnost je dobro poznala list »Preporod* in brošuro »Klic od Gospe Svete*, javnost je sim-patizirali z marčnim štrajkom, jugoslovansko orijentirano občinstvo je stalo na strani preganjancev. elita ljubljanskih odvetnikov je branila pred izjemnim sodiščem jugoslovansko omladino, ogromno število ljubljanske napredne inteligence je stiskalo po procesu roke obsojencem. To je eden izmed dokumentov predvojne dobe, ki je svetel žarek v takratni temni noči politične desorijen-tiranosti slovenskega naroda. Ideje zahtevajo žrtev. Dvema je usoda podarila prvi mesti v gibanju. Dva jugoslovanska revolucijonarja-omladinca sta korakala na čelu tej krasni annadi mladih ljudi: Avgust Jenko in Ivan Endllcher. Avgust Jenko, mladenič globoke notranjosti, katerega genij je razsvetljeval z bakijo svojega razuma takrat-ni omladini politično noč, v kateri se je nahajal ves narod. — Ivan Endli-cher, apostol jugoslovanske ideje, fantast, človek, ki je pozabil na sebe, svojo rodbino, svoj študij in bodočnost. Endlicher, ki mu je noč in dan hodila po glavi jugoslovanska država; Li je poln, sovraštva do avstro-ogrske monarhije, brezmejno ljubil jugoslovansko zemljo. Ta dva je postavila takrat usoda na čelo jugoslovanske oraladinske armade ta dva si je izbrala tudi kot svoje žrtve aa jugoslovansko idejo. Temni dnevi so prišl; nad slovenski sarod po sarajevskem atentatu in še temnejši po izbruhu svetovne vojne. Preganjanja in aretacije so bile na dnevnem rede. Tudi omladini usoda ai prizanesla. Idealizma polni mladeniči so morali pred sodišče. Po dolgem preiskovalnem zaporu se je vršila glavna razprava Id je bila tajna. 32 mladih srednješolcev je sedelo na zatožni klopi. Obsežna obtožnica, Id doslej še nikoli ni bila objavljena, slika obširno prve začetke in nadaljnji razvoj jugoslovanskega pokreta, katerega nositeljica je bila ravno omladina. Zanimivosti obtožnice. Obtožnica razlaga uvodoma, da je Zd Stanko Vraz trdil, da je slovenski jezik zgolj narečje jugoslovanskega, ral je torej idejo, da Slovenci Bploh opuste svoj jezik in lastno literaturo ter se popolnoma ujedinijo z jezikom Srbohrvatov. Obtožnica pravi, da ta ideja prvotno ni bila nevarna za enotni ustroj avstro-ogrske monarhije, da pa je pozneje gotove kroge napotila v smer, koje cilj je postalo politično uje-dinjenje vseh Jugoslovanov. S tem pa je postal ogrožen tudi obstanek habsburške monarhije. To nevarno gibanje se je začelo širiti po zmagah Srbov nad turško armado. Takrat se je začela v Srbiji, zlasti v Beogradu, propaganda, ki naj bi meti avstro-ogrski-mi Jugoslovani pripravila razpoloženje za politično ujedinjenje s kraljevino Srbijo. Srbi pa — razlaga dalje obtožnica — niso pošiljali lastnih ljudi v svrho agitacije v Avstro-Ogrsko, temveč so se posluževali avstro-ogrskih državljanov, ki so tako postali izdajalci svoje domovine. Ti ljudje so imeli nalogo širiti velesrbsko propagando ter polagoma pripravljati ljudstvo za odpad. Delovali so skrivaj in le malo izmed njib je vedelo za pravd in končni cilj te propagande. Tudi so srbski emisarji v začetku govorili le o kulturnem in jezikovnem ujedinjenju ter na ta način vzbujali zanimanje za Srbe in srbsko državo. Obtožnica pravi nato: »Glavno sredstvo za dosego teh namenov je bila pridobitev slovenske inteligence, zlasti pa visoko- in srednješolcev, ki so bili za te ideje najbolj dostopni. Tako je postalo gibanje srednješolskega dijaštva v Sloveniji zelo živahno. Na Kranjskem in Primorskem so vršili glavno propagando Ivan Endlicher, Avgust Jenko in Janže Novak. Ti so imeli nalogo ustanavljati organizacije, ki naj bi služilo velesrbski propagandi. Ivan Endlicher In Janže Novak sta se posebno trudila pri snovanju srednješolskih organizacij ne-le v Ljubljani, temveč tudi v Idriji, v Novem mestu ter posebno v Gorici, kjer so bili tla za velesrbsko propagando posebno ugodna.* Ivana Endlicherja slika obtožnica kot skrajno nevarnega velesrbskega agitatorja. Ko je bil s Sušaka radi širjenja te propagande izgnan, je odšel v Ljubljano, kjer je imel kmalu odločilno besedo. V Gorici in Idriji je imel predavanja ter je pri tem tudi propagiral politično ujedinjenje s Srbijo. Zaničevanje in «ovraštvo zoper monarhijo, poveličevanje Srbije, kulturno in politično ujedinjenje vseh Jugoslovanov, to je bila vsebina ajego-vih predavanj. Spomladi leta 1914. so srednješolci povodom proslave usto-ličenja zadnjega koroškega vojvode na Gosposvetskem polju izdali brošuro »Klic od Gospe Svete*. Za razširjenje te brošure so se posebno trudili Ivan Endlicher, Evgen Lovšin in Viktor Zalar. Brošura je bila sicer konfiscirana, a je kljub temu prišla v velikem številu v roke srednješolcev. Po tri dni trajajoči razpravi je bila dne 24. decembra 1914. izrečena ob- faaio&Jem potopali&u. — Njegove smrti nista prebolela niti njegova mati niti njegov oče. Oba sta umrla, še predno ee je uresničil Ivanov ideal. Ivan Endlicher v domovini. Več kot pred enim letom se je osno- Socialna politika Gospodinja in služkinja ; ječe, pa vendar polno pričakovanja. i Njena pot ja v posredovalnico. Tn sliši Ljubljanska gospa nam piše: .umazano, prečrno govorjenje, polno za« Ženski krogi ae v zadnjem času mno- ničevanja do delodajalcev, grde naklepe go baviio z neznosnim razmerjem, ki je pokvarjenih deklet in gorostasne zabte-nastalo pri nas med gospodinjo ln služ- ve otopelih služkinj. Glavna zahteva kinjo. Vprašanje je s socialnega stališča teh je velika plača in mnogo prostosti, tako važno, da se mi zdi potrebno, pi- Tako se tudi to neizkušeno dekle po!a> sati javno razpravo o njem. ! komni službe, kjer se ji obeta to dvoje. Odbor za prenos kosti Ivana Endli-lSija 41 milijonov, a Italiji o£o& 36 m**'-cherja je stopil v stik z odborom za, jonov prebivalcev. Te Številke kažejo prenos v Judenburgu ustreljenih slo- jasno, kako močno je nazadovalo prebi-venskih vojakov. Oba odbora bosta j valstvo Francije z ozirom na njene *c-Izvršila prenos vseh teh naših muče-1 sede po letu 1871. Depopulacija pa j? si* nikov v domovino istočasno In z istim' svojo pot naprej in je danes tako veli- _______ ________t______ vlakom. Dne 1. junija bo potoval v , ka. da Francija s skrbjo gleda v svojo val v Ljubljani odbor za prenos kosti i domovino Ivan Endlicher v spremstvu ; prihodnjoet Leta 1921. (e je rodilo v Ivana Endlicherja sestavljen od nje-: slovenskih vojakov, ▼ katerih dušah ! Franciji 117.023 deg več, nego jih j« govih ožjih prijateljev, znancev in ro- ie vzklila^ njegova revolucionarna i umrlo, v Nemčiji pa 661.128. Iz tega doljubnih oseb. ki so si stavili nalogo! krvava ide'a Jugoslovanstva. , torej razvidno, da je v Nemčiji letn» prenesti te blagopokojne kosti iz ne- ~ , , . .. . _ . okoli 550 tisoč ljudi več neeo v Franciji, prijaznega Gradca v domačo grudo, /opravljeni apostoli m ucenci, po-jAko upoJtevamo< (ia ima danes Nmeiil Ta želja našega Ivana bo sedaj izpol- 2drf.^e.na P? °fdoWm ™ J13* okoli 6? milijonov prebivalcev. Franci* njena in del našega velikega dolga.r,reuta Kn nase Krvl' u' u' pa le 89 milijonov, r: lahko predstavi,«- poravnan. --mo, kakšno bo razmerje po preteku >> do 30 tet. Vprašanje je seveda če lv» to nazadovanje stalno? Nevarnost je » političnem pogledu tem večja, ker ima 'Francija sosede z velikim številom pre-; bivalcev, ekonomska opaenost pa tift v tem. ker Francija ne bo imela niti toliko ljudi, da bi obdelali zemljo in knltivirali mnogobrojne in bogate kolonije. Kd<» nai izkoristi bogate rudnike, kdo naj o»s deluje grudo, ko že letos ni bilo obdelanih 200.000 ha zemlje radi pomanjks nja delavnih moči? 2e sedaj je Francija prenapolnjena s Inozemskimi delavci, tc sedaj ee nahaja tam milijon italijanskih delavcev in 150.000 poljskih agrikultur-nih delavcev. Množitev prebivalstva ustvarja no-e In večje potrebe, a da se tem zadosti, je treba aktivnost, truda i« napora, kajti le ti činltelji ustvarjajo ekonomski napredek. Ozreti pa se moramo Se na glavno vprašanje in ugotoviti vzrok depopulacije. Mnogi francoski ekonomi in sociologi so ae že bavlli tem problemom. Prišli so do različnih Razmerje med gospodinjo in služkinjo se je razvilo ponekod že v pravi boj med tema dvema stanovoma. Organizacija služkinj je — po zaslugi hujska-6ev iz drugih slojev — nekaka bojna Sedaj ima veliko denarja, veliko prostosti in — nič srca. In tako gre v svojem prostem času iskat — srca. Kaj navadno najde — vemo vsi. Gospodinje seveda to nič ne briga. organizacija Pri tem boju trpe služkinje on* ni poklicana čuvati nad dekletom, in gospodinje. In vendar bi morala rav- j Ona izpolnjuje predpise, daje ji plačo, no žena uvideti, da je njena misija zdru-1 kaj hočete godrnjači še od nje? ževanje in ne razbijanje, zato bi moraia ! Zaradi te na5e brezbrižnosti nad ueo- tudi uvideti, da je v tem vprašanju i drugih, se širi socialno zlo. Tako je___________ _____ __ _ _______ nujno potreben sporazum. Treba je po- ! vedno manj dobrih služkinj in vedno -akijučkov. Večina navaja meterijelne iskati vzroke nezadovoljnosti in začeti boj proti njim. ne pa proti celemu stanu. Glavni vzrok po mojem mnenju je ta, da niti gospodinja, niti služkinja ne vesta, kaj prav za prav hočeta. Služkinja mnogokrat ruje proti gospodinji, če do« bi tudi še tako visoko plačo in gospodinja mnogokrat ni zadovoljna, če ji služkinja dela tudi na pol zastonj. Prar vi vzrok sovraštva torej ni materijelen, manj zadovoljnih gospodinj. Tako bo toliko časa. dokler se v gospodinji ne bo zdramilo srce, dokler se ne bo energično lotila zaščite deklet Naj ae ne brar ni dati služkinji dovolj razvedrila, toda vodi naj ga gospodinja sama. sama naj vodi vzgojo deklet, sama naj vodi njih zabavo. Naša mladina 36 ne zna zabavati, niti akademska, kako naj se zna služkinja? Gospodinja naj jo uči uživati temveč tiči v napačnem pojmovanju nar»vo- !ePoto umetnost. Ne bojimo razmerja med gospodinjo in služkinjo. | sf izobrazbe, bojimo se nevednosti m Ako hočemo, da se izvrši temeljit pre- I zIc'"eI , . . obrat v tem razmerju, se mora izvršiti i Stare služkinje se ne bodo dale več neprilike kot edini razlog tega zfa, Neki bivši nrmster pripisuje depopulacijo moralnim vzrokom: težnji za lažjim in boljšim življenjem. Omenil je, da je število porodov večje v opustošenih pokia-jinah in pripisuje to dejstvo moralni ;V kosti in odločnosti teh prebivalcev. Kolonizacija Južue Srbije. Ministrstvo za agrarno reformo je te dni dovršilo statistiko svojega dosedanjega, dela ia kolonizacijo Južne Srbije. Kolonizacija je izvedena v vseh sedmih okru- najprvo preobrat v pojmovanju tega : d?sti Predrugačiti. zato naj se gospodi- !phi najbolj koloniziran okrug pa je ko- razmerja. Delati moramo na to, da se iz> ! zavzame za naraMaj. da si bo vzgo-vrši ta preobrat na temelju človečan- Pretile, izobražene, preudarne stva in ljubezni. Odpraviti je treba se-11,i?ne Pomočnice. Sprijaznimo se z dej. danji sistem medsebojnega izkoriščanja da Je sužen.fctva - minuL in uveljaviti praviCno razdelitev dela in 1 se, .t0/eJ združijo v orga, medsebojno pomoč. Živeti pod eno stre- : kj posredovanje ho s človekom, ki nas izkorišča, je sil- ^. razdelitev časa m dela m zabav- sovski. Tam je bilo do sedaj na noro naseljenih 1672 rodbin na prostoru o.l 13.955 ha, kar znaei, da je vsaka rodbina dobila približno 18 ha zemlje. V kaminov skem okrugu je bilo naseljenih 762 rodbin na 6087 ha zemlje, v metohijskem okrugu pa 6S0 rodbin na 6574 ha aemlje. je dala služkinji v nedeljo ali četrtek po sodba. Vsi omladinci so bili obsojeni, i par ur prostega časa, ko je služba glavna kazen je zadela Ivana Endli-; prekinjena, da se ob prevratku tem cherja in Janžeta Novaka, ki sta oila obsojena vsak na 7 mesecev stroge ječe. Državni pravdnik ie je radi prenizke izmere kazni pritožil in Ivan Endlicher in Jauže Novak sta morala v graške zapore, kjer se je preiskava proti njima nadaljevala. Tu sta preživljala oba najtežje dneve svojega življenja. Toda Ivan Endlicher ni dočakal vzklicne razprave. Po enoletnem preiskovalnem za,>oru je v graš-kih ječah dne 5. septembra 1915. en dan pred napovedano novo razpravo to je srbo-hrvatskega jezika, Propagi-1 umrl za tuberkulozo in bil pokopan na no težko, na to niso pomislili demagogi ne Pn>editve ter predavanja m izobra-.. y ostalih okrugili je kolonizacija izve ko so začeli hujskati služkinje proti go- zeva,Ee tečaje za služkinje. Oblasti, po- dena v manjšem obsegu. V bregalničkem * " °—— —------------0 naseljenih 447 rodbin na skopskem 816 rodbin na ___ tikveškem 247 rodbin na dela lotilo tudi Kolo jugoslovanskih se- ,0^9 Najmanj je koloniziran biioljsk; ster, k: ima zmisel za vse lepo in dobro, j okrug! kjer je na 1130 ha zemlje nase-Bilo bi to velevaZno sredstvo za prepre- |i^nih 149 rodbin. V vsej Južni Srbiji je čevanje revščine, propadanja in izeelje- i d*ociej naseljenih 4723 rodbin ca 41.349 Ua vanja ter za širjenje blagostanja v dru- remlie v sp]oinem kolonizacija počasi zinah in narodu. ; napreduje, čemur so glavne ovire: strah ■ pred komitaši, zelo slaba uprava in pai-tizanstvo ter slednjič popolno nepozna-'nje prilik v Južni Srbiji pri ljudeh, ki bi Neki zagrebški list prinaša zanimive j se sicer tam naselili. Naloga vlade je, da podatke o problemu depopulacije, ki da- j posveča tem krajem vso svojo pozornost, nes močno vznemirja vso francosko jav- ! ker le na ta način bo mogoče Jnžno nost. Število porodov v Franciji tako j Srbijo povzdigniti tudi kulturno, močnonazaduje, daje nedavnopredsed- : ,eti{ne v Z!atihor,, nik Millerand vzkliknil: »Usoda same ' - ga drugo izkoristili, ampak sa bosta trudili storiti druga drugi dobro. Začeti mora seveda gospodinja. Naj ne bo gospodinja brezbrižna za usodo služkinje, naj pomisli, da je v služkinji prav tako hrepenenje po sreči kot v njej sami in, da ima prav tako pravico do nje kot gospodinja ali njena hčerka Naj ne misli, da je v služkinji hrepenenje po suženstvu in hlapčevstvu. Naj ne misli, da je storila svojo dolžnost, če trše nadaljuje. Kratko, naj gospodinja ne nastopa proti služkinji kot človek, ki ima oblast nad drugim človekom, temveč naj ima srce do nje. Služkinja se ji bo s srcem odzvala in ji bo iz. ljubezni rada storila dosti več, kot sedaj za veliko plačo. Služkinja ni robot. Ona ima dušo, ki rabi hrane in negovanja. Poglobimo se v dušo prepro- Depopulacija Francije Francije je na kocki.* Da zamoremo kritično premetriti ta problem, hočemo v nastopnih vrsticah navesti nekaj številk. Za časa Napoleonih vojn je bila Fran cija — po številu svojega prebivalstva najjačja nacija v Evropi. Imela je 36 milijonov prebivalcev dočim je imela An- glija le 25 milijonov duš. Nemčija in ste deklice, ki pride v mesto iskat služ- j Italija nista prišli v poštev, ker sta bili be. Morda ji je umrl oče. morda se je j razkosani na razne države in državice, oženil brat, morda ji je umrla celo mati j Po francosko-nemški vojni leta 1871. pa in dekle je moralo iti v mesto za kru- . se je situacija bistveno izpremenila. Te- i o njunem zdravju, hom. Srce ji je težko, žalostno in bo- j daj je imela Francija 88 milijonov, Nem- j — Ministrstvo za narodno zdravja je odobrilo kredit v zne.4.u 250.000 dinarjev kot prvo pomoč za zgraditev sanatorij* za jetične v Zlatiboru. Pobijanje veneričnib bolezni na Poljskem. V poljskem parlamentu je mini ster za narodno zdravje predložil načrt zakona o pobijanju veneričnih bolezni. Načrt vsebuje tudi določilo, da morata v slučaju sklepanja zakonske zveze predložiti ženin in nevesta izpričevalo Na Jadranu H. pismo. Na parniku «Salona» dne 12. maja 1923. Ob najlepšem vremenu je odplula naša »Salona* iz bakarske luke. Peljali smo se celo pot ob obali in lahko gledali v Kraljeviči brodogradilište Danubius ter lepo pomorsko letovišče Crikvenico. Na desni smo puščali za >eboj nerodovitni otok Krk. Kraše-vjto je hrvatsko Primorje in le lepe vasice se pokažejo očem kakor oaze puščavi. Na krovu je vse živo. Sklepajo se manstva in marsikdo najde tu znanca, ki ga že leta ni videl. Okrog jsem-dc-set oseb je težko spraviti v eno fabuli jo. Govori se največ zagrebško slovenščino in ljubljansko srbščino. Slovenci se trudimo lomiti lepo srbščino, le naš ljubi Mukši govori dosledno slovenski, češ če smo en narod v Jugoslaviji, me mora vsak Jugoslovan razumeti. Ima prav. Okrog desete ure smo zavili proti Sen ju, ki ieg kot gnezdo v zaseki ob dveh hribih. Bilo jo polno naroda na pomolu in oddaleč smo slišali tudi godbo. Ko je »Salona* pristala, so nas prisrčno pozdravili z živio klici in načelnik mesta nam je izrekel posebno dobrodošlico. Tekom ene ure smo si ogledali vse znamenitosti mesta, zlasti lepi dom nakupili kup razglednic ter se odpeljali dalje. Senj je bil slovit svoje čase kot gnezdo morskih roparjev, danes ima pomen v toliko, ker ima lepo zvezo z zaledjem Liko. V gorkem solncu smo polegali po krovu in že prvi dan nam je dobro pordečil obraze. Za zabavo pri prvem skupnem kosilu je skrbel g. Mesec, ki je ponoči ušel svojemu sopotniku iz kabine, ker je ta preveč »žagal*. G. Hinko je trdil nasprotno, toda najbrž je imel g. Mesec prav, ker je g. Hinko lastnik nebrojnih žag in zato tudi na potovanju nerad pogreša njih petje. Za prav slabe »vice* je skrbel g. Miran, ki se je nekako vsilil za »reise-maršala* Slovencem. Gospa Ivanka se je do solz smejala tem slabim dovti-pom, vendar je rekla, če bi se jih napisalo na listek in ta li-tek dalo požreti kozi, bi ta na mestu crknila. Za primer navedem: Odkod pride ime jadrenica? Od Jadranskega morja, ker plove po njem. V šibeniku nam je pravil, kako je dobilo mesto ime Šibe.nik. Avstrijci so svoj čas, je rekel, hoteli germanizirati tudi Šibenik in strog j nemški učitelj je vtepal učencem nem-i ščino in ker ni šlo zlepa, končno s j šibo. Tu so se otroci uprli in začeli 1 kričati: Šibe niksl Odtod ime Šibenik,' ker je sčasoma končnica s odpadla.1 Tudi Vi, g. urednik, bi si tiščali ušesa,! ko bi Vam jih še par povedal, toda Vi j se mi ne smilite, ker jih morate itak 1 dosti preslišati: smilijo se mi le bralci! »Jutra*. Odkrito povedano, smili se' mi najbolj gospa soproga Miranova.! ker ima svojega moža za najbolj pametnega in ne pusti, da bi se najmanj zabavljalo čez njega. Ko bo to čitala pride gotovo vprašat v uredništvo, kdo piše o neslanostih njenega moža. Povejte, da je to prijatelj Mukši: naj raje njemu izpraska oči, ko se vrnemo. Mukši namreč greši s temi očmi, ker venomer šviga ž njimi od dame do dame. ki jih imamo prav lepe in nad vse elegantne na krovu. Njegovim poželjivim očem ne uide notwn čar te ali one in po njem že vemo, katera boljše odjemališče: Zader, ki leži blizu. Ves narod nas je spreml jal v okolico in na razvaline velikanskega gradu, ki je svoj čas ščitil mesto pred Turki in Madžari. Po večerji so prišli na krov predstavniki občine s sokolskim tam-buraškim zborom, ki je jako dobro in „Peer Gynt" v Zagrebu (Povodom uprizoritve na zagrebškem Narodnem kazalištu.) Zagreb. 18. maja 192*. V prvi veliki krizi Ibeenovega življe nja Eta nastali dve njegovi deU, porojeni precizno igral. Izletniki smo zbrali lepo vsoto za siromašno deco in pred-1 [z pesnikovega razočaranja: »Brand* in stavniki so bili do solz ginjeni, ko se : o ; so okrašene z narodno rezbarijo po dalmatinskih prtih. Dno predalcev Je pokrito s čipkami v paski narodni tehniki, a čipke so pokrite s steklom. Vrlini pokrov predalcev je okrašen z rezbarljaml po motivih narodnih presllc, prakljač in drugega. Na tem pokrovu so šilri filigranske nožice Iz srebra, na kateri leži v obliki krone še eno predalce v deseterokotu, pokrito s srebrnimi In zlatimi filigranskimi dekorativnimi motivi po narodnih vezeninah. Vse delo so Izvršili strokovnjaki profesorji ln piofesorice tehnične šole. V ta kraljevski dar je položeno mnogo več dela, nego bi človek mogei na prvi pogled misliti. Izvršiti bi ga moralo šest delavcev, ako bi delalo neprestano s se leto. Ako bi pa hotel izvršiti vsa dela en sam delavec, bi potreboval zanje šest let vztrajnega dela Dar je vrhu tega jako dragocen, kajti poleg amerikanske orehovine in palisandra se je porabilo preko 1 kg suhega zlata in preko 2 kg srebra. Splitska »Novo doba» je prinesla tri velike slike tega daru ter dostavila: «Ta dragoceni dar naj bo naši kraljici dokaz, kako se veseli Dalmacija njene poroke, naj ji bo znak ozkih vezi ijuliavi In čuv-stev, ki vežejo naš narod s kraljevskim domom! Naj našo kraljico ta svečani dar zveste ji Dalmacije spominja vedno za-nosnega sprejema na obalah Jadrana ter naj bo tudi našemu kralju dokaz In izpričevalo kako ml njegovo življensko tovarišico spoštujemo in s koliko vdanostjo jo danes sprejemamo!« j pa v sledeči situaciji: Kadar leH depresija nad Severnim ali Nemškim morjem, tedaj prihajajo pri nas topli ju-gozupadni vetrovi. Kajti depresija, to je velikanski zračni vrtinec, katerega premer znaša povprečno do 2000 km. Kakor pri pravem vrtincu drve zrak od vseh strani v sredino depresije, kjer je zračni tlak najnižji; vetrovi pihajo v središče v obliki spirale, in ?l-cer v obratnem redu, kakor kazalec na uri. Vzhodni sektor depresije ima tedaj jugovzhodne vetrove, južni in južnovzliodni sektor jugozapadne vetrove; ti vetrovi prihajajo lz južnejših krajev v severnejše, prinašajo tedaj toploto in potem dež. Zapadni sektor depresije ima že se-verozapadne vetrove in severni sektor severovzhodne; oboji prihajajo iz hladnih severnih krajev v južne, prinašajo tedaj mraz in potem jasnejše vreme. Vrnimo se sedaj k pojavom vremenskega preobrata. Pred nastopom mraza je vladalo pri nas več dni jako toplo vreme; pihal je jugozaoad-ni veter, ker so je nahajalo jedro depresije severozapadno od nas. Ko pa se je depresija premaknila preko Danske in Nemčije proti vzhodu, je srednja Evropa ostala na njeni jugozapad- ni ln naposled zapadni strani. Vsled tega se je topli jugozapadni veter pre-vrgel v zanadnega in naposled seve-rozapadnega, ki prihaja preko Severnega morja z oceana med Skandinavijo, Islandijo in Anglijo ter je hladen že sam po sebi. še posebno pa je čutiti hladen, ker je nastopil po enormno toplih dneh jugozapadne struje. Mrzli zrak s severozapada preplavi najpreje Nemčijo, pride do Alp !n dere preko njih in mimo njih dalje proti jugovzhodu. najprej nizko ob zemlji, nato pa dvigajoč se vedno višje. Mešanje toplih in mrzlih zračnih plasti pa povzroči hude nevihte, silne nalive, točo, vihar. Pri nas nastopi ta veter običajno kot sever: večkrat pa se v zvezi s tem razvije še posebna majhna depresija nad Adrijo in mrzli zrak teče kot burja na Jadransko morje; tako se je zgodilo n. pr. prošlo nedeljo. Slični vremenski preobrati se dogajajo tekom vsega leta. Ljudski spomin pozna najbolj one iz meseca majnika. ker nastopajo navadno za prvo spomladansko vročino in smo tedaj najbolj občutljivi zanje in pa ker prinašajo polju in vrtovom največ škode. Sicer pa se v ničemer ne razlikujejo od onih v drugih letnih 軫ih. Gospodarska vprašanja Politika sledenja v Italiji Prihranek za leto 1923./1924. znaša 2813 milijonov lir. Trst, 14. m n .mika. Kakor jc fašizem v marsičem drugem uvedel svoje nove metode, smo sedaj doživeli tudi novost, da ekspozeja finančnega ministra nismo čuli iz parla* rnentn, temveč z javnega shoda, še preden se je sešel parlament, ki je. kakor znano, sklican za I rt. t. m. Finančni minister De Štefani je govoril včeraj v milanskem gledališču ilella Soal.i v navzoč' nosti ministrskega predsednika Mussoli-nija, predsednika senata Tittouija, podpredsednika poslanske zbornice 1'ietra-valleja, precejšnjega števila senatorjev in poslancev in ogromne množice ljudstva. Ker prostor lista ne dovoljuje, da bi se obširneje havil z njegovimi izvajanji, t« dni konCaki. Od rčeral m f« temperatura spremenila ter je postalo precel hladno, kar ni v prospeh mladi rastlini. — Dne 9. t m. se ]e v NOtnbergu plačalo prvikrat 1 milijon mark za 50 kg hmelja. NARODNA BANKA SHS. Stanje 8. maja 1923. Aktiva (v milijonih dlnar!ev;v oklepajih spremembe napram stanju 30. aprila): kovinska podloga 354.4 (-(- 2.1), posojila 1494.9 (+ 27.3), račun za odkup kronskih novčanic 1238.2, račun začasne razmene 297.9 (+ 0.3). državni dolg 2955.3, vrednost državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 220. Skupaj 8699.4. Pasiva: vplačani del glavnice 20.8 (+ '.4), rezervni fond 5.1 (-+- 0.1), bankovci v obtoka 5534.1 (-f 75..0). državni račun začasne rannene 297.9 (-f- 0.3), državna terjatev 210.7 (-J- 44.4), razne obveznosti 448.0 (— 84.2). terjatev države za založene domene 2138.3, nadavek za nakup zlata 44.1 (+ 6.0). Skupaj 8699.4. TRŽNA POROČILA. Mariborski trg (15. t. m.) Cene v d!« narjiii: goveje meso I. 25, II. 24, III. 22.5, teletlna I. 25, II. 24, svinjsko meso 35 — 40, slanina 38.75, prekajeno svinisko meso 47 — 55, mast 42 — 45. kranjske klobase (kg) 50, konjsko meso L 10 — 12, II. 8—9. kokoši (komad) 50 — 60, mleko (1) 3.50 — 4, sirovo maslo (kg) 53 — 56, moka «0» 8, «1» 7.50, «6» 6.25, prosena kaša 7.50, JešprenJ 6 — 7, koruz na moka 4.50. koruzni zdrob 5 — 7, pše- dosegel prihranek 60 milijonov. Vojne odškodnine, ki znašaio poidrugo milijardo, se izplačajo s pomočjo preniijskega posojila, ki se bo obrestovalo po 8.5 % i nični 8.50, ajdova moka I. 9, II. 8, slad-in amortiziralo v 25 letih. Za Izplačilo ko seno (cent) 175 — 212. ovsena slama v tem proračunskem letu jo določenih i 125 — 150, trda drva (kub. m) 170, meh 750 milijonov, ali dr*nvn.i blagsjna bo obremenjena le s 76 milijoni, t. j. z amortizacijsko kvoto za posojilo. Odprava kral;evih stražnikov (policijo) je prihranila državi 285 milijonov, prihranek v ministrstvu za javna dela znaša 221 milijonov, v vojnem ministrstvu 152, v poštnem 101, pri obrestih 100, v finančnem ministrstvu 75. v ministrstvu ka 110, trboveljski premog (cent) 42.50, velenjski 26.50, solata zgodnja (en krožnik) 1, glavna ta 3 — 4, zelje kislo (kgi 7, repa kisla 2. Diinn'skl svinjski trg (15. t m.) Do-gon 2SS5 svinj, od teh domačih 1036, madžarskih 226 ln lugoslovunskih 1623. Ker se je dogon poveča! proti zadnjemu za 1500 glav, so padle ccne debelim svl- za osvobojene dežele 6l" itd. - skupaj "i*"1 za 1500 Ka in mesnatim svinjam ____ ____4 — > J mon V o rvri Vir fVllp TU kff ) Vf fPŽft" 1453 milijonov. K temu prihaja še 78 milijonov prihranka pri nakupu tobaka in 05 milijonov iz opustitve monopola na vžigalice, tako da so se zmanjšali izdatki za 1506 milijonov. Kei predvidevani povišek dohodkov znaša 442 milijonov. naj poudarim tu le glavno načelo, na j ra?ijka mC(J najmanjšimi ln največjimi katerem temelji vsa f.nanCna politika ; irdatki pa 479 mi|i>01,0T 8e tako fašintovske vlado, in to načelo je: čim največje zvijanje državnih dohodkov s secu novembru predvidevani primanj-j kljaj 4000 milijonov znianjSuje na 1,187 pomočjo na.iizdatnejš« vsestranske davč- , miH_v,riav, kar pomauja zboljšanje za cene obremenitve, ki pa ne sme iti tako j lih 2818 milijonov. daleč, da bi ubijala zasebno podjetnost i in kar najizdatneje skrčenje državnih izdatkov. Po tein načelu so je prirezal in ohrezal državni proračun za leto Kako nastane vremenski preobrat V preteklem tednu smo imeli izrazit vremenski preobrat: nenadoma jo nastopilo jakj mrzlo vreme. K^r moramo biti tudi za bodoče pripravljeni na sličn« toplotne reakcije, rii brez intere-rovanje na deželi. Stara dama je rčnoisa. da si razložimo, kako nastane tak želela dospeti v Sumavo. a se ni smela ! preobrat. oddaljiti iz Prage. Dr. Samal se je pogajal z vsemi instancami, toda zaman. Gospa Masarvkova, rojena Anu ri- Kakor domala vse vremenske spremembe, tako je tudi taka reakcija v najožji zvezi z depresijami. Nastopi HMELJ. L poročilo o stanju nasadov pri I923./1921. (proračunsko leto v Italiji od nas in drugod. 2alec, 15. maja. Vodstvo za 1000 Ka pri kg. Cene za kg žive teže: debele svinje 25.590 — 27.000 Ka, vaške svinje 25.000 — 27.000 Ka, mesnate svinje 25.000 — 29 000 K. Zagrebški fr* (15. t m.). Postavno vojvodinska postaia n^tlrajo: pšenica (76 — 77 kg) 445 — 450, koruza žolta 255 — 265, bela 295 — 305. defektna 160 — 250, rž 360 — 370, lečmen za pivovarne 325 — 340, za krmo 295 — 310, oves 290 — 300, moka «0» 673 — 705, «2» 650 — 680, «4. 625 — 655. otrobi drobni 160 — 170, debeli 250. Tendenca nekaj živahnejša. DOBAVE IN PRODAJE. Dobava drv. Pri Intendanturl Potiske 1. julija do 80. juni«), ki je meseca no- ; Hmeljarskega društva poroča: Radi ugod ■ divlzljske oblasti v Subotlcl bo 26. t. m. venibra lanskega leta, ko je bil pred- j nega vremena so se vršila vsa pomla- ; olcrtalra licitacija glede dobave 43.160 ložen parlamentu, izkazal 8586 milijonov, j danska dela pravočasno. Sedaj se še tu ' ,,,» drv. In tam pečajo hmeljarji s privezovanjem z ne še določenimi bremeni pa 4000 milijonov lir primanjkljaja. Najtežjo obremenitev državnega proračuna pometija proračun za državno obrambo, ki je po novembrski predložitvi izkazoval 83.S8 milijonov izdatkov. Sedaj izka/uje ta proračun samo 8 milijarde izdatkov in je v tej vsoti žo vštetih 200 milijonov za letalstvo in 25 milijonov za narodnoobrambno milico, katerih postavk prvotni proračunski načrt ni vseboval. Proračun ministrstva javnih del se je skrčil za 221 milijonov, primanjkljaj državnih železnic, ki je bil predviden z zneskom 654 milijonov, se skrči za 2S0 milijonov lir (180 milijonov manj izdatkov in 100 milijonov več dohodkov). Za prihodnje leto so primanjkljaj državnih železnic skrči za nadaljnih 264 milijonov in v letu 1925./1926. izgine popolnoma. Vojne pokojnine so dosegle višek v mesku 1214 milijonov in se bo sedaj , Prodaja sndarske robe. Pri dlrek- panog na droge, z okopavanjem rastline c)j| nun, v Vlnkovclh 30. t. m. dražba in obdelovanjem s kultivatorjem. V splo- nemške sodnrske robe. Dobava mehkega svinca. Pri ravnateljstvu državnih železnic Subotld 30. t. m. pKmcna 1/lerta'na licitacija glede dobave 10.000 kf svinca. Dobava sit za gramoz. Pri ravna-I tel j stv u državnih železnic v Subotlcl 30. pa se v trgovskih rokah nahaja šc pre- t- m. ofertalna lici»a-lia glede dobave sto cej stotov lanskega In predlanskega pri- ; komadov sit za gramoz. šnem se lahko reče, da Je stanje pri nas dobro. V posameznih nasadih Je hmelj zrasel že do 2 m visoko. Rastlina Je zdrava In krepka; v posameznih nasadih se Je prikazal bolhač. Skladišča naših hmeljarjev so večinoma prazna, pač (Oglasi so na vzgled v trgovski in dclka. — 2atec (CSR), 15. maja. Zveza Hmeljarskih društev poroča: Ugodno | zbornici v Llubliani.) vreme zadnjih tednov Je zelo pospeševa lo rast hmelja. V zgodnl obrezanih nasadili Je rastlina že pol do 1 m visoko zrasla, medtem ko je v pozno obrezanih še le prirasla iz zemlje. V nekaterih krajih se |e prikazal bolhač. Minule tedne Je tu in tam med nevihto padala tudi toča, ki je v hmeljnikih povzročila nekaj škode. Pritrjevanje žice in postavljanje drogov v pozno obrezanih nasadih se bo gova domišljija nc pozna uiej, a vso njegovo dejanje je polovičarsko in s samim seboj zadovoljno. Negativnosti Peerovega značaja je po-irtavil fbsen nasproti pozitivnega Bran-da, osebnost z močno voljo, neustrašenim pogumom in uporno silo, ki korači preko trupel svojcev k začrtanemu smotru: »Bodi, za kar si določen, bodi ti, bodi zvest samemu sebi!« V svojem simboličnem pomenu sta obe deli namenjeni vsemu norveškemu narodu. Z Brandom mu je zaklical pesnik: »Takšen bi moral bitiU, s Peer Gyntom pa: »Takšen si!» Ker pa leži temeljna sila Tbsenove pesniške osebnosti v promntra-nju lastne notranjosti, jo gotovo slikal tudi samega sebe v svoji razdvojenosti. Njegova ironija ne biča zgolj drugih, nego z bolno naslado grabi po lastnih ranah in je napram sebi najstrožja. Osamljenost, dolgoletna oddaljenost od domovine in skepsa napram vsem človeškim prizadevanicm so to strogost Se poglobile in povečale pesnikovo ironijo, niso pa mogle zamoriti želje po boljšem, po idealnem, po lepoti: odtod dualizem, ki ga moremo opaziti v večini njegovih dram. Njegova poslednja »Če se mrtvi prebudimo...» je pretresljiv konfiteor pesnikovih bojev in zmot. »Peer Gynt» nalikuje v mnogočem Faustu. Toda Faust se v svojem stremljenju po spoznanju resnice približa odgovoru na poslednja vprašanja človeške duše: Kaj je človek, čemu živi?, dočiin stopa Peer niže in niže in se zave svojega padanja šele ob koncu. Tedaj se opomni na vse visoke misli, ki j h ni mislil, na dobra dejanja, ki jih ni storil, r.a lepe pesmi, ki j'h ni pel... Reši ga žena s svojo zvesto ljubeznijo: tak ka- kršen bi bil moral biti, je neprestano živel v n'eni du^i... v Anitri utelešenje kupljive ženske pol-tenosti. Razočaran se hoče posvetiti re- in burnem življenju se vrača kot starec v domovino. Približa se mu »tuji popot- V pestrem nizu krajših in daljših slik j Sevanju znanstvenih vprašanj; pot ga vodi pesnik svojega junaka iz domače pripelje pred sfingo in piramide in konč-vasi, kier ga smatrajo za nepridiprava j no v blaznico v Kairo, kjer ga kronajo in lažnivca, na pot njegova usode. Peer j norci za cesarja samoljublja. Po dolgem bi rad pokazal svojo čudovito silo. pa Sirokoustno pripoveduje na setjaški svatbi o svojih čarovnijah, kar izzove samo zasmeh. V njegovo življenje stopi Sol-veig in mu vzbudi v srcu občutek čiste ljubezni. Ker pa odkloni njegov poziv k plosu, odpelje razsrjeni Peer nevesto Ingrid na planine. To je njegov prvi korak v ži-ljenje gole čutnosti, a planša-rice in Zelenica, hči kral a trolov, ga po-vedejo še niže. Realnost prehaja v bajko, v kraljestvo trolov, simbolov nizkih človeških instinktov. S skrajnim naporom se otrese njihovega robstva. Domov ne sme, ker ga zasledujejo je/ni seljaki zaradi ropa nevesto. Sredi gozda postavi kočo. Se enkrat se mu približa prava sreča, Solveig pride preko gora na smučeh k njemu, da mu da svojo ljubezen. Huer bi bil srečen, toda preteklost v simbolični prikazni zelenke je prejaka, on pa nima dovolj odločnosti in poguma, da bi se zaupal Solveig. Zapusti jo v samotni koči z naročilom, naj čaka nanj. Napoti se domov, kjer mu umira mati Aase. Misel na smrt mu je neprijetna, 7ato hoče premamiti sebe in mater s svojo pravljično zgodbo o poletu pred nebeška vrata. To je gotovo najkrasnejša scena v v«ej pesnitvi. Sin pripoveduje, ves zamaknjen v svojo namišljeno pot —, medtem pa zaspi A.ase 7a vedno. Peer gre v svet. V Ameriki mu pridobi trgovina s sužnji bocastvo, ki ga zopet i7gubi. Zablodi v puščavo in postane merok med Beduini. kier spozna Nekrajšana uprizoritev bi zahtevala na'manj dva večera poleg tega nudi režiji veliko Jtevilo slik mnogo težkoč. Da se je obdržala na odrih, je v veliki meri zasluga nesmrtne Griogove muzike. ki glasbeno ilustrira posamezne dele pesnitve. V Zagrebu so uprizorili »Peer Gynta» nik», simbol smrti, ali tudi misel na j prvič. Sodeloval je do malega ves an-smrt ne privede Peera do spoznanja in j semble in rešil težavno nalogo s pre-nravstvenega preokreta, dokler se z 1 cejšnjim uspehom. V svrho hitre izme* grozo ne zave, da ni bil nikdar cel člo- j njavc poedinih slik je bil postavljen stavek, niti v zlem. niti v dobrem. Njegovo | len okvir, predeljen na dva dela, višje-življenje je dopolnjeno in njegova sodba j ga in nižjega. Scenerija je bila zelo po- — morda odmev sodobnih spiiitističnih teorij —, da se mora pretopiti in izginiti kot osebnost. Zaman išče dokazov, da je zagrešil vsaj kako slabo dejanje in se izživel v zlem. Nazadnje pride k Solveig. ki še veti no čaka nanj. Njej je učinil najhujšo krivico, ali tudi tukaj vidi, da se je njegov zločin razblinil v nič. Pri njej najde obenem tudi svojo rešitev, zakaj v n'ej je živel ves čas lep in čist, V čakanju se je dvignila njena duSa v višino božanske zamaknjenosti, njeno življenje je postalo blažena pesem, njena ljubezen pa je doživela najčudovitejšo metamorfozo: pretvorila se je iz ljubezni žene v lju!>ezen matere, ki vse razume in vse opraS^a. In Peer Gvnt zaspi, z glavo na njenem krilu, med njeno uspavanko za vedno. Solveig jo sigurno ena nnjdivnejših postav v svetovni literaturi, apoteoza vso premagujoče in vse pozabljajoče lju» l»ezni prave žene, njeno poveličanje in preobraženje. Pesnitev je tudi sicer prebogata na poetičnih lepotah kljub ironiji, ki prepleta vse delo. Zgradba toba*ulh tovnrn v Nlšn, Ve!esu ln Smederevu Komisija, ki jo bila določena, da pregleda zemljišče, ki bi bilo najprpravnej^e za zgradbo dveh modernih tobačuih tovarn, je dovršila svoj® delo in podala poročila upravi državnih monopolov. Sigurno je. da se bosta zgradili dve tvomicl, in sicer ena v Nišu, a druga v Velesil. Uprava monopolov pa namerava zgraditi »e tretjo tovarno, in sic-r v okolici Smedereva. = Cehi kupujejo konje. Iz Prage ie dospela v Beograd komisija češkoslovaškega vojnega !n Poljedelskega ministrstva, ki od potu ;e v Vojvodino, da nakupi večje število konj za potrebe češkoslovaške armade. Kondsiji načeljuje g. Javurek, inšpektor češkoslovaškega poljedelskega ministrova. = Promet tržaška loke. V letn 1913. je znaša! celokupni uvozni ln izvozni promet po železnici in morju 61,472 tisoč q, dočim je lani znaSal le 29.254 tisoč q, torej niti 50% predvojnega prometa. Ladij je dospelo v letu 1922. v tržaško luko 9145 z 2.471 408 reg. tonami ladijskega prostora proti 9809 ladjam z 2.546.!iG8 tonami leta 1921. Iz Slo j" 'i luke 9137 ladij z 2.486.310 tonami proti 0903 ladjami z 2,601.584 reg. ">nanu leta 1921. , , - Jadranslca banka v Trstn v Italijanskih rokah. »Rijefi. poroča da jo ta^ mošnja podružnica Jadransko banke sklenila z nekim itali>"*kim konzorcijem s;>orazum, po katerem se bo delniška glavnica povišala od 30 na 60 milijonov lir pod pogojem, da pride večina delnic v julijanske roko. Glavni ravna^ telj tržaške jadranske banke bo postai fašist FrascattL = viseči državni dolg Nemčije je znašal koncem aprila 10.3 bilijona mark. = Tožba proti nemški državi radi padanja marke. Iz New-Yorka poročajo, da je udružanje imetnikov nemških mark vložilo tožbo proti neinSki državi in za-V splošnem je bil »Peer Gynt» po- [ hteva odškodnino v znesku 21 milijonov meni bo n umetniški dogodek za zagreb- j dolarjev. Obtožba se sklicuje na to. da Sko gledališče in pomenja velik korak je neraSka država namenoma oslabila dalje. Gustav Šilih, j tečaj nemške marke in na ta način oško- dovala toži tebe. srečena, mestoma izredno lopa in naravnost razkošna, posebno v kraljestvu trolov s fantastičnim preobiljem postav, barv in luči. Vloga glavnega junaka je težka. Neprestano je na pozoniici, okoli njega se plete vse dogajanje. S svojim prehodom od mladosti preko moške dobe do starosti zahteva izredno igralsko osebnost. Poverjena je bila g. Paviču. ki je vobce dober igralec, toda tej vlogi ni bil kos. ?.e njegov glas ne zadovoljuje, njegova igra pa je brez praveg3 poieta, zato ne istvarja potrebnega razpoloženja, pol sen. po! resnico. Nasprotno pa se je zelo odlikovala naša rojakinja, bivša mariborska >ralka, gdč. Podgorska Njona Solveig je bila polna tihe prisrčnosti in oaega čara, ki mora odsevati iz nje. Bistvena napaka uprizoritve jc bila nepregibnost v ensemble-scenah, ki se je mestoma javljala dokaj mučno. K. Zerscoi »Krvavi kardinal" Zgodovinski roman »Rascasse vzemite konja in zdirjajte r Blois. Ob sedlu najdete orožja in v žepih dovolj denarja Poiščite za vsako ceno gospo vojvodinjo de Chevreuse, ki je na potu v Blois. Kadar jo najdete, je več ne izpustito izpred oči. Vsak dan mi pošljite posebnega brzega sla s poročilom o stanju stvari, in predvsem poslušajte in poskušajte izvedeti z vsemi sredstvi, dobro me razumite, z vsemi sredstvi, ter za-branite, da bi se vojvodinja de Chevreuse združila z gospodom Ver.dom-skiin ali gospodom velikim priorjem, lu jo pričakujeta v Bioisu. Pojdite, Rascasse, niti minute ne smete izgubiti!* Rascas.se leži na tleh. kakor da ga je zadela Corignanova pest. «Hej, vatam, krava!* vikne nad njim Siva eminenca. «Ulej ga no lopova, ki je izgubil zavest! Naj ga vrag vzame!* «Ne, ne!* klikne Rascasse, ki se je že bil zopet zavedel »Nič vrag!* In naglo poskoči na no;-e junaške. »Razumem!* iavi svojemu gospodarja, ter ponovi: »Predvs?m moram preprečiti. da bi se vojvodinja združila z obema voditeljema zarote! Vse . . . da!* »Odpotuj torej, sin moj, in nebo te podpiraj!* Kmalu nato dirja Rascasse na novem lepem konjičku iz samostana. Za njim pa veselo laja Corignan I., ki ga je bil tačas pričakoval in med tem nekoliko ril po nesnagi, ki ie bika takrat če natrošena po pariških ulicah, kakor Se šo dandanes pri nas. in še morda »olj. Rascasse se še najprej« oglasi pri krčmarici v ulici de la Ferronniere, kjer se je skrival navadno, kadar so mu bili za petami, ter si "aroči fritato ln šunko ln vina, ter veliko ma'o juži-no za svojega psa, kateremu prihajajo tepffi Časi kakor jih je bO kedaj potrre- je vajen. Nato izroči psa v nego krčmarici, dokler se sam ne povrne, ter jej tudi položi primeren znesek v pasje svrhe. Rascasse pa nasičen in na-pojen, radosten in ponosen oddirja po cesti, ki se beli v solnčnem sijaju in v srednjeveškem prahu, debelem najmanj pol pednja . .. XLIV. Bitka se pripravlja. Dan pozneje, ko je Annais spremljala štiri anžovinske plemiče na njihovi zadnji poti, v spremstvu grofa Mauluysa, je Annais osamljena. Polagoma "so ti Štirje sedaj ranjki mladeniči pomenili v njenem življenju nekaj malega, kakor da so zavzemali neko posebno odrejeno me«to. To mesto je sedaj prazno. Ona jib iskreno obžaluje, kakor štiri izgubljene brate. In misli, da jo je ta četvorica ljubila... samo si priznava, da jej nikdo iz te četvornice ni mogel vliti drugega občutka. kakor bratskega, katerega so se euako udeleževali vsi štirje brez prednosti ali zapostavljanja enega ali drugega. Tista noč, ko jej je Trencavel naznanil smrt četvorice, je bila strašna zanjo. Se strašnejše so jej bile ure po-vratka v Pariz od pogreba, ker si je morala sedaj sama priznati, da je samo en moški povsem vze! v posest vse njeno mišljenje in čuvstvovanje in da je zavzel "tudi ono mesto, katero bi ona bila morala vsaj v svojem spominu obraniti štirim vitezom, ki so koncci: koncev padli zanjo, ali zaradi svoje strasti do njo. Njen deviški ponosi njena skoraj vojaška čast je za-doblla v njeni lastni zavesti uprav strašen sunek, in dekle sama se nase več ne zanaša . . . To jutfc nemirno koraka deklica po svoji zapuščeni palači, prihaja in odhaja in koraka po vsel sobanah, kakor da išče predmet, na katerem bi izkaiila jezo proti sebi sami. Tako pride tudi v vežo, kjer se je vršila ona velika bitka, ko jej je Trencavel rešil življenje in jo obvaroval pred jetništvom in ra- Deljeklmi rokami Saint - Priaoovim. Dolgo časa stoji deklica tukaj in razmišlja in zdi se jej, da zopet vidi Tren-cavela sredi prahu in puškinega dima, ko strašni junak dviga s svojima rokama težke skrinje in omare in jih kakor lahke projektile meče med sovražnike in jih pobija na ta nečuveni način kakor Polifem. Vidi ga tako jasno, da se jej zdi. da je Trencavel zares osebno prisoten. Prestrašena sklene Annais roke. Pri tem obtiplje veliki prstan, katerega jej je bil nekoč dal Alojzij ne PJche-lieu, kardinalov brat in nje zaščitnik. »Ce bi vam kdaj pretila opasnost, pošljite mi ta prstan, in takoj prihitim!* so bile njegove zadnje besede, ko so je poslavljal. »Evo. sedaj sem v opa3-nosti, največje, ki mi je pretila, odkar val, on me bo reši! tudi iz to opas-nosti, največje ki mi je pretila, odkar sem prisegla svoji materi, da jo bom maščevala, kajti samo njega ste ljubili iskreno in resnično, uboga moja mati . . ,» Tačas pa, ko se je bila deklica tako odločila, pristopi ona krepka tridesetletna služkinja, katero iej je bila poslala gospodična Roza, in javi vsa ponosna: »Gospodična, od davi že prihaja in odhaja hi pohajkuje tod okrog neki možakar, menda kakšen ogle-duh, kali. Evo, zopet je tam na cesti in prodaja zijala po niših oknih.* Annais pohiti k oknu, da si ga za zaveso pogleda. Res koraka tod okrog neki možakar ln si ogleduje nišo in okolico in pogleduje vsakega mimoidočega ter pri tem neprestano prijemlje za ročaj svojega meča. Annais pa, ki ni bila spoznala Mauluysa, takoj spozna v neznancu Montariola. Kakšnemu skritemu impulzu sledi deklica? Broz pomisleka ukaže služkinji, da takoj gre in pokliče Montariola, naj pride in se javi. Montariol takoj posluša poziv in pride. »Ali me poznate, gospody» ga Annais sladko vpraša. »So preveč!* neotosano odgovori Montariol. »Vi ste krivi, da se mojster no briga zadnje dni za nobeno stvar več, kar rjast postaja, da! Rjavi!... Včeraj sem ga skoraj prisilil, da je nastopil k borilski vaji, toda v desetih nastopih sem ga dvakrat zadel, tako nepazljiv je bil. Kaj sličnega se mi ni le nikdar pri njem posrečilo! Kar zjokal bi se, gospa!* Ar.nais občuduje naivnost in iskrenost tega človeka. Sedaj zaduši vzdih-ljaj ln pravi: »Ker me poznate, vam je gospod Trencavel naročil, da stražite vrata moje palače?* »Meni?* zajeclja Montariol. »Prisegam vam, da ...» »Nikar nt prisegajte!* se mu na-srnehlja. deklica. »Vi korakate po cesti gor in dol in nadzirate mojo palačo in mojo varnost Morate torej uslišati mojo proš.ijo in mi storiti uslugo, ki bo mojo varnost še povečala.* Montariol obstoji ves presenečen. Na tihem zakolne po svoji navadi, potem vpraša odločno: »No, kakšna naj bi bila ta usluga?* »Trije konji so v mojem hlevu. Vzemite enega in oljašite v Lyou. Poiščite gospoda nadškofa kardinala lyonskega in mu izročite tale prstan.* Montariol mašinelno vzame železni prstan ter je ves začuden in ničesar ne razume. »Ali obljubujete?* vpraša deklica. »Treba, da grem v Lyon ...» »Da, ln oditi treba takoj, ne da bi še obveščali gospoda Trencavela . . * Vaditelj se zgane. Kaj za vraga neki namerava ona? »Ne, gospa, to je pa nemogoče!* »No, pa ne! Zbogom, gospod! Ne govoriva več o tem!* Montariol stoji ves zmeden. Ce se vda, in če ni storil prav, kako ga bo ozmerjal Trencavel ... in če prevzame, kaj bo iz tega? »Gospa, jaz bi te šel . . .,» pravi ves v strahu, »toda . .» »Toda poprej hočete govoriti z gospodom Trencavelom! Baš to pa ni potrebno!* »Gospa, prisezite mi, da vam Izka-žem s tem zelo veliko in potrebno j uslugo!* »To vam prisegam lahkega srca!* »Pravi . . . Potemtakem se ravnam samo po gospodarjevih instrukrijab! Odhajam!* In Montariol je zares takoj odjahal.. Sedmi dan po svojem odhodu je Se v Lyonu in se takoj javi v nadškofovl palači. Alojzij de Richelieu takoj sprejme tega sla, ki je prispel is Pariza in ni uradni sel. Montariol mu izroči prstan in odgovarja na prelatova vprašanja euostavno s tem. da mu pove vse, kar mu je znano o Annais in o Trencavelu. Še isti dan se ministrov brat in Montariol zopet odpravita na pot proti Parizu. Med vožnjo prične Richelieu starejši ceniti odkrito nrav vaditeljevo. Najbolj se pa čudi nad junaškimi čini Trencavelovimi in jemlje na znanje njegovo globoko ljubezen do Annais. Iz pripovedovanja Montariolovega si slika epične bitke v ulici Salnte-Avove, v Etiolesu, v ulici Courteau, v Fleuryju. In navdušeni kardinal občuduje epično zgovornost vaditeljevo ter jo primerja s pesniškimi slikami, s kakršnimi so svoječasno trubadurji opevali velike čine Karla Velikega, francoskega in nemškega narodnega junaka. V Parizu pa pričakuje oba potnika dvojno ra/.očaranje. Kardinal nadškof ne najde Annais v palači v ulici Courteau, kamor je bil na-avnost odSeL Montariol pa ne najde v Mauluysevi palači niti Trencavela niti Maulujrsa. ki sta izginila med čudnim isletom Montariolovim neznano kam. Pač pa najde Verdiera . . . Ta sedi za mizo, noge ima zleknj^ ne, glavo nizko med rameni, oči upira v strop in puši dolgo pipo. Na mizi stojita dve Bteklenici, ena je prazna, druga še do polovice polna. Montariol zapazi, da se barva sicer purpurnega nosu Verdierovega že spreminja in d» postaja modrikasta. f Priporoča se speuicija R. EANZ1NGER Ljubljana — Jesenice. 88 l ) i^irrTTinTnTTTniTrmnTru nmnuTOT nnrnnininnTnniTinTninnnnTrnTTTT^ v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu ter vseh ostalih Krajih Jugoslavija In Inozemstvu OSKRBI INSERIRANJE A LOM A COMPANY v vseh časopisih, revijah, koledarjih v Jugoslaviji In Inozemstvu po originalnih cenah OBLEKI ZA BIRMANCE v vseh velikostih in barvah Pri plsrcensm naročilu zadostu.e navedba starosti. Največja Izbira pri tvrdkl DRAGO SCHVVAB, manufaktura, moda, konfekcija LJUBLJANA, DvornJ trg 3. ™ Maročajže .JUTRO"! smrekov al! jelkov od 10 cm debeline na tankem koncu in od 3 m dolžina napraj kupi vsako množino franko vagon kranjskih postaj: 6C6 SentjanškS premogovnik, KrmeJj - Dolenjsko. imznsniiiO. Cenjenemu občinstou se oijudno naznanja, da se zopet otoori dosedanje? restaprocija in kapama p Raiodnein domu p Hjubljani d soboto, dne 19. maja t. 1. s koncertom na senčnatem ortu. Začetek ob 7. uri zoečer; brez ostopnine. V primeru slabega oremena se orši otooriteo o restavracijskih prostorih. Prooorstna kuhinja pod zmernimi cenami. Postrežba točna. Sprejemajo se tudi abonenii. Za nadaljnjo naklonjenost in obilni obisk se priporočata 848 Šladifa & Tomšič. Peter IC®bai Kranj, CžavnJ trg tvornica rseb vrst blazin iz tirne in mnrs-e trave, niuvlr ce na peresih. 8|><"cijelna trnika za ltdeloraajo klubgarnitur. Najnižje ceno I Najs liduejši izdelki! Zahtevajte oferte in ceuikel 82 S francosko Mepremožljlve &*/1 šžna plašče sa dame ln gospoda priporoča tvrdka CABLE i. I E. StoM i ts$ vodijo vsi poznavalci culo pneumaiifo. rthrr 1 ? se VOyi 7 n'° nae in &ane na kilometer » najceneje. = Zahtevajte cenik'. Stock; j*ugo-J\uto ti Dunajska cesta 36 losla LJuSljaiK Mestni trg 19 Ljubljana palača Ljubljanske kreditne banke (Dunajska oeita) m PojS©?©®® svoja ogromno zaioao tofmodernelSih damskih, moških in otroških čevljev. "OT BIRMAMGS so došli pavnokap čevlji v vseh bar»vah! Novo! 8S» JEEL JL^fi JBLP^^ Ji-iJ^ia Novo! dvakrat šivane, z dvojnim podplatom, prvovrsten izdelek! i Največja izbira vsakovrstnih uanjatih izdelkov! Cene primerne! Oglejte si izložbe! . Vrtalo«, | Posojilo I Uoo, r.fljsko Učje, mor- j vzroki, ki iih kot lajTkl ne poznamo. Trt- iniake in viaobodebelnate, le-i 10.000 Din proti vknjižbi ca Bko travo za modra« v ! v,a bo obrn't! več pozornosti ker se naša : pib novih vrst, ter evetlicne j stroje za dobo onega leta rabij mki množini priporoča | ld; da „5 nekaj v redlL ' dekoracije obeu in balkonov i proti visokim obreetim dobro »^».biv h.Ui.ili'.,.LiUDijana. j . Naslov pod' »št. 1883» na upravo »Jutra«. 1883 Verzlran knjigovodja, ♦iir« " * K® Krasen divji petelin in velika uralska sova, na-gacana, se prodasta. Naslov pove uprava »Jutra«. isV- ' rodno mofio. Oddaljen je Skn i od kolodvora. Tedeceko melje ! 15.000 kr. kar se lahko potroji; veiiko gospodarsko stanovansko pesiopje, skladišča, hlev iu IV, ovala dobro zemlje, testna, električna razsve;!,'ata. Pripraven tudi za vsako drugo industrijo, kakor mletav dišav. tarr, za železno ino~s*r;'3 itd. Cena zmerns. N-tJ'07 pove uprava »Jutra;. '1799 Zahtevajte povsod"51 ! daSko-eksportno pivo ' iz zigrebške pivovarne. Tz-' vrstna kakovost. Cene kon-j knrenčae. Glavna talo ja v ! Ljubljani: Bajželj, fcišks. Sdo hoče naložiti svoj denar plodonosno? Kupim manjšo graščii.o ____; tro» poročalo o tragediji deležnika, ao naši klerikalci izven sebe. Ubijalec Zo« Prav vsakdo . leznika je Orel in ta pečat Je neizbrlsljir. kdor kaj Išče, kdor tai po- | Zupan Steblovnik lahko še večkrat pred nuja, kdor kaj knpaje, cerkvijo okliče, da se mora bralce »Jo-kdor ia, prodaja, prav j tra, javno preziratI, ka,ti s tem bo do- ---— i velikosti od 130 do 150 oralov. Slike za legitimacije Plačal bi posestvo na ta Psioa (aemška dog-i), krasna tigra, triletna, Wert-heimer blagajna št. I, lovska puška in mali stroj za vezenje je naprodaj. N.slov pove nprava »Jutra«. ssss K rižanske cerkve. 1491110, letih- Cenjene pontube pod »Kine:* ua neravništvo »Jutra*. 1836 Najboljša za zob9 je Antiseptična ustna voda j vse se je godilo v župnlšču in kaplamji, Male oglase „ Jutra" | 0 čemur pa za enkrat molčimo, ker upa-najpriprav- mo, da se bodo razmere zi>oljša!e. Tudi aluo sredstvo, j volitev mladoletnih nam še ni ušla Iz vsem potrebam ; spom;na- Krenite torej na pot poboljša« žSS^vTdii^if' ^ **»>*» ob:r Posebno ugodno j?, da oi! kovan-,e- sicer bomo nastopili brezoozir- ' no z najhujšo ofenzivo. Jamčimo Vam p« prvovrstna, samostojna moč, perfekten bilancist, se sprejme pod najugodnejšimi pogoji. Vstop takoj Ponudbe je staviti pod »Energičen* na upravo »Jutra*. 1864 likano, iz trdega lesa, s za-tvorljivo miznico, 62 o A. prodam. P. Višnjan, Višnia gora 42. 1849 Naprodaj: 1866 popolna garnitura za tovarno, prvovrstni težki elekt: ični novi stroji za izdelovanje klobas in kompletnamesarskaoprava. Natančno se poizve pri g. Ivanu Ratheju, peku in gostilničarja t Rajhenburgu. Pisarniška mod tauesljivs. ki je zmožna tudi italijanske korespondence, se sprejme. Ponudbe na upravo cJutra* pod »Pisarniška moč št 1S63*. 1863 Učenec, itiočan in zdrav, iz dobre hiše, povori sloveusko iu nemško, 16 let star, išče mesta t večji UitSani ali mauafakturni trgovini na deželi ali v mesta Vsiop lahko takoj. Cenjeae ponudbe na upravo »Jutra* pod »Priden učenec« r Mariboru. 1736 Zelo lahko kolo, dobro ohranjeno, se po ugodni ceni proda. Aaslov t upravi »Jutra*. 1835 Prodam: novo perzijsko preprogo, dve angorski koži, bakren samo-var b tremi podstavki (Fa-yence) in šestimi bru-enimi kozarci v bakrenih pod tavbih (starinska reč), sreorn nastavek, zlata moška ura (La Maisonnettei z verižico, prstan s tremi briijanti in jedilno orodje iz kineškega srebra za 12 oseb. Naslov pove nprava »Jntra*. 1886 Inienjer - tehnolog, fcenik (Rus), išče službe. 8pe-eijalist za mineralne tvarine i a gradbeni materijal. Predloži lahko izpričevala o službah t Jugoslaviji. Ponudbe na tvrdko »Kc.menit« Laško pri Celjn, Inž. N. Berg. 1374 Dva stroja za čevljarje, rabljena, »Cilinder* in «Ho-we», se zaradi preselitve po nizki ceni prodasta. Kje? pove nprava »Jutra*. 1868 Vrtnarsko in sadjarsko - teoretično in praktično mnogoletni preizkušenec, upokojen uradnik, specijalist pri vrtnicah, lovec in ribič, želi ndejstvovanja ali vrtnega nadzorstva na graščinskem po-sjsstvu v Sloveniji, proti sami iobavi stanovanja in naturalij. ^"o^ašanje na opravo »Jutra* pod »Vrtuičar«. 1872 Auto - Omnlbus »Dion Pouhon* 30/40 HP za deset osob z generalno repa-raturo, se proda. Dobi se po ceni pri g. Hermini Kvas, Vojnik pri Celju. 1762 Sprejme se 1885 .n-kaj mehanikov, kijučavni-rjev, mizarjev intapetnikov. »Tribuna*, Ljubljana, Kar-lovska cesta 4. Tovarna sodavloe, kompletna, se poceni proda. Lekarnar ivo Tončič, Brežice ob Savi. 1827 Šofer-avtomehanlk ia elektromehanik išče mesto, f-di zunaj Slovenije Ima do-! ra izpričevala. Ponudbe pod * Avtcmahaui^snanpravništvo »Jutra* Celje. 1867 Foz-terrlere psica, čistokrvna, 8 mesecev stara, se proda. Maslov v upr. »Jutra*. 1856 Kotorco kolo * »Snob* 1 \/i HP, dobro ohranjeno, prodam za 6600 Din. Poizve se v trgovini M. Kramarja, Cerklje pri Kranju. "-aščino in francoščino vončnje visoko izobražen, lalad gospod. Cenj. ponudbe i .od »Konverzacija slovnica* na upravo »Jutra«, issi ' Natakarica /a nedelje in praznike se iJšejo za hotel Tivoli. Oglasijo naj se istotam.ISil Nsvozldano hI"o s tremi sobami, kuhinjo, j shrambo, gospodarskim po- ■ t lop jem, prodam. Pri hiši je ! vrt-sadonosnik,njiva, travnik:! vse že obdelano. Karel Scbnei- { der, Devina pri Slovenski Bistrici. 1875 8 do 10 pomočnikov, iobro izvežhanih, potrebuje čevljarska zadruga v Ljubuem ;Stajersko). Plača po dogovoru. Pismene ponndbe na Čevljarsko zadrugo v Ljubnem. 17d0 Snonadstropno hišo z gospodarskim poslopjem ter nekoliko zemlje ob cesti, pet minut od kolodvora, proda Cecilija Pletersky, Bistrica pri Mokronogu (Dolenjsko). 1S71 Knjigovodja - bllanolst, popolnoma zanesljiva, samo-ftojna moč, zmožen vseh vrst knjigovodstva, dober organi-vator,doslej na vodilnih mestih pri večjih podjetjih, išče službe. Stanovanje pogoj. Dopise prosim pod »Vesten in agi!ens na upravo »Jutra«. Pritlično hišo, pred desetimi leti zgrajeno, ua periferiji mesta, oddaljeno pet minut od električne železnice, prodam zaraiii od; oto-vanja v Ameriko. Zraven hišo je velik vrt in je kupen tsiioj ua razpolago: ena soba iu kuhinja, pozneje še dve sobi. Zglasiti se je treba osebno. Cena 130 000 Diu. Naslov v upravi »Jutra*. 1798 06eneo ln pomočnik so sprejmeta v knjigoveznici Alojza Zoriča, knjigoveza. Krško. 1840 Trgovski pomočnik mlad, vešč špecerijske, gaian-teri ske in manufaktume stroke. želi prerneniti službo. Gre tudi kot potnik. Ponudbe pod šifro »Podjeten« na upravo cJutr?*. 1S38 Vogalna hiša, 1797 enonadstropna, v sredini Ljubljane, s trafiko, s pripravnimi trgovskimi prostori, za vsaki onrt, na prometni točki iu z osmimi stanovanji so za ceno 190.000 Din proda. i_e resni refiektantje, bi se zglasijo esebno, pridejo v poštev. Na-bIov pove nprava »Jutra*. Knjigovodja - bllanolst, s petletno prakso, želi izpre-meniti službo. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe pod .Amerikanako knjigovodstvo' na npravo »Jutra*. ia„7 SSanjša paroela na periferiji mesta se kupi Ponudi« z navedbo ceue je poslati na upravo «Jutra> pod »Parcela« 1791 Knjigovodklnja in korespoadentka, zmožna sioveuščine in nemščino, z večletno prakso, išče mesta v Celjn. Ponudbe na upravo podružnice «JuT"», Ce!je. 1T7S Amerikanct, pozor! Prodam v domžalski občini j sredjnicEioiicrni valjčni mlin s ±5 konjskimi silami stalno SSebllrant mesečni sobi se takoj oddasta dvema gospodoma, ki sia čez dan odsotna. Dolenjska cesta 64. 1870 »uua — '"a01 že vnanrej lanbo izra- , lekarne Gl Ba':arčič v Ljnb ; BrQSne " kose, | č naš, kaj Te bo etai Kali 2e vnaprej, da bo to zelo peklo, i ijani, Karlovšba cesta št. 2. ^ prave italijanske, napreseg- oglas, ter ga tudi lahko: ŠOŠTANJ. Za dar. 10. majnlka je bil t-Mz j Ijive v dobroti, modro ga- plačaš t znamkah. III napovedan koncert pevskega zbora Olas- ' bene Matice iz Ljubljane. Vstopnice so i bile že dan prej skoraj razprodane. Dne i 10. t. m. so se pripeljali pevci in pevke s prvim dopoldanskim vlakom iz Celja : pod vodstvom ravnatelja Hubada. V Šc- 5XeblIra.no sobo išče takoj m Sad, soliden ža-iezuišbi uradnik. Cenjene ponudbe pod »Takoj 777» na upravo »Jutra*. 1869 Dobroldoda gostilna ali bufet se išče v najem Naslov na podružnico »Jutra« pod «506* Maribor, ms Izobražena mladenka, trgovsko naobražena, sedaj r državni službi, s kapitalom 300.000 K, želi znanja s simpatičnim gospodom. Ponudbe s sliko na upravo »Jutra* pod »Katica*. Tajnost zajam čena. 1793 ave * Predavanje o domači umetnosti. Na povabilo Zgodovinskega društva bo predaval 25. maja ob osmih zvečer v mariborski veliki kazinskl dvorani pokrajinski konservator dr. Štele o umetnosti na Slovenskem. Predavanje bo pojašnjeval s skioptičnimi slikam!. Predavanje je na menjeno proslavi 201ein!ce Zgodovinskega društva. * Triglavani.' Četrti sestanek kulturno- | stanju se Jim Je pridruži! notar Matija IG. Dr* 13. maja t. 1. je praznovalo I prostovoljno gasilno druStvo na Igu 40- - letnico svojega obstoja z blagoslovile-1 Mlinček, kUe omog£a"ko£ert. S Pes njem prve, nove gasdske zastave. K!:ub , ^ prve postaJe ^ Soštanja, M M jubljančani napotili peš proti državne- slabemu dopoldanskemu vremenu se Je proslava vršila kar najbolj sijajno. Pri- ' ' „ „ , . ., . w , n i j xJ • i m« premogovniku v Velenju, kjer Jim je spela so razna gasHska društva iz oko-, rudnj5ke na in r,-dr.lk £am razka. lice m gasilska godba iz Št. Jurja, kale-, za, revident Antra Kumik. Nato w ^ rim se za udeležbo najlepše zahvaljuje- ,liU travnikih fa med njiva. , nio V prv, vrsti pa gre seveda naj top- v 5oSta; k,er ba prfpravIien znanstvene sekcije se vri« .kot navadno, lejša zahvala m pohvala našemu gospo- j za ^ y ho{elu Union Tarn -e bn du načelniku Pavel Erjavcu k, je prv., k, se , prjčd to£no ^ sprožil misel za nabavo gasilske zasta- , tr;h ^^^ Pred korxertam je ve m je to tua. z obilnim, nepopisnim , d j z,jrane jn k£ notaT jn trudom dosegel. Nadalje čast blagorod- Matiia Marin5ek in sf Jta Mhva. ni gospei in gosoocu kumici m kumu;,,, r„ ... ^-nv-^ t nf)inostj sIovenske pesmi. Po nieSove^i stva, od katerih je vsak posamezni po mora s!oycnski narcd> sedai rešen skrbi svoji moc. pnpomosel do tako lepo uspe-1 Ja , obstanek> poSV€titi vse svoje le gasilske veselice. Ob krasnem popol- nemajhne ,možnosti prosveti, ker bo s danskem solncu pa sc je na okusno okra- ' Dopisovanja s 16 do 201etno inteligentno, simpatično miadeuko želi izobražen mladenič. Cenjene dopise pod šifro »Maj 1813« na upravo »Jutra*. 1913 1820 Haznanjam cenjenemu občiuatrn, da sem se vruil od vojakov domov v Žalec. Prevzamem vsa v kleparsko stroko spadajoča dela ter garantiram za točno, vestno, solidno in najcenejšo postrežbo. Ivan Sadaik, klepar. Dnevni red: 1.) Proi. Niko Štritof*. O slo venski narodni pesmi. Z.) Razgovor o meuzi. * C. T. sciijaino-ekonomskega odseka v Ljubljani vabi vse napredne akademike na sestanek v petek, dne 18. t. m. ob 20. v čitalnici »Jadrana*. Dnevni red: Razgovor o »Podpornem društvu*. * Na binkoslni pondeijek na Ig! Pri »Pavelnu* se vrši tamkaj veselica v prid gasilnemu društvu. Za prijatelje dobrodelnih društev in razvedrila potrebnč je kar najbolje preskrbljeno z vsem. »Na pomoč!* Odbor. * Ljudski koncert v Bohinjski Bistrici in na Jesenicah. Pevsko društvo »Slavec* iz Ljubljane priredi na binkoštno nedeljo 20. maja velik koncert v Bohinjski Bistrici na vrtu hotela »Triglav*, v pondeijek 21. maja pa na Jesenicah v Sokolski telovadnici. Začetek cbeh koncertov Je ob 4. uri popoldne. * Obisk obmejnih planin. Z ozirom na objavo pokrajinske uprave v dnevnem časopisju glede turistovskega prometa na obmejnih vrhovih v letošnji turistovski seziji opozarja Slov. planinsko društvo občinstvo, da je Osrednji odbor SPD. Izdal za svoje člane lične izkaznice za fo- šenem vrtu gespoda načelnika in gostilničarja P. Erjavca ob živahnih zvokih Št. Jurske godbe razvila nad vse ljubka in razvedrila polna veselica, ki je trajala z živahnim rajanjem pozno v noč. JESENICE. Naš Sokol je priredil dne 14. t m. svoj prvi letošnji izlet v Mojstrano, kjer je Imel mojstranski Sokol Istega dne Javni nastop. Jeseniški Sokol se je odpeljal na vozovih, okrašenih z zelenjem. Nasprotniki, ki vedno pravijo, da na Jesenicah sploh ni več Sokolov, tem najlepše potrdil, da Je vreden svobode, katero so m« naklonili drugi pro svetljeni narodi. Že takoj prva pesem i Prešernova »Zdravica« nas ie navdušila, da Je zaploskalo po vsej dvorani. Od pesmi do pesmi se je naše priznanje in občudovanje stopnjevalo. Godilo se nam je kakor onemu krnetiču. ki je zamaknjen poslušal rajsko ptico, misleč samo nekaj hipev, v Tesnlcl pa več sto let Saj so pa pevci in pevke peli s takim zanosom, s tako vr.erro in s tako nežnostjo, da so morali s svojim petiem ganiti in so bili silno poparjeni, ko so videli 25 i omečiti in pretresti sleherno srce. Od sokolskih vozov. Pri javnem nastopu v | Vseh pesmi so se najbolj prikupile Šva-Mojstrani je svirala kovinarska godba | bova »Zdrava Marija* in od ravnatelja iz Save, nastopa pa so se udeležili tudi | Hubada harmonizirane narodne pes:ni, bratje iz Bleda, Radovljice. Javcrnika in Boh. Bistrice, Nepričakovano lepo Zakonska brez otrok i želita mesta. Prevzameta oskr 1 bovaoja kaltSnega posestva j ali gostilno v najem ali na i račun. Resne ponudbe pod j »Varčnost* na upravo ,Jutra-., lsm i tografije, ki se dobivajo v njegovi pisar- j uspeli nastop Sokclstva je najboljši doni Kralja Petra trg po 5 Din komad. | kaz, da kljub vsem spletkarijam in liuj-• Prijave za srednješolsko službo. Da ' skarijam raznih temnih elementov narod-dobi višji šolski svet pregied uporabnih ! na in napredna zavest na skrajni meji suplentov za srednje šole in učiteljišča. | Jugoslavije še ni Izginila, ampak da pro- zlasti še koroška »Gor čez Izaro, gor čez gmajnico*. Skoda je le, da so se morali ljubljeni gostje po koncertu takoj o"dpdiati proti Celju. Na kolodvoru, k:i-•ner jih je spremilo vse poslušalstvo, so še zapeli r.c'.:aj lepih narodnih. Namea ________________ _____ _______ ^ tega koncerta Je bil dvojen, da pekaže- najTše" mn tisti kandidatjo, ki so dovršili j dira vedno krepkeje v narod. Izletu je- mo tujerodcem v Šoštanju, mlačr.efem filozofske nauke in žele za prihodnjo šol-1 seniškega Sokola se Je pridružil tudi i jn drugim nasprotnikom, da imamo Slc-sko leto kakega mesta, priglase p!smer.o I tambumški odsek iavorniškega Sokola. J venci nekaj tako lepega, da bi bilo v pc-ali osebno s potrebnimi podatki in potr- j IZ BELOKRAJINE. Zadnjič je nukdo nos še drugim večjim narodem in ca bi S 1S35 dili (kraj in leto rojstva, sedanje bivališče, stroka, za katero so usposobljeni ali se zanjo pripravljalo) vsaj do dne 30. junija t. I. * Poučni izlet v Maribor preloži »Sadjarsko in vrtnarsko društvo* na nede- omenil, da se bo zidala nova šola v Gradcu. Prav je tako, zlasti, ker se ba zbudili med Šoštanlčani ljubezen do slovenske pesmi In po nji do naše domovi- Ijo 27. maja. Priglašencem se bodo po- zato Jo je oblast že zaprla. Vsled trmo- Gradac v doslednem času prav lepo raz- i ne. Upamo, da se je posrečilo prvo ;o vil v obrtniški kraj — mogoče že kaj i da ne bo Izpodletelo drujio. več in zato bo pomen šole tem večji, i SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Dne V Semiču je šola ža-ostna podrtija !n j 6. t. m. je imel Sokol iz Središča peš:z- slale legitimacije za znizano vožnjo. * Za tOrjuno* je daroval 100 Din kot odgovor na napade krščar.sko-boljševi-škega »Slovenca* in s pozivom na večjo aktivnost proti vsemu, kar smrdi po kle-rikalizmu, — nacijonalist. * Izplačevanje ubožttih podpor. Stalr.e mesečne ubožne podpore se bodo izplače vale ljubljanskim mestnim ubožcem iz Celjski briveo "ss Koštoniaj v Prešernovi nI. 19 ima na zalogi kite in lasulje tor maskira Fabribaeija La solina. Specijeiaa električna masaža glave in obraza. . ______ ___________ _________ _. stva oz. nasprotja proti šolstvu. Ce po- pollanskega okraja v petek, dne 18. ma- gledamo v Semič, vidimo, da Je tam bla- . . __J1______of AMMnta ja v mestnem sodjalnem uradu na magistratu. • Prodaja bukovega Ustja. Tobačna tovarna v Ljubljani bo prodala na ustni dražbi dne i8. junija okrog 600 centov bukovega listja. Pogoji dražbe so objavljeni v »Uradnem listu* ter so na vpogled v ekonomiji tobačne tovarne. Očala v šatalji je izgubila ubožna glavosti in hujskarije »Šokcev* pa je oblast lepo kapitulirala in sedaj so »zgli-halii>, da bodo zidali šolo čez 10 let. Za novo šolo so imeli pred vojno menda že čez 30 tisoč kron zbranih — pa so jih dali za »dobičkanosno* avstrijsko vojno posojilo. Krparija pri stari šoli je proč : okrašenih vozovih. Pred Kerenčičem se vržen denar In dokaz slabega gospodar- je tud! naraščaj uvrstil v četvero-Me. let k Sv. Bolfenku. Ljudstvo je nestrpnj pričakovalo na zietišču kakor tudi na bližnjih vrhovih Bolfenskih goric prvip zvokov sokolske fanfare. Med Toma licem in Haložanom se je kmalu nudila prva pestra slika: godba, člani. Sanice v pohodu, naraščaj z zastavicami na Godba je zasvirala koračnico in šlrUeiii .............. ..naredne ideje so med burnim pozdravija- gostanje. Prav redke so že slamnate njem prikorakali na zletni prostor, kjer strehe vse je na novo prekrito. Lani je I jih je pozdravil br. Kolarič, ki se nu bil dogotovljen mogočen »orlovski dom*, j je zahvalil načelnik VittorI, ki Je vspod- ki ga je zidala semiška fara. Če se je zidalo to nepotrebno poslopje, bi se na tak način zidala tudi lahko šola, ki bi bih vendar za splošno korist, ne pa le za par nadebudnih Orličev. Država naj V Bohinj! 1873 V najlepši legi Bohinjskega jezera je Hotel Sv. Duh s 30 sobami. Po sobah je nauovo vpeljana električua razsvetljava čoloi in kopališče so narazpolsgo Izvrstna kuhinja, postrežba točna in solidoa, zmerne cene. Za raoogošte-vilea obisk se vljudno priporoča Feliijs Seijak, hotelir. ______________ bi dajala milijonske podpore zato, da Jo deklica ^"v"VubUanl' na~ potu od nunske i bodo potem opsovali in opljuvali! Na-cerkve do Opekarske ceste. Pošten naj- i ravnost neverjetno pa je, da je v malem ditelj naj jih blagovoli oddati v upravi I črnomaljskem okraju razpisanih kar 37 . T,,tr,„ i učiteljskih služb. — To je znak nezdra- vi/« vsota denarja v črn! listnici j vih razmer, ki vladalo tam, da učitelj- | no s SokolomLiuton-.era. Ornioza^in bujal k delu mladega Sokola, ki ga snujemo. Nastop moške dece Je očaral, iz naraščaja ie odseval pooos. 2enska deca nam je z ljubkim petjem med izvajanjem vaj pokazala vso milino slovanske duše. Tudi nastop članov ln članic Je bi! za naše razmere naravnost sijajen. Zato vsem bratom in sestTam 'skrena zahvala Bolfenčanov za bodrilo k v>ko!skemu de-! učiteljih" služb. — To je znak nezdra- ln. Dosti let je preteklo, odkar ste sker- * Večia vsota denar a v črn! listnici i vin razmer, rj vkiuuju iuju, ™ ^ --------- ------------- , . . ., ce ie izgubila v Ljubljani od Mestnega I stvo ali beži iz Belokrajine, ah" s! pa ne Varaždina sejali med nami sokolske ide-trga do lekarne Piccoli. Izgnbitelj je i upa tja. Kakor kaže razpis ni dobiti v ne je. Valovi svetovno vojne so med tem uslužbenec in ker denar ni njegova last, katerih krajih niti hrane Kraji so tudi razbil. vse naše sovražnike ta nI je ve>; p osi da dotični, ki ga ie našel vrne na ; jako oddaljeni od železnice in zato ni sile. k. b nas mogla še ovirati pri na SSo rSeUstv-o. ' kompetentov. Lahko so pa še tudi drugi! sem sokolskem delu.______ Ob6lnskl lov Troj3nu se bo oddal t petek dne 19. maja ob 9. nri dop. pri okra nem glavar '.vn v Kamniku za dobo pet let. Poleg zajcev, lisic in srn je posebnega užitka ee lov na divje peteline. 1884 j Pisalne miz« I STO ln drugo pohištvo najceneje pri tvrdki Erman & Arhar v Št Vida. ig«j©dih 2 tfač prii©3< Otroški vozički, več vrst, dvokolesa razoih modelov, najnovejši motorčki ameriitanikega tipa »Evan** Velika zaloga pnevmatike in delov po nainižji eeoi Spre jemajo se tudi vsa popravila, emaiiiranje iu pooiklanje. »Tribuna* F. B. L^ tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljaua, liarlovska cesta 4. vstsd česar se nudi trgovcem Ir; obrtnikom Izredno ugodna prilika, da Jako uspeine pSacsrafe svoje inssrate. Naroiila ja nasloviti do ce!ka epoidne na upravo t,Jutra" USoma Campa^sr d. Ljubljana a!l LiufeSiana PreSemova ulica 54 Kongresni trg 3. Z O. Z. Sit