G fírapharl- Na srečanju med Illyjem in Romolijem vljudnost in nesoglasja COK. V Trstu zasedanje mešane komisije o varstvu jadranskih voda Včeraj je bil v Gazi osvobojen novinar angleške mreže BBC Alan Johnston, ki so ga ugrabili palestinski skrajneži >/15 Primorski ČETRTEK, 5. JULIJA 2007_ Št. 157(18.940) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Manjšina brez vrabca in goloba Rado Gruden Potem ko je prejšnji teden Ljudska stranka izstavila račun av strij ske mu so ci al de mo krat-skemu kanclerju in koalicijskemu partnerju Gusenbauerju za njegovo lansko nasprotovanje Schusslovemu predlogu ter se v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi tablami jasno postavila na stran koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja, je postalo jasno, da tega problema avstrijska politika v tem mandatu ne bo rešila. Kljub stalnemu zagotavljanju dunajskih političnih vrhov, da bodo storili vse, kar je mogoče, da bi našli rešitev, ki bi zadovoljila slovensko manjšino, pa so bila ta zagotovila očitno le pesek v oči Slovencem na Koroškem. Ti so bili na koncu celo pripravljeni sprejeti Gusenbauerjev predlog, pa čeprav je bil daleč od tega, da bi izpolnil določila razsodb ustavnega sodišča ali pa Avstrijske državne pogodbe. Toda potem, ko je avstrijska država v zvezi s tem vprašanjem več kot pol stoletja brila norce iz pravne države, je slovenska manjšina v Avstriji očitno presodila, daje bolje vrabec v roki v obliki Gusenbauerjevega predloga s 163 dvojezičnimi tablami kot pa golob na strehi, ki ga predstavlja uresničitev razsodb ustavnega sodišča in določil Avstrijske državne pogodbe. Toda žal je ostala tudi brez vrabca v roki. Avstrijski državni vrh je očitno presodil, da vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov ne more ogroziti vladajoče koalicije med socialdemokrati in Ljudsko stranko, kakor tudi ne odnosov s Slovenijo, ki je v zvezi s tem vprašanjem ves čas z zaupanjem sprejemala zagotovila Dunaja, da bo zadeva ustrezno rešena, kar pa se ni zgodilo. Verjetno v socialdemokratski in ljudski stranki celo razmišljajo, da bi jim to znalo celo koristiti na naslednjih deželnih volitvah na Koroškem, ko bo Haider še bolj odločno kot doslej zajezdil nacionalističnega konja. Zato se ni treba čuditi, če se je Narodni svet koroških Slovencev odločil, da vprašanje ponovno zaostri in sproži nove pritožbe, celotno zadevo pa tudi inter-nacionalizira. Drugega izhoda namreč pri NSKS ne vidijo. Tu gre enostavno za boj za pravno državo. Toda vprašanje je, če bo njihov osamljeni boj kaj zalegel. Če sodimo po več kot polstolet-nem dogajanju, potem ne moremo biti preveliki optimisti: manj ši na bo še en krat os tala brez vrabca v roki, golob pa bo še bolj oddaljen kot doslej. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) PETI EVROPSKI KORIDOR - Zahteve županov Nabrežine in Doline »Več informacij o novi hitri železnici pod Krasom« Ret se boji predvsem hrupa in tovornjakov VČERAJ V NAŠI DEŽELI - Predvsem v videmski in goriški pokrajini Silovito neurje Na Tržiškem je drevo padlo na 14-letno kolesarko - Številna izruvana drevesa in razkrite strehe Včerajšnje neurje je bilo pri nas predvsem silovito v videmski in goriški pokrajini f. bumbaca GORICA, VIDEM, TRST - Včerajšnje neurje, ki je zajelo razne predele dežele, je ruvalo drevesa in cestna znamenja, lomilo veje, odnašalo streš- nike in žlebove, zalivalo kleti, povzročalo zastoje prometa, na Tržiškem pa so zabeležili tudi hujšo nesrečo, saj je v Pi-eru drevo padlo na 14-letno kolesarko. V Trstu je pihala močna burja, kar je ustvarilo veliko nevšečnosti, vendar nič huj šega. Na 5. in 12. strani TRST - Trasa hitre železnice Ron-ke-Trst precej skrbi devinsko-nabrežin-skega župana Giorgia Reta. Boji se predvsem hrupa in tovornjakov, ki bodo odvažali izko pani ma terial s področja Senika pri Nabrežinii, kjer bo proga za 150 metrov prišla na plan in zapustila predor pod Krasom. Ret pogreša uradne in točne informacije o tem načrtu, ki še ni stopil v izvršilno fazo. Prve negativne reakcije na izjave deželnega odbornika Lodovica Sonega prihajajo s strani Zelene liste. Manj zaskrbljeni so za sedaj v dolinski občini, kjer bo železniški tunel na relaciji Trst-Divača dejansko obšel Glinščico. Županja Fulvia Premolin upa, da bo deželna uprava spoštovala vse obveze do uprave in do občanov. Na 6. strani Ugovori na deželo zaradi travnatih površin tudi po zapadlem roku Na 12. strani Pri Gorici zasegli tovor nevarnih igrač kitajske izdelave Na 13. strani Nadiške doline bodo kmalu obiskale lutke iz Italije in Srednje Evrope Na 10. strani CIUDAD DE MEXICO - Carlos Slim prvi Bill Gates ni več najbogatejši CIUDAD DE MEXICO - Mehiški telekomunikacijski magnat Carlos Slim je z mesta najbogatejšega Zemljana izrinil ustanovitelja Microsofta Billa Gatesa.Po podatkih mehiške finančne spletne strani Sentido Comun je Slim »vreden« 67,8 milijarde dolarjev, medtem ko naj bi Gates razpolagal z »le« 59,2 milijarde dolarjev, poroča BBC. Slimovo premoženje se je skokovito povzpelo zaradi 27-od-stotne rasti cen delnic največje latin-skoameriške telekomunikacijske družbe America Movil, v kateri ima Slim 33-odstotni delež. Carlos Slim, sicer potomec libanonskih imigrantov, svo- je gospodarske interese uveljavlja predvsem v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico.Med drugim je lastnik finančne družbe Inbursa ter industrijskega konglomerata Grupo Carso, ki se ukvarja tako s trgovino na drobno kot z restavracijami. Slim se je sicer povzpel med gospodarsko krizo v Latinski Ameriki v začetku 80.let prejšnjega stoletja, ko je po nizkih cenah kupil več podjetij na robu propada in jih preoblikoval. Tako kot njegov predhodnik na mestu najbogatejšega Zemljana Gates je tudi 67-letni Slim znan po dobrodelni dejavnosti in donacijah. (STA) 2 Četrtek, 5. julija 2007 MNENJA, RUBRIKE / VREME OB KONCU TEDNA Z anticiklonom nekaj prijetnih poletnih dni Darko Bradassi_ Po sinočnjem prehodu izrazite hladne fronte se je ozračje spet ohladilo. Potrjuje se torej dogajanje zadnjih tednov, ko so se nad nami izmenično vrstili pozitivni in negativni valovi, zdaj so prevladovala severna hladna ci-klonska območja, zdaj pa topel sredozemski an-ticiklonski zrak. Že dalj časa je vremenska slika podobna. Spustu severnega zraka nad zahodno Sredozemlje običajno sledi pri nas ob jugozahodnih tokovih prehodna toplotna advek-cija in okrepitev anticiklona, ki ga nato z nekajdnevnim premorom izpodrine hladna višinska dolina z vremensko fronto. Tako ravnovesje se v tem prvem delu letošnjega poletja neprekinjeno ponavlja in se bo, kot kaže, še vsaj nekaj časa nadaljevalo. To dogajanje ima kar nekaj pozitivnih lastnosti: v prvi vrsti preprečuje nastajanje izrazitih in dolgotrajnejših vročinskih va lov, po dru gi stra ni pa omo go ča vsaj ob -časne padavine in preprečuje daljša sušna obdobja. Kar se tiče temperatur, so bile v teh prvih ju lij skih dneh in v zad njih ju nij skih po ve -čini v skladu s povprečjem, kar je bilo v zadnjem letu prej izjema kot pravilo, saj so se od lanskega junija vrstili le meseci (z izjemo avgusta) z nadpovprečno visokimi temperaturami. V brk tistim, ki so napovedovali izredno vroče poletje, pri nas zaenkrat še ni bilo izrazitih in dolgotrajnejših vročinskih valov in jih tudi v kratkem predvidoma ne bo. Popolnoma drugačna pa je bila slika nad južnim Sredozemljem, kjer je bil zelo aktiven subtropski anticiklon in so se tempera-tu re po ne kod zadr že va le tu -di za več kot 10 stopinj Celzija nad dolgoletnim povprečjem. Tudi temperatura v višjih slojih ozračja je bila v zadnjih dneh pri nas v skladu z dolgoletnimi meritvami. To noč je sicer občutno padla in se trenutno zadržuje za nekaj stopinj pod povprečjem, kaj kmalu pa se bodo spet otoplili tudi višji sloji. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je včeraj opoldne pred fronto na 1410 m namerila 12,6°C, na 3013 m 1,8°C ter na 5650 m -13,9°C. Ničta izo-terma je bila na višini 3371 m. Kot rečeno pa so se ponoči višji sloji ob prehodu hladne fronte ohladili za več stopinj. V prihodnjih dneh se bo ozračje spet stabiliziralo, tokrat deloma tudi po zaslugi azor-skega anticiklona, ki se bo od zahoda okrepil in prehodno zajel večji del Sredozemlja. Obeta se lep in sončen konec tedna ob ne previsokih temperaturah, toda pred novim verjetnim poslabšanjem z ohladitvijo, ki bo predvidoma zajelo naše kraje v prvih dneh prihodnjega tedna. Ozračje bo danes še delno nestanovitno, zato bo dopoldne povečini sončno, v popoldanskih urah pa bo predvsem v gorah nastajala oblačnost in bodo še možne posamezne plohe ali ne vih te, ki bo do po gos tej še v go rah in v pred -gorju. Obrobno bo lahko kakšen nevihtni oblak dosegel tudi ostale predele. Od jutrišnjega dne bo pre vla do va lo son čno vre me z le ob čas -no zmerno oblačnostjo, postopno bo topleje. Nekaj več oblačnosti bo prehodno v gorah. Povsod bo prijetno, predvsem pa ob morju, kjer bo v popoldanskih urah pihal morski veter in bo za to ne ko li ko manj to plo. Na sliki: hladna fronta je včeraj popoldne od severozahoda dosegla naše kraje. Za njo se je začel spuščati občutno hladnejši zrak. PREJELI SMO Primorska naj ostane enotna regija Miro Kocjan Zmeraj bolj žgoče je vprašanje severno jadranske evroregije tudi zato, ker so listino že podpisale sosedne regije Furlanija-Julijska krajina, Veneto, Koroška, Istra, Kvarner in še nekatere druge, Slovenija pa listine zaenkrat še ni pod pi sa la, če prav je ge o graf sko ta ko re -koč v sredini te možnosti in perspektive, ki se odpira tudi zanjo. Slovenske oblasti so v zvezi s tem po sla le do ku ment, ki do kaj zap le te -no razlaga, zakaj Slovenija še ni podpisala listine za evroregijo. Zdajšnja slovenska odsotnost je marsikje, predvsem pa na Primorskem, ki je najbližja evroregiji, vzbudila začudenje (saj marsikdo meni, da gre za očitno protievropski korak) in sprožila niz vprašanj. Ker je to hočeš nočeš povezano z vprašanjem ustanavljanje pokrajin (ali pa regij) v Sloveniji, se pravi z uradnim, ne pa še do konč nim pred lo gom vla de, po katerem naj bi od Primorske kot regije ostala komaj četrtina, sodim naslednje: vladni predlog je po mojem mnenju neprepričljiv rez ul tat ni za nes konč nih so fis tič nih raz prav, ki so zavoljo zdajšnjih političnih razmer, pa tudi zaradi še sveže preteklih, pripeljale do rezultata, da smo država, ki bo imela v Evropi gle de na ve li kost raz me ro ma naj več po kra -jin (dejansko 14). Skratka, vključitev v evroregijo ne, pokrajin (ali pa regij) pa na pretek. Iz ho di šče za ta ko re ši tev naj bi bi le ta -ko imenovane statistične regije, ki so spet nekako matematično (to je povsem neživljenj-sko) pomagalo za drobitev Slovenije, pri čemer pa je edini plus v tem, da naj bi skupina 14 pokrajin bila največja, kar bi si jih država lahko privoščila. Še kako cenim zgodovinarje, in v tem pri me ru, če prav je to ne ko li ko pat ri o tič no, pri mor ske. V zve zi s tem spet tr dim, da stvar -na zgodovina (rekel bi aktualna) ne sme biti tisti njen del, ki je star pol tisočletja, marveč no vej ši del, ka kor sem si dovo lil vno vič po -vedati na nedavnem univerzitetnem srečanju kvalificiranih zgodovinarjev v Kopru. Samo velika pokrajina (ali dežela) bo izraz resne decentralizacije. Pri zdajšnjem predlogu pa plas tič no iz sto pa ta na eni stra ni cen tra li zem (vlada in še kdo), ki noče popustiti (divide et im pe ra), na dru gi pa par ti ku lar i zem ( kar naj - več pokrajin), ki pa ga zastopajo posamezne, zvečine domače skupinice. Primorsko naj bi s pričujočim predlogom upravno zreducirali na minimum. Goriška naj bi se začela pri Komnu in nadaljevala vse do Bovca, Notranjska naj bi zajela Postojno in Bistrico (imenovala pa naj bi se No tra njo-Kraš ka ne pa na ro be, kar spet do -volj pove), vsa obala pa naj bi poleg obale zajela le še ožji del Krasa in nič več. Skratka, od Pri mor ske naj bi os ta lo le ne kaj ki lo me trov, os ta li Pri mor ci pa ne bi sme li več ime ti zve -ze z morjem. Vendar doslej še nisem slišal, da bi denimo Bovčan zavračal stališče, da je Primo rec. Skratka Primorska naj kot pomemben del Slovenije po logiki in uspešno živi od Bovca do Pirana, pri tem pa naj seveda resno spoštuje Istrane, Kraševce, Novogoričane, Tol-mince in druge. Na vprašanje, ki mi ga pogosto in utemeljeno postavljajo predstavniki Italijanske unije v Sloveniji pa spet nedvoumno trdim, da povsem delim njihovo mnenje, da potrebujejo odlično pravno zagotovilo o resnično sodobnem in popolnem demokratičnem odnosu do manjšine. Kaj se bo iz tega iz-ci mi lo, ne vem ( pri nas je po gos to ta ko, da ne veš kaj bo jutri), odločno pa menim, da Primorske ne smemo izdati. Bila je ideja in ideal tudi osvobodilnega gibanja. Če pa bosta žal prevladala centralizem in par ti ku lar i zem pa naj Pri mor ska le os ta ne živa in granitna, kot je zmeraj bila vsaj s tem, da si smelo izvolimo svoj, sicer neinstitucio-nalno, deželni primorski svet, kakor sem predlagal (in je bilo sprejeto) že pred leti v Kopru. Med drugim izstopa tudi vprašanje, kdo naj v prihodnje, če bo obveljal pričujoči predlog, zastopa v tujini primorsko regijo, saj je na celini že več kot 150 regij, njen razvoj pa je že pro zor no re gij ski. Pri vsem tem pa os -tro trka na vrata tudi problem odnosa do naše manj ši ne, saj smo z njo Pri mor ci v Slo ve -niji narodno in zgodovinsko najbolj tesno pove za ni. Mimogrede: Primorci si praviloma ne belimo glave s tem, kje naj bo sedež primorske de že le. Teh no loš ki na pre dek je ta ko si lo -vit, da so razdalje zmeraj krajše. PISMA UREDNIŠTVU Zakaj hitra železniška proga pod Krasom? Iskreno povedano, se ne strinjam s poveličevanjem načrta hitre železniške povezave pod Krasom, tudi zato, ker sem podrobno prisluhnil poročilu odbornika Ludovica Sonega, pred tem pa tudi strokovnjakom, ki mu nasprotuje-j°. Predvsem ni jasno, čemu naj bi ta več kot 40 km dolg tunel koristil, glede na to, da so se v Evropi vsi odpovedali naglim železnicam in da je sedaj glavni problem le, kako zmanjšati tovorni promet, ki povzroča zamaške na avtocestah. Tega pa je treba rešiti takoj, ne pa z načrti, ki bodo uresničeni v najboljšem primeru nekje čez 15 do 20 let. Predsednik tržaškega pristanišča Bonic-cioli se zavzema za dobro železniško povezavo z Bavarsko, da bo tržaška luka konkurenčna Genovi, kjer so s predorom Novi že skrajšali za dve uri pot blaga do Rotterdama. Kajti računati moramo, da bo dobršen del blaga preusmerjen po morju, bodisi iz Indije in Kitajske, kakor v me-devropskih tokovih. Nihče več ne govori o 5.ko-ridorju iz Lizbone (ali Barcelone) do Kijeva, kvečjemu o posodobitvi železnice od Benetk do slovenske meje. Blago iz Lizbone (ali Barcelone) pa lahko pride do Kijeva preko morja in Odesse. Načrti, ki jih je Sonego samo orisal na seji levosredinske večine, so po mojem skrajno zmedeni in nas res ne more tolažiti misel, da bodo prevrtali kraško podzemlje čez in čez, saj naj bi vzporedno z železniškim tunelom tekel tudi tunel z visokonapetostnim elektrovodom iz Slovenije (Divače) v naše kraje. Kaj bodo med kopanjem našli pod Krasom, ne vem. Ko so začeli kopati tunel za avtocestni vozel pri Katinari, so odkrili Neverjetno jamo, za katero pravijo, da se lahko kosa z jamo velikanko pri Briščikih. Sonegov načrt predvideva, da bi tunel s tiri izkopali pod Krasom do Katinare. Od tod pa pod Jezero in v velikem ovinku (kot črka S) do Divače. Kako mislijo pod Katinaro skopati še četrti tunel za železnico, ne vem. Vprašal pa sem, kako bo ta hitra železnica povezana s Trstom in njegovo luko, če se ne bo spustila k mestu. Izvedeli smo, da je predviden bypass, torej nov tunel, nekako izpod Križa do barkovljanskega svetilnika in naprej k glavni železniški postaji, oziroma 30 metrov pod zemljo. Od tod naj bi se tunel povezal z obstoječo mrežo krožnih tunelov pod Trstom in tako prišel tudi do pristanišča... Bypass bi se nato vrnil pod Katinaro. Na prvi pogled se mi zdi načrt nor in nepotreben, saj ne rešuje aktualnega vprašanja pre-natrpanosti avtoceste. Zdi se, da koristi samo tistim, ki bodo opravljali javna dela in pri tem služili. Samo za projekte naj bi potrosili skoraj sto milijonov evrov. S petino tega denarja pa bi posodobili obstoječo železnico Gorica - Prvačina - Štanjel - Sežana - Divača, preko katere vozi sedaj kakih 6 tovornih vlakov. Če bi jo posodobili in elektrificirali lahko proga sprejme tudi 25 tovornih kompozicij dnevno, kar bi avtocesto močno razbremenilo. Načrt je svoj čas predlagala goriška pokrajina. Bojim se, da ima izvorno napako: poceni je in tudi z zdravo pametjo ni spričkan. Stojan Spetič O drugi Glosi Jožeta Pirjevca Ne razumem zakaj bi me morala Glosa Jožeta Pirjevca »razburiti« in zakaj bi bilo moje razmišljanje »protest«. Proti komu? Ja se nima g. Pirjevec za tako oblast, da je vsako nasprotno mnenje »protest« v smislu napisa »INJUSTIS PETITIONIBUS, SURDA CLEMENTIA«, kot je nad vstopnimi vrati svojega gradu nekoč napisal (napis stoji še dandanes) števerjanski baron. Nimamo pravice kot svobodni ljudje povedati svojega mnenja? Kdo je govoril o kakem njegovem profesionalnem razvrednotenju? Jaz sem zavračal le njegove politične argumente. Ker nisem zgodovinar, si ne drznem soditi o njegovih profesionalnih delih, kakor tudi ne o delih prof. dr. Jožka Šavlija, ki jih g. Pirjevec tako oblastno in neargumentirano zaničuje. (Se morda tu ne kaže kanček slovenske »profesionalne« zavidljivosti?). Kaj je pisal g. Aleksander Furlan, ki ga komajda poznam in s katerim nimam prav nobenih stikov, ne vem. Njegovega pisma nisem prebral. To razčistita, če želita, med sabo. Vsa dolga Pirjevčeva zgodovinska klobasa me utrjuje v prepričanju, da je slovenska vlada ravnala povsem korektno, kompetentno in preudarno, ko je brniški »aerodrom« poimenovala v Letališče Jože Pučnik. Prof. Pirjevcu nisem niti s črko očital, da »obrača plašč po vetru«. Ugotovil sem le, da je bil kandidat SSK. Sam potem razpreda svoje politične zablode v PSI. Vest, da je bilo treba z nastopom na listi Slovenske skupnosti pokazati Spadaru (tedanjemu vodji tržaških komunistov), »da nismo hlapci«, je sijajno priznanje slovenski stranki in sem prav ponosen, da ji pripadam od »rojstva« - in upam - »do smrti«. Ocenjujem za nespametno pa, da g. Pir-jevec kot komajpočeni aktivist in v imenu LDS, ki je v popolnem razsulu, (in ne more biti nobena resna alternativa sedanji večini) napada slovensko vlado in njenega predsednika, ki je po mojem mnenju ena uspešnejših doslej. Se mu ne svita, da hudo ponavlja napake iz časov PSI (ko je bil še mlad, agilen in priseben, leta nas vseh težijo), ko pravilno in demokratično izvoljeno slovensko vlado razglaša za »nekompetenten režim«? S tem škodi svoji državi in svojemu narodu. Marjan Terpin Divača jutri v znamenju Kube DIVAČA- Jutri ob 18.30 bo v knjižnici Divača zaključno srečanje članov krožka filmske umetnosti 35 mm, na katerega vabijo tudi vse, ki jih zanima tovrstna umetnost. Ob tej priložnosti bodo predstavili dokumentarni film, fotografijo in glasbo z naslovom Kubanski ritmi. Fotografije s potepanja po Kubi bosta predstavila Tina Ban, absolventka umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti, in Aleksander Svetina, kamnosek in ljubitelj fotografije. Kubansko vzdušje bo izzval tudi večkrat nagrajeni kubanski film Wima Werndrsa Buena Vista Social Ciub, v katerem ne manjka odlične kubanske glasbe. K srečanjem filmske umetnosti v naslednjem letu pa bo prisotne povabila mentorica krožka Irena Bezlaj. (O.K.) V soboto v Komnu vaški sejem KOMEN - V soboto bo vaška skupnost Komen pripravila Komenski vaški sejem. Sejem bo potekal od 8. ure dalje do popoldanskih ur »na placu« v Komnu. Sejem bo s ponudbo lokalnih ekoloških kmetij, izdelkov domače in umetne obrti, vinarjev ter čebelarjev s Krasa in prodajalcev najrazličnejših izdelkov za dom in družino popestril sobotno dogajanje v središču vasi. Zelja organizatorjev je, da bi sejem postal tradicionalen in gostoval v Komnu vsako prvo soboto v mesecu. Konec tedna divaški občinski praznik DIVAČA- Občina Divača bo letos slavila že 2. občinski praznik. Bogat program prireditev bo potekal ta konec tedna, in sicer v petek in soboto, 6. in 7. julija, s poudarkom na stoletnici rojstva velike filmske dive Ite Rine, s pravim imenom Ide Kravanja, rojene 7. julija 1907 leta v Škratel-jevi hiši v Divači. Oba dneva se obeta bogat kulturni in športni ter družabni program, ki se bo pričel v petek s slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri bo župan Matija Po-tokar slavnostno podelil priznanja za zaslužno delo v občini. V Škrateljevi hiši bodo ob 19.30 uri predstavili knjigo- monografsko publikacijo Ita Rina - prva slovenska filmska zvezda, ki jo je ob tej priložnosti izdala Slovenska kinoteka. Osrednja prireditev ob 100-letnici rojstva Ite Rine pa se bo pričela ob 21.uri, ko bodo na borjaču Škrateljeve hiše pripravili bogat program z nagovorom divaškega župana Po-tokarja in nastopom Vite Mavrič s pianistom. V soboto se bo praznik nadaljeval v dopoldanskem času in trajal do poznih verčernih ur. (O.K.) / ALPE-JADRAN Četrtek, 5. julija 2007 3 KOROŠKA - Dvojezični krajevni napisi NSKS napoveduje nove pritožbe in internacionalizacijo Grilc, Vouk in Pipp povedali, da ne pričakujejo rešitve pred letom 2009 - Kritika Slovenije CELOVEC - Potem ko sta vladni stranki SPO in OVP dokončno zapravili zadnjo priložnost za razrešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem vsaj Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) ne pričakuje rešitve vprašanja pred deželno-zborskimi volitvami, ki bodo predvidoma leta 2009 na Koroškem. Predsednik NSKS Matevž Grilc, ki je včeraj skupaj s podpredsednikom Rudijem Voukom in tajnikom Marijanom Pippom v Celovcu priredil dobro obiskano tiskovno konferenco, je zato napovedal, da bo njegova organizacija spet ubrala pravno pot s pritožbami tako znotraj Avstrije kot tudi na mednarodni ravni. Predstavniki NSKS so mdr. napovedali nadaljnje pritožbe pri ustavnem sodišču na Dunaju, prav tako se je NSKS z dvema pritožbama že obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice v Stras-bourgu. NSKS pa pripravlja tudi intervencije pri Evropskem parlamentu in pri Evropski komisiji in celo pri Organizaciji združenih narodov (OZN). Na CELOVEC Cukjati tudi • v • ■ o manjšinah v evroregiji CELOVEC - Predsednik slovenskega državnega zbora France Cukjati je v Celovcu na včerajšnjem drugem srečanju predsednikov regionalnih parlamentov iz vseh štirih držav sosed Slovenije opozoril tudi na pomen varstva manjšin in spoštovanje njihovih pravic v načrtovani evroregiji. To vprašanje bodo zato obravnavali tudi na eni izmed naslednjih sej pobude. Udeleženci so razpravljali tudi o procesu ustanavljanja evroregije ter o vlogi turizma kot eni ključnih dejavnosti v njej. Srečanja so se poleg Cukjati-ja udeležili predsedniki deželnih parlamentov iz Furlanije-Julijske krajine, avstrijske Koroške in avstrijske Štajerske, madžarskih županij Zala in Železne županije ter iz hrvaških Istrske in Primorsko-goran-ske županije. Kot je Cukjati dejal po sestanku, je odprl vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem "kot simbolno vprašanje, na katerem se kaže odnos deželne vlade do odločitev avstrijskega ustavnega sodišča in avstrijskih državljanov slovenskega porekla". Ureditev teh odnosov je izredno pomembna tudi zato, ker mora evroregija "kot prostovoljno združenje temeljiti na zaupanju, spoštovanju in prijateljstvu", je opozoril. Pri tem imajo prav deželni parlamenti pomembno vlogo, saj lahko pozitivno vplivajo na ozračje med prebivalstvom. Udeleženci današnjega posveta v Celovcu so se zato dogovorili, da bodo vprašanje manjšin obravnavali na eni izmed naslednjih sej, kajti do tega vprašanja morajo oblikovati skupen odnos, je še dejal Cukjati. V ospredju razprave je bil turizem, predvsem v luči dejstva, da bo evropsko nogometno prvenstvo EURO 2008 s tremi tekmami prvega kroga gostovalo na avstrijskem Koroškem. Obenem so se predsedniki regionalnih parlamentov in slovenskega DZ seznanili s poročili o odnosih posameznih deželnih parlamentov do ustanavljanja evroregije ter o projektu, v katerem pripravljajo vsebinske temelje evroregije. Cukjati je danes še izrazil upanje, da bodo pogoji za ustanovitev načrtovane evroregije zagotovljeni do začetka prihodnjega leta. (STA) tiskovni konferenci se je Grilc tudi odkrito pritožil na zadržanjem Slovenije, ki ni izpolnila pričakovanja manjšine in ji pomagala, ko je v zadnjih tednih bila »popolnoma potisnjena ob zid«. Grilc je na tiskovni konferenci poudaril, da je v tem trenutku, ko ni pričakovati rešitve s strani avstrijske politike, prepričan, da mora manjšina boriti za rešitev tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni. Ob tem je tudi izrazil mnenje, da mora biti rezultat teh prizadevanj boljši od zadnjega predloga avstrijskega kanclerja Alfreda Gu-senbauerja s skupno 163 kraji z dvojezičnimi napisi in brez razširitvene klavzule. Nikakor pa ne sme biti rezultat bodočih prizadevanj manjšine slabši. Koordinacijski odbor koroških Sloven cev je tu di jas no skle nil, da pod ra -ven Gusenbauerjevega predloga manjši na ne bo šla in se tu di ne bo pus ti la izigravati. Grilc, Vouk in Pipp so še enkrat poudarili, da je bil Gusenbauerjev predlog iz pravnega vidika povsem nesprejemljiv, ker ni sledil razsodbi ustavnega sodišča in tudi nima nobene sis-tematike. Pristanek manjšine je zato treba videti izključno iz političnih razlogov. Glede vloge Slovenije pa je pred sed nik NSKS še do dal, da se ve da pozdravlja odlične odnose med Avstrijo in Slovenijo, pričakoval pa bi, da bi ti od lič ni od no si bi li pre ne se ni tu di na razreševanje odprtih vprašanj slovenske manj ši ne na Ko roš kem. Na no vi -narsko vprašanje, ali koroški Slovenci pričakujejo, da bo Slovenija o še vedno odprtem vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel uradno obvestila podpisnice Avstrijske državne pogodbe, pa je Grilc odvrnil, da je to zadeva, o kateri mora Slovenija odločati sama. Vouk pa je dodal, da bo NSKS sam od sebe storil ta korak in podpisnice ADP obvestil. Pod pred sed nik NSKS je na tis -kovni konferenci prisotne informiral o pritožbah glede dvojezičnih krajevnih tabel, ki bi ju morala postaviti avstrijska država v krajih Škocjan in Libuče. Ob tem je menil, da avstrijsko ustavno sodišče pri odklonitvi pritožbe ni upo-šte va lo med na rod nih po godb kot sta Okvirna konvencija SE o manjšinskih Vodilna trojka NSKS na včerajšnji tiskovni konferenci v Celovcu (od leve): tajnik Marjan Pipp, predsednik Matevž Grilc in podpredsednik Rudi Vouk lukan jezikih in Listina SE o regionalnih in manjšinskih jezikih. Hkrati je napovedal nadaljnje, sistematično pripravljene pritožbe na ustavno sodišče za nadaljnjih 50 do 70 krajev. Glede najnovejših predlogov Haiderjeve stranke BZO v koroškem deželnem zboru, ko se je le-ta izrekla proti novim tablam in razširitveni klavzuli, ki bi omogočila kasnejšo postavitev nadaljnjih tabel, pa je Vouk me nil, da je to za de va za postopek po petem odstavku ADP, v katerem je zapisano, da je treba organizacije oz. skupine, ki se izrekajo proti manjšinskim pravicam, prepovedati. Politični tajnik NSKS Marjan Pipp pa je napovedal, da bo slovenska manjšina na Koroškem izkoristila vsako možnost, da mednarodno javnost-no seznani z neuresničevanjem manjšinskih pravic na Koroškem. Pri tem je omenil tudi akcije v okviru evropskega nogometnega prvenstva 2008, saj bos ta Ko roš ka oz. Ce lo vec ko nec kon -cev prihodnjo leto gostila tri tekme te največje nogometne prireditve zadnjih let. Ivan Lukan MANJŠINA Zahvala predsednika SKGZ Za pozornost in podporo IU Slovencem v Italiji TRST - Izvršni odbor Italijanske unije, ki ga vodi Maurizio Tremul, je ponovno izkazal razumevanje in podporo slovenski narodnostni skupnosti v Italiji, piše v tiskovnem sporočilu predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Na svoji zadnji seji v Puli je IU izglasovala dokument, v katerem se je zavzela za čim hit rej šo in ce lo vi to ures ni če va -nje zaščitnega zakona za Slovence v Furlaniji Julijski krajini. V resoluciji, ki jo je IU naslovila na pred sed stvo rim ske vla de, na pred -sednika Republike Italije, paritetnemu odboru in krovnima organizacijama SKGZ in SSO, ugo tav lja, da do ku ment o določitvi teritorija, na katerem se bo zaščita uveljavljala, predstavlja pomemben kulturni in politični prispevek pri razvoju in uveljavljanju sloven- SLOVENIJA - Zaradi Drnovškove odpovedi sodelovanja na proslavah Milan Kučan kritičen do predsednikove odločitve LJUBLJANA - Bivši predsednik Slovenije Milan Kučan je v včerajšnjem pogovoru za radio Hit dejal, da se ne glede na vse, kar se je dogajalo ob proslavi ob dnevu državnosti, ne strinja z odločitvijo predsednika Janeza Drnovška o neudeležbi na prihodnjih proslavah, lahko pa njegovo odločitev razume. Menil je, da se je v razmišljanju o tem treba vrniti na "izvirni greh", ki ga vidi v nespodobnem in nespoštljivem odnosu do institucije predsednika republike. Kot je dejal Kučan, je eno "protest, če ti je onemogočeno govoriti na proslavi, drugo pa je udeležba na proslavah, ki vendarle značaj državne proslave dobijo s prisotnostjo tistih, ki to državo predstavljajo," to pa je seveda tudi predsednik države. Glede odnosa do institucije predsednika republike, je Kučan menil, daje državni uradnik, ki načeluje koordinaciji za pripravo državnih proslav, Aleksander Zorn po njegovi sodbi skušal nespoštljivo in nespodobno urejati svoje razmerje do predsednika republike. Namesto da bi državne institucije pomagale druga drugi krepiti avtoriteto, je že od vsega začetka tako, da iz prestižnih razlogov druga drugi spodkopavajo avtoriteto, ugotavlja Kučan. "Ko gredo stvari tako daleč, jih je najbrž težko vrniti nazaj," je Kučan odgovoril na vprašanje, ali bi lahko bil spor glede Dr- ukI Milan Kučan kroma novškove udeležbe na nedavni proslavi malo manj medijsko izpostavljen. Ne gre pa po njegovih besedah pozabiti, kje je "izvorni vzrok za to, kar se je začelo dogajati". Dokler je Drnovšek molčal o razmerah v državi, je bilo na videz vse v redu, do spora pa je prišlo, ko je o svojih opažanjih kritično spregovoril v javnosti, je dejal. Nato pa se je namesto razmišljanja, ali ima predsednik prav, ko opozarja na nekatere pojave, začelo razpravljati o njegovih navadah in načinu življenja, kar je po mnenju Kučana vse prej kot znak demokratičnosti vzdušja v državi. V zvezi s pismom predsednika države Janeza Drnovška, v katerem je sporočil, da se zaradi žaljivih izjav, ki jih je predsednik koordinacijskega odbora za državne proslave Aleksander Zorn izrekel na njegov račun, ne bo več udeleževal državnih proslav, je Zorn včeraj na novinarski konferenci dejal, da so ga sprejeli z obžalovanjem. Ob tem Zorn pričakuje, da bo predsednikov sklep držal ter, da si ne bo zopet premislil, obenem pa se sprašuje, katere njegove izjave so bile žaljive ter katere od njih neresnične. Zorn zaenkrat še ne ve, kdo bo govorec na proslavi 15. septembra ob obletnici vrnitve Primorske k matični domovini, na proslavi ob počastitvi združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pa bo slavnostni govornik predsednik državnega zbora France Cukjati. Govorništvo na omenjenih dveh proslavah je urad, poleg še dveh drugih, konec junija ponudil Drnovšku. "Predsednik republike se je od leta 2005 do leta 2007 udeležil devetih od 21 državnih proslav," je še dejal Zorn in dodal, da vzrokov za predsednikovo odsotnost ne pozna. Sicer pa je Zorn dejal, da so v koordinacijskem odboru za državne proslave zastopane vse veje oblasti, med drugim je njegova članica tudi vodja urada predsednika države Valentina Flander. In ker je pod Drnovškovim pismom podpisana Flandro-va, Zorn ocenjuje, da predsednik pravzaprav ne bo sodeloval s samim seboj. Flan-drova seje sicer po Zorno vih besedah udeležila le dveh od osmih sej omenjenega odbora. (STA) ske narodnostne skupnosti. V tem smislu izvršni odbor Italijanske unije poziva italijansko vlado in predsednika republike, zato da se čimprej odobri seznam občin, ki jo je pripravil paritetni odbor, saj bi to konkretno prispevalo k uresničevanju zaščitnih norm. »Slo ven ska kul tur no-go spo dar -ska zveza se zahvaljuje in ceni prizadevanje italijanske manjšine, ki izkazuje posebno pozornost našim prizadevanjem pri uresničevanju zaščitnih norm. Dokument Italijanske unije pomeni ponoven dokaz dobrih odnosov med obema manjšinama in njunega so li dar nost ne ga pris to pa. V tem smislu gre ugotoviti, da je k takim odnosom bistveno prispevalo prav pospešeno so de lo va nje zad njih let, ki se ka že tu di v ne ka te rih skup nih po bu dah v okviru evropskih projektov. Pomembno je tudi, da se je v okviru sodelovanja med Republiko Slovenijo in Deželo FJK ustanovilo manjšinsko omizje, ki se j e na žal ost v zadnjem času nekoliko upočasnilo. Na to so opozorili predstavniki obeh manjšin na nedavnem po sve tu Sa pe va v Ko pru,« pi še v tiskovnem sporočilu SKGZ. SKGZ je prepričana, da se lahko v takem vzdušju sodelovanja in sporazumevanja boljše in popolneje udejanja tudi ideja o evroregiji, ki naj ob gospodarskih in infrastrukturnih načrtih nosi v sebi tudi razmišljanja o jezikovnem bogastvu tega območja. SKGZ s pozornostjo sledi tudi problematikam italijanske manjšine, ki so bile iznese-ne pred dnevi na srečanju, ki so ga njeni predstavniki imeli v Trstu, in podpira njihova prizadevanja za čezmejno enotnost ob upoštevanju državnih avtonomij republik Slovenije in Hrvaške. Slo ven ska kul tur no-go spo dar ska zve -za obenem apelira na vse odgovorne dejavnike v Sloveniji, naj izkažejo pozor nost vlo gi in po me nu, ki jo ima za italijansko manjšino regionalni studijo RTV Koper-Capodistria. Krovna organizacija Slovencev v Italiji je prepričana, da je treba manjšinska vprašanja reševati »v evropskem duhu.« To pomeni, da je konstruktiven pristop do italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem obenem jamstvo za intenzivnejši in kakovostnejši pristop do slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Čas negativne recipročnosti in »etničnih zavisti« spada v preteklost in ni aktualen, še manj pa koristen, zaključuje tiskovno sporočilo Rudi Pavšič. 4 Četrtek, 5. julija 2007 ITALIJA / PRAVOSODJE - Višji sodni svet soglasno odobril resolucijo z najostrejšo obsodbo Vojaške tajne službe SISMI so vohunile proti sodnikom Posebno so bili na muhi milanski preiskovalci - Polemika v vladi o napovedani pravosodni reformi POGAJANJA Sindikati zavrnili vladni predlog o višanju pokojnin RIM - Sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL so včeraj zavrnile vladni predlog o povišanju pokojnin. »Predlog je še oddaljen od skupnega stališča sindikatov in ne predstavlja primernega izhodišča za dosego sporazuma,« so zapisale v skupnem tiskovnem poročilu, v katerem so potrdile voljo, da nadaljujejo pogajanja. Seveda pa slej ko prej predstavlja glavni problem omilitev t. i. Ma-ronijevega preskoka glede minimalne starosti za upokojitev. Kaže, da v sindikalnih vrstah žanje vse več pristankov predlog ministra za delo Ce-sareja Damiana, po katerem naj bi za prihodnja tri leta uvedli možnost upokojitve s 58. letom starosti, hkrati pa tudi spodbude, da bi ljudje ostajali v službi do 60. leta, tako kot predvideva Maronijeva reforma. O Damianijevem predlogu sta se že v preteklih dneh pozitivno izrekla voditelja CISL Raffaele Bonanni in UIL Luigi Angeletti, včeraj pa je bil predlog deležen pozitivnih ocen tudi na seji vodstva CGIL. Gospodarski minister Tom-maso Padoa Schioppa je včeraj izrazil prepričanje, da bo mogoče skleniti sporazum o pokojninah pred poletnim premorom. Ali bo res tako, bo veliko odvisno tudi od vlade oz. od vladne večine, v kateri je še vedno mogoče beležiti zelo različna stališča. Podpredsednik vlade in voditelj Marjetice Francesco Rutelli je včeraj dejal, da je Italija edina država na svetu, v kateri se razmišlja o znižanju minimalne starosti za upokojitev. Voditelj SIK Oliviero Diliberto pa je ponovil, da je odprava Maronijeve-ga preskoka predvidena v volilnem programu Unije. Ta razhajanja v vladni večini so kajpak voda na mlin opozicije. Njen voditelj Silvio Berlusconi je včeraj ponovno izrazil prepričanje, da bo Prodijeva vlada kmalu padla. Med drugim je razkril, da uspešno »dvori« nekaterim senatorjem leve sredi- RIM - Vojaške tajne službe SISMI so vohunile proti pripadnikom sodstva. Tako zatrjuje resolucija, ki jo je včeraj soglasno odobril Višji sodni svet, se pravi organ samouprave tretje oblasti v Italiji. Dokazno gradivo v tem smislu naj bi se nahajalo v arhivu, ki so ga odkrili v Ul. Nazionale v Rimu. Omenjena vohunska dejavnost se je redno in sistematično odvijala od leta 2001 do septembra 2003, občasno pa še do leta 2006, se pravi v času Berlus-conijeve vlade. Tajni agenti so vzeli na muho 203 sodne preiskovalce v 12 evropskih državah, 47 od teh v Italiji. Posebne »pozornosti« so bili deležni člani milanskega državnega pravdništva s Francescom Saveriom Borrellijem na čelu. Tajni agenti so med drugim beležili, s katerimi politiki imajo stike. To dejavnost je koordiniral visoki funkcionar Pio Pompa, z njo pa je bil redno seznanjen bivši direktor SISMI Nicolo Polla-ri. Višji sodni svet je vse to v svoji resoluciji najodločneje obsodil, češ da predstavlja grob napad na neodvisnost sodne oblasti. Ožigosal je tudi tiste pripadnike sodstva, ki so pri tej dejavnosti po ma ga li taj nim služ bam, kar je na -vsezadnje tudi protizakonito. Sicer pa to ni edina zadeva, ki ta čas buri duhove v sodnih in širših političnih vrstah. Izvršni odbor Vsedržavne-ga združenja sodnikov je odstopil v znak protesta proti zakonskemu predlogu o pravosodni reformi, ki ga je včeraj odobrila pristojna senatna komisija. Po mnenju združenja naj bi predlog obsegal določila, ki bi ogrožala neodvisnost sodnega reda. To naj bi veljalo še zlasti za predvideno ločitev karier med sodniki in javnimi tožilci. Minister za prevoze Antonio Di Pietro, bivši javni tožilec in sedanji voditelj Italije vrednost, je povedal, da se strinja z združenjem sodnikov. V pismu predsedniku vlade Romanu Prodiju je napovedal, da predstavniki njegove stranke ne bodo glasovali za takšno reformo. Zadeva je kočljiva zlasti v senatu, kjer vlada ne razpolaga s trdno večino. Di Pietro je pristavil, da se zaveda nevarnosti, ki grozi vladi, in predlagal, naj bi zakonski predlog popravili. Na ta predlog pa nikakor ne pristaja pravosodni minister Clemente Mastella. Po njegovem je zakonski predlog uravnovešen. »Če kdo hoče imeti Di Pietra za pravosodnega ministra, zame ni problem. Na ministrski stolček nisem prilepljen,« je polemično pristavil. Sodniške halje na obešalih ansa VLADA - Odredba ministra Fioronija V šolstvu dodatnih 60 tisoč stalno zaposlenih RIM - Na šolskem področju bo vsak čas dobilo stalno zaposlitev 60 tisoč ljudi. Minister za šolstvo Giuseppe Fioroni je včeraj podpisal odredbo za sprejem v službo 50 tisoč pripadnikov učnega osebja in 10 tisoč pripadnikov pomožnega, tehničnega in upravnega osebja. Na tak način se bo uredil položaj ljudi, ki so praviloma že dalj časa delali na šolah kot nestalno zaposleni. Ministrova odredba pooblašča deželne šolske ravnatelje, da podpišejo zadevna imenovanja. To bi morali opraviti do 31. julija, tako da bi se lahko šolsko leto 20072008 redno začelo. S tem se bo uresničil prvi del zaposlitvenega načrta, ki ga predvideva zadnji finančni zakon za triletje 2007-2009 na šolskem področju. A poglejmo nekoliko podrobneje, kdo in kje bo na osnovi ministrove odredbe dobil stalno zaposlitev. V otroških vrtcih bo 6.148 novih zaposlenih, v osnovnih šolah 12.066, v nižj ih srednjih šolah 12.692, v višjih srednji šolah pa 13.422. Poleg tega bo dobilo stalno mesto 5.387 podpornih učiteljev in 285 drugih pripadnikov učnega osebja. Z zemljepisnega vidika bo levji delež imela severna Italija, saj bo tu skupno skoraj 21 tisoč novih zaposlenih. V srednji Italiji bo dobilo stalno mesto skoraj 10 tisoč pripadnikov učnega in neučnega osebja, v južni Italiji in na otokih pa nekaj več kot 19 tisoč. Med deželami pa sta na absolutnih prvih dveh mestih Lombardija s 7.381 novimi stano zaposlenimi in Kampanija s 5.635. V ministrovem sporočilu za javnost je rečeno, da se bo s stalno zaposlitvijo 60 tisoč ljudi občutno znižalo starostno povprečje zapolenih v šolstvu. S tem bi moral celoten šolski sistem pridobiti na učinkovitosti. Minister poleg tega poudarja, da bodo po novem spremenili sistem zaposlovanja na šolskem področju. V poštev bodo namreč prišli izključno šolniki brez staleža. Doslej se je namreč dogajalo, da so med nestalno zaposlene prištevali tudi šolnike s stalnim mestom, ki pa so poučevali na drugi stolici ali na šoli drugačnega nivoja. 200-LETNICA ROJSTVA - Ob prisotnosti predsednika republike Napolitana Senat proslavil Giuseppa Garibaldija Za Severno ligo je bil to »dan žalovanja« ■4. .■pr ,f.«--' -t r w /V A M |r GAfii&j i.rii Predsednik republike Giorgio Napolitano (desno) in predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti ob restavriranem Garibaldijevem kipu kroma RIM - Včeraj dopoldne je senat slovesno obeležil 200-letnico rojstva Giuseppa Garibaldija, »heroja dveh svetov«, ki je dal bistven doprinos k zedinjenju Italije. Slovesnost pa ni bila vsem pogodu. Senatorji Severne lige se je niso udeležili. »Za nas je to dan žalovanja,« je pojasnil Roberto Calderoli, načelnik skupine senvernoligaških senatorjev in podpredsednik gornjega doma italijanskega parlamenta. »Garibaldi in Savojci so napravili veliko škode Padaniji in južni Italiji, ki sta se odlično nahajali tako, kot sta bili poprej,« je pristavil. Ob komemoracijo se je kritično obregnil tudi sicilski avtonomis-tični senator Giovanni Pistorio, po mnenju katerega so takšne proslave skregane z zgodovinsko resnico. A preidimo k slovesnosti kot taki. Predsedovala sta ji predsednika senata Franco Marini in poslanske zbronice Fausto Bertinotti, slavnostni govornik je bil senator Oljke Valerio Zanone, poleg parlamentarcev pa so se je udeležili tudi predsednik republike Giorgio Napolitano in nekateri Garibaldijevi potomci. Marini je v uvodnem nagovoru poudaril, da je bil Garibaldi »discipliniran revolucionar«, saj je bil po eni strani človek prelomnih dejanj, a je po drugi strani znal spoštovati ukaze Sa-vojcev. Bertinotti je pristavil, da je Garibaldi pojmoval zedinjenje Italije ne kot literarno idejo, ampak kot sredstvo za socialen in vsesplošen napredek. Napovedal je, da bo poslanska zbornica v okviru proslavljanja 200-letni-ce priredila študijsko srečanje. Pred sed nik Na po li ta no pa je spregovoril nekaj poriložnostnih besed ob ponovni postavitvi restavrira-nega doprsnega Garibaldijevega kipa v dvorano Italije Palače Madama. Poudaril je, da Garibaldi tudi danes predstavlja žive ideale italijanske demokracije. Evropska centralna banka 4. julija 2007 evro valute povprečni tečaj 4.07 3.07 ameriški dolar japonski jen kitajski juan ruski rubel danska krona britanski funt švedska krona norveška krona češka krona švicarski frank estonska krona madžarski forint poljski zlot kanadski dolar avstralski dolar bolgarski lev romunski lej slovaška krona litovski litas latvijski lats malteška lira islandska krona turška lira hrvaška kuna 1,3618 166,87 10,342S 34,9470 7,441S 0,67S3S 9,1730 7,936S 28,699 1,6SS8 1S,6466 246,12 3,7S99 1,441S 1,S87S 1,9SS8 3,1348 33,479 3,4S28 0,6962 0,4293 84,43 1,7616 7,3040 1,3601 166,63 10,3291 34,9360 7,4416 0,67S10 9,2373 7,9380 28,777 1,6SS0 1 S,6466 24S,7S 3,7S62 1,4380 1,S902 1,9SS8 3,12S4 33,S84 3,4S28 0,6962 0,4293 84,46 1,7606 7,310S Zadružna Kraška banka 4. julija 2007 evro valute ameriški dolar britanski funt švicarski frank japonski jen švedska krona avstralski dolar kanadski dolar danska krona norveška krona madžarski florint češka krona slovaška krona hrvaška kuna nakup prodaja 1,38071 1,35236 0,6844 0,66869 1,68324 1,64223 172,6046 162,1463 9,41003 8,9599 1,6384 1,4778 7,S930 8,1320S 294,9 33,093S 38,6216 7,829S4 1,S692 1,421S8 7,30696 7,76794 231,00S 2S,8993 30,22S6 6,981 S2 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 4. julija 2007 _evro_ nakup prodaja 7,03 8,047 9,361 ,6122 7,S7 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 4. julija 2007 Indeks MIB 30: +0,04 delnica cena € var. % ALITALIA 0,808S +0,60 ALLEANZA 9,7SS +0,31 ATLANTIA 24,9 -0,08 BANCA ITALESE 18,01 -0,84 BANCO POPOLARE 21,94 +0,83 BPMS S,0S +1,18 BPM 11,44 +0,69 CAPITALIA 7,46 +0,09 ENEL 7,93 -0,S0 ENI 27,29 -0,62 FIAT 22,7S -0,18 FINMECCANICA 22,73 -0,3S GENERALI 30,39 +0,90 IFIL 8,16S -0,S6 INTESA S,SS -0,18 LOTTOMATICA 30,37 +2,98 LUXOTTICA 28,1 S -1,23 MEDIASET 7,6SS -0,20 MEDIOBANCA 16,88 +0,00 MEDIOLANUM 6,18S +0,41 PARMALAT 3,007S -0,78 PIRELLI 0,883S -0,34 SAIPEM 27,08 +S,9S SNAM 4,43 -0,34 STMICROELEC 14,47 -0,41 TELECOM ITA 2,0S7S +0,71 TENARIS 18,1 -0,2S TERNA 2,S87S +0,64 UBI BANCA 19,36 +0,30 UNICREDITO 6,71S +0,19 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana IZ r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it OKOLJE - Včeraj in danes na sedežu Izvršnega sekretariata Srednjeevropske pobude V Trstu zaseda mešana komisija za varstvo voda O razglasitvi Jadrana za zavarovano območje in problemu balastnih voda Mešana slovensko-italijansko-hr-vaška komisija za varstvo voda Jadranskega morja in obalnih območij naj se razširi še na druge jadranske države, pri čemer bo Slovenija, ki bo kmalu prevzela predsedovanje komisiji, imela nalogo vanjo povabiti še Bosno in Hercegovino, Črno Goro, Albanijo in Grčijo. To je prvi konkreten rezultat osmega zasedanja komisije, ki se je začelo včeraj na sedežu Izvršnega sekretariata Srednjeevropske pobude v Trstu in se bo zaključilo danes. Osrednja tema tržaškega srečanja je razglasitev Jadrana za posebej občutljivo območje v Sredozemlju, ki ga gre primerno zavarovati, s čimer se predstavniki vseh treh držav strinjajo. Obenem udeleženci zasedanja razpravljajo o vprašanju balastnih voda (voda, kijih ladje črpajo v posebne tanke, da si zagotovijo uravnavanje in stabilnost, potem pa jih tudi spuščajo nazaj v morje, pri čemer vnašajo tudi tujerodne vrste in bakterije v druge ekosisteme). Pri tem so si stališča držav nekoliko različna, saj Hrvaška zagovarja stališče, da se balastne vode, ki bi jih ladje pripeljale z drugih morij, v Jadranu sploh ne bi smele menjavati, medtem ko Italija in Slovenija menita, da bi bilo treba določiti posebna območja, kjer bi bilo to moč neškodljivo storiti. Drugače dnevni red obsega poročila podkomisij oz. strokovnih skupin o omenjenih vprašanjih ter poročilo v zvezi s Protokolom o integralnem upravljanju z obalnim območjem, posebna pozornost pa je posvečena izvajanju t.i. Barcelonske konvencije za zaščito Sredozemlja in subregionalnem sodelovanju glede varstva morja in obale. Udeleženci zasedanja bodo tudi pregledali že sprejete sklepe, ki so že bili oz. niso še bili izvršeni. Organizatorji dajejo tržaškemu srečanju posebno važnost, še posebej Slovenija, katere delegacijo v Trstu vodi državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Mitja Bricelj. Ravno slovenska delegacija namreč v okviru zasedanja še posebej izpostavlja aktivnosti jadranskih držav v zvezi z načrtovano razglasitvijo Jadrana kot posebej zavarovanega morskega območja. Ta tematika je bila obravnavana tudi na drugem srečanju Strokovne skupine jadranskih držav, Komisijo, v kateri trenutno sodelujejo predstavniki Slovenije, Italije in Hrvaške, nameravajo razširiti tudi na druge jadranske države ki je pretekli teden potekalo v Zagrebu. Slovenija trenutno tudi predseduje Barcelonski konvenciji (v začetku prihodnjega leta bo predsedstvo predala Španiji) in jo še posebej zanima, kako povezati regionalno in subregionalno sodelovanje za zmanjšanje pritiska pomorske ga pro me ta v okviru evrop ske mor -ske politike. Zato slovenska stran upa, da bo prišlo do usklajenega pristopa na Jadranu v okviru nastajajoče zelene knjige o evropski morski politiki in evropske morske strategije. Zato želi imeti aktivno vodilno vlogo na subregionalni ravni: usklajen pristop jadranskih držav na področju varstva voda bi lahko namreč bil pomemben signal na področju oblikovanja usklajenega pristopa na evropski ravni. Pri tem želijo črpati priporočila ravno iz 15-letnega delovanja mešane slovensko-italijansko-hrvaške komisije za varstvo voda Jadranskega morja in tako prispevati k učinkovitim rešitvam. Zasedanje komisije se bo zaključilo danes predvidoma okoli 13. ure. VREME - Včeraj za gasilce veliko dela Veter lomil veje, a večje škode ni bilo Vreme je bilo včeraj nenaklonjeno tržaškim kopalcem in tudi nsploh. Nebo se je v popoldanskih urah potemnilo, zavela pa je rezka burja. Le-tej so v večernih urah sledile še krajše plohe. Meteorološka sprememba je najbolj zaposlila tržaške gasilce. Slednji so našteli kakih trideset lažjih posegov, zlasti zaradi vejevja, ki se je ob močnem vetru zvrnilo na ulice. Mestni redarji so povedali, da je popoldanska burja povzročila največ škode na Ul. Rossetti, kjer je veja padla na vrsto parkiranih avtomobilov. Na križišču med Cesto za Opčine in Ul. Commerciale pa se je na asfalt zgrudilo celo drevo, ki je za nekaj časa prekinilo promet. Ponekod je burja povzročila tudi razbitje oken, čigar steklo je nevarno padlo na cestišče. K sreči drobci stekla niso povzročili večje škode, pešcev v tistem trenutku ni bilo v bližini. Gasilci so medtem potrdili, da v zvezi z nedeljskim požarom v Ul. Gat-teri ni novosti, še naprej se ukvarjajo s pregledovanjem pogorelega poslopja, ki je trenutno povsem neuporabno, še vedno pa obstaja nevarnost, da se znotraj stavbe še kaj poruši. Tamkajšnja cestna zapora se bo verjetno nadaljevala še cel teden. URBANISTIKA - Občinski odbornik Maurizio Bucci predstavil nov načrt Občina napoveduje nova parkirišča a o tem bodo odločala zasebna podjetja Gradnja 18 podzemskih parkirišč v mestnem središču za skupno 5.310 parkirnih mest, prepoved parkiranja na nabrežju in nova območja za pešce za skupno 50 tisoč kvadratnih metrov so glavni cilji novega občinskega načrta za parkirišča. Nova parkirišča bodo stala skupno 135 milijonov evrov in naj bi prispevala k odpravi avtomobilov z mestnih ulic, novo nabrežje pa bo v bistvu namenjeno turistom (in njihovim vozilom) ter križarskim ladjam. Tako vsaj zagotavlja občinski odbornik za urbanistiko Maurizio Bucci, ki je ob udeležbi župana Roberta Dipiazze predstavil javnosti načrt v glavni dvorani menedžerske šole MIB. Škoda le, da ni občinska uprava pred tem izdelala prometnega načrta, na katerega čakamo že vrsto let in glede katerega se je vselej kaj »zataknilo«. Kot tudi ni jasno, zakaj bodo o gradnji in lokaciji posameznih parkirišč po Buccijevem načrtu samostojno odločala zasebna gradbena podjetja, pa čeprav je za to predvidena oblika zasebnega finansiranja javnih načrtov (t.i.project financing). Kot je med drugim povedal sam Bucci na predstavitvi, bo občinska uprava dala na razpolago podzemlje, zasebna podjetja pa bodo gradila parkirišča. Pa vendar bi morala javna uprava določati strategijo in prioritete. Prav tako je vprašanje, ali bodo nova parkirišča v skladu z novim prometnim načrtom ali pa se bo moral slednji usklajevati z novimi parkirišči.Nenazadnje sploh ni jasno, zakaj je Buc- ci tako odmevno predstavil javnosti načrt, ki bo zahteval ogromno časa in denarja in o katerem ni znana prihodnost. O pobudi ni med drugim niti predhodno obvestil občinskih svetnikov, katerim je le odposlal vabilo na srečanje. Bucci je pač v polni dvorani MIB prek diapozitivov predstavil svoje gledanje o bodočem Trstu svetnikom rajonskih sosvetov, ki se bodo morali o tem izreči, in predstavnikom stanovskih organizacij. Toda temu ni sledila nobena razprava, tudi ker bo moral nov načrt v prihodnosti odobriti občinski svet. Odbornik je vsekakor med drugim naglasil, da bodo nova območja za pešce skupno petkrat večja od Velikega trga in da bodo v novih parkiriščih našli prostor avtomobili, ki sestavljajo 26,5 kilometra dolgo kolono. Nov načrt naj bi nadomestil tistega iz leta 1996, ki je predvideval gradnjo 23 parkirišč, od katerih so 15 udejanjili. Nov načrt predvideva, kot rečeno, 18 novih parkirišč, ki gredo okvirno od Rojana do sv.Justa, od Pomorske postaje do sodišča in univerze, od Ul. Teatro Romano do Trga Foraggi in od Trga sv. Antona do nabrežja. »Do konca našega mandata ne bo več avtomobilov na nabrežju,« je poudaril Bucci, ko so prek diapozitivov predvajali prek računalnika rekonstruirano nabrežje brez vozil in z zasidrano ogromno križarsko ladjo. To je Trst prihodnosti, je povedal, kjer smerokazi usmerjajo turiste do parkirišč, ki so na razpolago (?) Pri vsem tem je vsekakor Bucci dodal, da »to ni političen, ampak tehničen načrt«. To pomeni, da se občinska uprava odreka upravljanju Trsta, ker je edini cilj odpraviti avtomobile s ceste, je s tem v zvezi v tiskovni noti povedal načelnik svetniške skupine Levih demokratov v občinskem svetu Fabio Omero. Nasprotno, morali bi prej vzeti v pretres potrebe mesta, v prvi vrsti glede povezav med periferijo in središčem. Nujna bi bila skratka študija o tem, kdaj se ljudje premikajo in kako se v središče peljejo.Poseben poudarek bi morali dati potrebam fizično prizadetih. Naravnost absurdno pa je, da nov načrt sploh ne upošteva krajevnega javnega prevoza.Zakaj ni Bucci prej vzel v pretres predloga LD za prometni načrt, po katerem naj bi bilo središče bolj omejeno za zasebni promet v prid izboljšanju kakovosti javnega prevoza, sprašuje Omero. Tako bi lahko določili parkirna mesta za ljudi, ki bivajo v mestnem središču in bi obenem odprli parkirišča v periferiji, ki bi jih s središčem povezovali avtobusi. Buccijev načrt gre v nasprotno smer in bo le ustvarjal gneče avtomobilov v tržaškem zgodovinskem jedru. Lahko si je predstavljati posledice za že itak kaotičen promet. Prepuščati gradbenim podjetjem, da glede na donosnost projektov odločajo, katera parkirišča zgraditi, pa krat-komalo pomeni, da bo občinska uprava predala zasebnikom urbanistično politiko. Aljoša Gašperlin 5 0 Četrtek, 5. julija 2007 KULTURA / APrimorski ~ dnevnik V soboto prvi openski praznik cvetja V soboto bosta Narodna in Pro-seška ulica na Opčinah ovenčani s cvetjem, s katerim bodo prebivalci in trgovci okrasili okna in terase. Šlo bo za pravo tekmo, na katero se je do včeraj prijavilo 63 ljudi. Sobotno nagrajevanje bo na sporedu ob 19. uri: zmagovalca v kategorijah prebivalcev in trgovcev si bosta zagotovila sliki umetnikov Pina Ferfoglie in Claudia Cermelija. Med 8. in 14. uro bo na Nanosovem trgu tudi cvetna raz-stava-tržnica. Pobudo sta predstavila tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj, Paolo Rovis in sopredsed-nica odbora za zaščito Opčin, Gianna Venturini Crismani. Pojasnila sta, da je lahko tudi cvetje sredstvo, s katerim vrednotiti teritorij. Poletna srečanja o filmu in ženskah Danes bodo ob 11. uri v Ul. An-drona degli Orti 4/B, v prostorih zdravstvenega podjetja, predstavili sklop filmskih večerov »Donne al cinema«. Filmi in vzporedni dogodki se bodo vrstili na tamkajšnjem dvorišču, pa tudi drugje po Trstu, od 8. julija do 7. septembra. Posebna pozornost bo letos namenjena evropskemu letu enakih možnosti in vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Razpisi ENAM do 15. julija Državna ustanova ENAM sporoča učiteljem, vzgojiteljem in ravnateljem, da bo 15. julija potekel rok za prijavo na naslednje razpise: štipendiji za obiskovanje poklicnih tečajev in univerze, namenjeni sinovom in sirotam članov ENAM; podpora za izobraževanje oseb z duševnimi problemi; namestitve študentov v domu Ostia Lido. Obrazci so na razpolago na pokrajinskem sedežu ENAM v šoli »E. Morpurgo«, na stopnišču Campi Elisi št. 4 (tel. 0403220188). Poletne pireditve na devinskem gradu Združenje AIRSAC prireja vrsto poletnih prireditev, ki se bodo odvijale na gradu v Devinu. Danes in jutri bo ob 21. uri na sporedu igra »Da Trieste fin Duin... amor amor amor«, 11. in 12. julija pa »Sissi allo specchio«. Sledile bodo predstave »Omaggio a Berto« (18. in 19. 7.), »Amor no xe brodo de fa-soi« (21. 7.), »Dickinson e Prevert« (27. 7.) in »El Campanon« (28. 7.). 8., 9. in 10. avgusta bo čas za špek-takel luči in zvokov, 23. in 24. 8. pa operetna prireditev »Per ville e per castelli«. Poletni urnik instituta za zgodovino osvobodilnega gibanja Prostori Deželnega instituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK bodo odprti do 21. julija ter od 16. do 31. avgusta z naslednjimi urniki: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. Od 23. julija do 15. avgusta bo institut zaradi počitnic zaprt. Urad za državljanstva bo jutri zaprt Tržaška prefektura sporoča, da bo urad za državljanstva, begunce in legalizacije, ki se nahaja v Ul. San Carlo št. 1/A, jutri zaprt. 6 0 Četrtek, 5. julija 2007 KULTURA / PETI EVROPSKI KORIDOR - Kras in Dolina Glinščice Še premalo informacij o trasi nove hitre železnice Pri Nabrežini bodo tračnice »stopile na plan« v dolini, ki ji domačini pravijo Senik Občine, ki so tako ali drugače zainteresirane za novo železnico Ron-ke-Trst-Divača, imajo še premalo informacij, da bi lahko zavzele kakršno koli stališče o tem načrtu. Deželni odbornik Lodovico Sonego je na torkovem srečanju z vladnim podtajnikom Milošem Budinom zagotovil, da bo Dežela posredovala lokalnim upravam vse potrebne informacije. Kdaj in kako bo to naredila, Sonego ni pojasnil. Glede železnice je deželna uprava v okoljevarstvene in druge postopke doslej vključila le občine Južne Furlanije in s tržiškega območja, Trst pa je bil zapostavljen. Od Sabličev do Trsta bo proga iz tunela stopila na plan le enkrat in to za približno 150 metrov v dolini pri Nabrežini z ledinskim imenom Senik. To je bilo že znano iz prvega okvirnega projekta, s katerim je bila Občina Devin-Na-brežina - kot pravi župan Giorgio Ret -neuradno in zelo splošno obveščena, za vse ostalo pa je izvedela iz dnevnega časopisja. Senik predstavlja kar problematično »rešitev«, kot v stališču, ki ga objavljamo na drugem mestu, ugotavlja Ret. Gre za problem hrupa, izkopavanja materiala in tovornjakov, ki bodo vse to odvažali po neprimernih cestah skozi tamkajšnja naselja. Nabrežinski občinski svet je nad tem že izrazil zaskrbljenost, vsa stvar pa se komaj šele začenja. Nekoliko na boljšem so v dolinski občini, kjer naj bi vsa proga (tukaj gre za relacijo Trst-Divača) tekla v tunelu. Uprava županje Fulvie Premolin je - za razliko od Nabrežine - že pred časom vzpostavila odnose tako z Deželo, kot z družbo državnih železnic za infrastrukture (Rfi). V Dolini torej razpolagajo z nekaj več informacij, kot v drugih občinah tržaške pokrajine. V dolinski občini je poglavitni problem Glinščica. Prvi zelo splošni načrt (tako imenovana varianta M) je določal, da bi železniška trasa drvela pod Borštom, Boljuncem in Dolino Glinščice, prečkala mejo in po daljšem ovinku pripeljala do Divače, kjer naj bi se priključila posodobljeni progi Divača-Ko-per. Trasa med Trstom in Divačo naj bi bila dolga 28 kilometrov. Sonego je Budinu potrdil (Občina Dolina je bila o tem že obveščena), da so traso proge potem precej spremenili. Po novem naj bi z ozemlja tržaške občine dosegla dolinski občino pod Jezerom in kmalu zatem prečkala državno mejo. Po informacijah, ki so vse neuradne, naj bi proga od Ronk do Divače te- kla v povprečj u od 200 do 300 metrov pod zemljo. To precej skrbi geologe, ki opozarjajo, da kraško območje ni alpsko območje, drugi pa so prepričani, da bo tako globok tunel povzročil razmeroma manj težav okolju in prebivalstvu. Problemov je, kot vidimo, kar nekaj, časovni roki za začetek del pa so zelo odmaknjeni. Trenutno namreč obstaja je okvirni načrt trase Ronke-Trst jn še bolj okvirni plan trase Trst-Divača, ki v glavnem sloni na ekspertizah italijanskih strokovnjakov. Pravo in celovito sliko o tem, kako bo izgledala ta dolga podzemna železnica, bomo imeli šele z izvršilnimi projekti, ki jih bo v glavnem financirala Evropska unija. Tudi to bo zahtevalo ne samo precej denarja (samo za progo Trst-Divača 42 milijonov evrov), ampak tudi precej časa. Do takrat je pričakovati napetosti in polemike. Zeleni krožek Carso-Kras (predsednik Maurizio Rozza, ki je tudi nabrežinski občinski svetnik) je včeraj ostro kritiziral stališča odbornika FJK Sonega in očital Deželi, da je doslej popolnoma prezrla devinsko-nabre-žinsko skupnost, »čeprav bo območje Nabrežine Kamnolomov postalo velikansko gradbišče, da ne govorimo o posledicah tunela za kraško podzemlje in reko Timavo«. (st) Tunel proge Trst-Divača se bo menda v celoti izognil Doline Glinščice kroma DOLINA - Županja Premolinova »Upam, da se bodo držali sprejetih obvez« »Velike infrastrukture, kot je v tem primeru hitra železnica, ljudi skrbijo in tudi strašijo, kar je povsem razumljivo. Tudi zato, ker imamo na tem področju v naših krajih kar nekaj bridkih izkušenj,« pravi dolinska županja Fulvia Premolin. Njena uprava bo tudi v bodo če, kot v pre te klos ti, ze lo po zor -no spremljala potek dogajanj v zvezi z novo železnico ter v mejah svojih pristojnosti o tem obveščala občane. »Zadnje izjave deželnega odbornika Lodovica Sonega potrjujejo to, kar smo že vedeli in to kar stalno ponavljam v javnosti. Torej, da no va že lez ni ca ne bo te kla pod Glin šči co. Upam sa mo, da ne bo kroma prišlo do odstopanj od tega načrta in da bodo pristojna telesa, začenši z Deželo, spoštovala sprejete ob lju be. Tu di v od no su do ob - činske uprave in torej do občanov,« meni še dolinska županja Premolinova. NABREŽINA - Župan Ret »Skrbi nas hrup in tudi tovornjaki« »O načrtih za hitro železnico v na ši ob či ni sem do slej le bral v časopisih, uradno pa Občina De-vin-Na bre ži na o tem ni bi la še se -znanjena,« pravi župan Giorgio Ret. Ob čin ski od bor je tu di v skla du s sta liš či ob čin ske ga sve ta po slal na De že lo več pro šenj za pojasnila, na odgovore pa še čaka. Pro ga, ki bo priš la na plan v nabrežinski dolini Senik, bo po županovem prepričanju ustvarila kar nekaj težav in nevšečnosti. Glavni problem bodo tovornjaki, ki bodo od tam odvažali izkopani material. Primernih cest na tistem območju prak tič no ni, za to bo tre ba se da nje prilagoditi tovornemu prometu, kar ne bo tako enostavno, dodaja Ret. Giorgio Ret kroma Župan Devina-Nabrežine se tudi boji za hrup, saj bodo po Seniku vlaki vozili dvesto in več kilometrov na uro. Tudi o tem vprašanju občinska uprava čaka na pojasnila deželne uprave in državne železnice. DEVIN-NABREŽINA - Stališče občinskega svetnika Igorja Gabrovca Peti koridor: potrebna sta predvsem jasnost in obenem pošten odnos do oškodovanega prebivalstva Prejeli smo: Pravijo, da noj skrije glavo v pesek v prepričanju, da je nevarnost mimo oz. da je problem rešen, če hočemo razmišljati po človeško. Pa v resnici ni tako. Prispodoba mi je šinila na pamet, ko sem v teh dneh prebiral članke o načrtih za podzemno traso petega koridorja, ki naj bi povezovala Ronke s Trstom. Ne gre tu razglabljati kompleksnega vprašanja uresničljivosti dolgega predora v kraškem podzemlju, ki vsaj teoretično naj bi prej ali slej tudi prestregel strugo reke Reke-Timave. Glede možnosti vdora v več ali manj bogate naravne jame pa priča že dogodek na območju pod Katinaro, kjer so delavci odkrili eno lepših podzemnih sistemov na tržaškem Krasu. Morda sem kot svojčas aktiven jamar preveč občutljiv in problem bodo tehniki rešili na primeren način. Vendar opozorilo, mislim, nikdar ne škodi. Priznati pa moramo, da predor Ronke-Trst ne zadeva le ljubitelje narave in več ali manj aktivne »zelene integraliste«, kot jih je kdo že poimenoval. Kot državljan, skromen zemljiški posestnik in predvsem krajevni javni upravitelj postavljam dodatno vprašanje, ki zadeva legitimne interese ljudi, ki živijo na trasi načrtovane podzemne železnice. Višinsko valovanje kraškega sveta bo privedlo do tega, da bo predor, v razmerju s površjem, nekje globlji in drugje bližji travnikom, njivam, gozdovom, cestam in, kar me najbolj za-skrblja, hišam oz. naseljem. Kot nestrokovnjak se namreč čisto preprosto sprašujem: kaj bo z zgradbami tam, kjer bo pod zemljo drvel vlak tristo ali več kilometrov na uro? V časopisu beremo, da so glede goriškega območja bile upoštevane potrebe okolja in prebivalstva. Kaj pa na Tržaškem? Kar zadeva devinsko-nabrežinsko občino ta trenutek prebivalstvu in tudi javnim upraviteljem še vedno ni povsem jasno, kod naj bi točno tekla trasa no- ve železnice. Že lani ali še prej pa so se pojavljali prvi osnutki načrtov, na osnovi katerih naj bi predor gotovo zanimal vas Vižovlje in vsaj delno tudi Nabrežino, kjer naj bi vlakec za hip pokukal v dolini severno od vasi. Moje razmišljanje skuša biti zelo pragmatično in odgovorno. Če prav razumem, smo trenutno še v fazi preliminarnih študij in določitev trase ter druge podrobnosti načrta še niso dokončne. V ta namen (načrtovanje) naj bi bilo na razpolago kar 44 milijonov evrov, kar ni malenkost. Ob vsakem nadaljnjem koraku mora zato biti nujno soudeleženo krajevno prebivalstvo in javni upravitelji vseh zainteresiranih občin. Razumljivo je, in povsod se tako dogaja, da na oltarju napredka mora vsakič nekdo nekaj žrtvovati. V primeru, da se bo vlada dokončno odločila za izgradnjo petega koridorja, je jasno, da bo načrt prinesel velike koristi širšemu območju, saj bi ga drugače ne financirali. Prav je zato, da si širša skupnost prevzame tudi breme velikih nevšečnosti in morebitne gospodarske ali gmotne škode, ki jo lahko utrpijo prizadeti posamezniki in skupnosti. Že kopanje tunela bo pomenilo nadpovprečno nasičenje prometa, saj bodo čez naše kraje dolga leta predvidljivo veliki tovornjaki odnašali kamenje in zemljo. Kam? Tudi to bi bilo zanimivo vedeti. Nadalje bo trasa, kljub temu, da bo tekla v podzemlju, gotovo močno razvrednotila nepremičnine na površju. Kdo bo namreč kupil hišo, pod katero dan in noč tečejo vlaki na vso hitrost, kar se bo zaradi geoloških danosti krasa nedvomno preneslo na površje vsaj v obliki tresljajev? Pristojni javni upravitelji-pogajalci morajo od načrta iztržiti popolno povračilo škode, in to na dveh nivojih. Zasebnikom mora biti v obliki odškodnine izplačana, brez slepomišenja, tržna (!) vrednost vseh nepremičnin, ki jih je prizadela gradnja tudi podzemne železnice, saj je ško- da le navidezno nevidna. Drugi nivo odškodnine pa mora zadevati skupnost v celoti, kateri morajo biti v zameno za direktno ali indirektno škodo priznane izredne oblike financiranja javnih objektov, večnamenskih struktur ali priložnosti za gospodarski razvoj. Skratka, načrt petega koridorja je še vedno zelo meglen, kar seveda le spodbuja dvome in morda tudi netočne informacije. Nujna je zato prozornost v vseh fazah načrtovanja in razumevanje ter priznanje pravic tistim, ki bi jih lahko projekt kakorkoli prizadel. Ljudje niso več pripravljeni, da bi kar tako slepo sprejemali posege na teritorij, ki jih oškodujejo ali jih preprosto ne razumejo. Odločne reakcije in nasprotovanja ljudi tako v severni (visoka hitrost) kot v južni (smeti) Italiji ter drugod po Evropi sta dovolj jasno svarilo tudi domačim politikom in upraviteljem. Igor Gabrovec - Devinsko-na-brežinski občinski svetnik / TRST Četrtek, 5. julija 2007 7 NEPROFITNE ORGANIZACIJE - Skupnost San Martino al Campo Za lansko leto obetaven obračun delovanja zavetišč in prirejanja raznih srečanj Predstavniki Skupnosti San Martino al Campo na včerajšnji predstavitvi obetavnega »socialnega obračuna« kroma TRST - Državni razpis za civilno službo Bogata paleta priložnosti za mlade, ki morajo prošnjo vložiti do 12. julija Leto 2006 se je za tržaško Skupnost San Martino al Campo zaključilo kar se da pozitivno. Njen predsednik Paolo Scalame-ra, kije nasledil zgodovinskega predsednika, duhovnika in socialnega delavca g. Maria Vatto je včeraj dopoldne v sklopu tiskovne konference predstavil nadvse obetaven obračun lanskoletnega delovanja strukture, ki se že več kot 35 let ukvarja z osebami v stiski in brezdomci, predvsem pa z mladimi, ki imajo hude psihične težave, ali težave z zasvojenostjo od mamil in alkohola. »Socialni obračun«, kot so ga pri Skupnosti poimenovali, zaobjema podroben pregled njihovega delovanja. S pomočjo svetovalcev združenja Solidarnost Trst so odborniki in sodelavci Skupnosti v priložnostni publikaciji zarisali in trezno ocenili opravljeno pot, zbrali več pričevanj, fotografij in intervjujev, ki kažejo na včasih izredno kočljive trenutke vsakodnevnega delovanja. Iz predstavjenih podatkov izhaja, da je Skupnost v preteklem letu v svojih zavetiščih San Giusto, Brandesia in Villa Stella Mattutina ter v svojih varovanih stanovanjih sprejela 511 oseb, telefonsko podporo in pomoč je pri socialni strukturi poiskalo 700 oseb, njihovi operaterji in prostovoljci pa so v sklopu informativnih srečanj spregovorili nad tisočim mladim, njihovim staršem in profesorjem. Obračun se dotika tudi finančnega vidika, kjer gre k sreči podčrtati premostitev hude ekonomske krize iz leta 2005. (sas) SAMATORCA - MePZ Devin-Rdeča zvezda V prijateljsko-pevski družbi predstavitev zgoščenke Naše Stezice Mešani pevski zbor De-vin-Rdeča zvezda je v teh dneh izdal svojo prvo zgoščen ko, ki no si na slov Na še stezice.Slavnostna predstavitev bo danes, ob 20.30, na balinišču v Samatorci, kjer se obeta pravi pevski praznik. Ob Mepz De vin-Rde ca zvez -da bo do na mreč nas to pi li še trije zbori, in sicer Mešani pev ski zbor Ska la-Slo van, Mešani pevski zbor Gorjan-sko in Moš ki pev ski zbor Lo -par. Ob tej priložnosti bodo najzvestejši pevci prejeli tudi Gallusove značke. S koncertom bodo tako pevke in pevci devinsko-saleškega zbora kro na li ne za ne mar ljiv trud, ki ga je zahteval izid zgoščenke, ter se obenem javno zahvalili vsem, ki so pri po mo gli k nje ni re a li za ci ji. ( pd) POLETNE POBUDE - Kolesarstvo malo drugače Kolesarske vragolije na Velikem trgu Red Buli Bike Night bo enkratno tekmovanje med MTB in BMX - V petek kvalifikacije, v soboto pa finalni del šele ob 23. uri skoke, obrate in trike (vsak ima na raz- Veliki trg bo v petek in soboto kolesarsko obarvan, saj bo v večernih urah na sporedu zanimiv dvoboj med gorskimi kolesi (MBT) in kolesi tipa BMX. Mednarodna zasedba kolesarjev se bo v okviru Red Bull Bike Night pomerila v zanimivem in edinstvenem tekmovanju. Vsaka ekipa bo sestavljena iz enega tekmovalca MBT in enega BMX. Mešane ekipe bodo organizatorji izžrebali v petek, da bo ekipno tekmovanje čim bolj zanimivo. V petkovih kvalifikacijah bo vsaka ekipa skušala osvojiti najboljši možni štartni položaj za sobotno izločevalno tekmovanje. V petek bo po kvalifikacijah (začetek ob 21.00) na vrsti še individualno tekmovanje: ne gle de na tip ko le sa bo na kon cu le ena skupna lestvica. 16 najboljših kolesarjev se bo uvrstilo v sobotni finalni del tekmovanja, ki se bo začel šele ob 23.00, saj bodo istočasno v mestu potekala pobuda »Razprodaje pod zvezdami«. Kolesarji bodo na stezah (Bike-park) prikazali najrazličnejše vragolije, polago minuto in še zadnjo figuro), strokovna komisija pa bo vsakega tekmovalca ocenila. Evropske kolesarje MTB bosta okrepila tudi ameriška »riderja« in Avstralec Darren Pokoj, ki je ob Ame-ri ča nu Ada mu Hauc ku in Bri tan cu Lanceju Mc Dermottu favorit za prva tri mesta. Pri »riderjih» BMX je med glavnimi favoriti za zmago tudi Italijan Alessandro Barbero, ki je v deseterici najboljših na svetu in je lani lovoriko svetovnega prvaka prejel na Colonia maters. Obiskovalci in mimoidoči bodo kolesarskim vragolijam lahko sledili tudi na velikih ekranih, tri spikerji bodo komentirali prireditev, glasbeno kuliso pa bo vodil znani DJ Alvin iz druge državne televizijske mreže. V dolgi sobotni tržaški noči bo bržkone videti edinstveno predstavo svetovno znanih kolesarjev, saj bo prvouvrščena ekipa prejela kar zavidljivo denarno nagrado: 10.000 evrov. Opravljanje civilne službe je za mladega človeka prava priložnost za osebno rast, izpopolnjevanje, širitev življenjskih obzorij in hkrati za spoznavanje različnih delovnih področij. Kot so na torkovi tiskovni konferenci v kavarni San Marco (f. KROMA) poudarili sami predstavniki združenja Info-serviziocivile (ki združuje združenja ACLI, ARCI Servizio civile-Civilna služba, Caritas in Federsolidarieta), se v zadnjih letih vse večje število mladih odloča za tovrstno, dvanajst mesecev trajajočo izkušnjo (za katero prejme vsak 433,80 evra mesečno), v sklopu katere lahko preizkuša svoje sposobnosti in koristi drugim. Gre namreč za odlično sredstvo za odpravljanje predsodkov v družbi, za uresničevanje vrednot solidarnosti in sožitja ter za izboljšanje kvalitete življenja skupnosti. Predstavniki združenja Infoservi-ziocivile so s konferenco želeli opozoriti, da je bil na začetku junija objavljen državni razpis za civilno službo, ki predvideva selekcijo 25.924 prostovoljcev za delovanje na različnih družbenih področjih. Naša dežela seveda ni bila pri tem izvzeta, tako da cela vrsta združenj iz vseh štirih pokrajin nudi mladim bogato paleto zanimivih priložnosti v sklopu socio-skrbstvenega, humaniter-nega, kulturnega in celo ekološkega področja. Naj torej omenimo vsaj nekaj združenj, ki so v torek predstavila svoje projekte: Združenje slepih in slabovidnih (UIC), na primer, potrebuje 4 prostovoljce, ki bi spremljali in pomagali članom pri vsakdanjih opravilih, združenje Europe Direct, ki nudi informacije o delovanju Evropske unije in ima na razpolago 6 mest, združenje AR-CI, ki združuje več združenj, med katerimi tudi slovenski ZSŠDI in ZSKD, in predvideva 12 mest, italijanski Unicef, ki se bori za pravice otrok in v tem sklopu prireja multidisciplinarne tečaje in seminarje, ima v deželi na razpolago 7 mest, združenje Brez meja, ki upravlja v Trstu dve trgovini, pa le 1 mesto, tržaško zdravstveno podjetje, ki je zasnovalo celo 6 projektov povezanih z zasvojenostjo, ostarelimi, osebami s telesnimi in psihičnimi težavami, pa kar 120 mest. Kot že omenjeno, so to samo nekatere izmed ponudb; spisek vseh sodelujočih združenj in njihovih projektov pa lahko najdete na spletnih straneh www.serviziocivile.it ali www.infoser-viziocivile.it. Izbira je torej precej pestra, časa pa primanjkuje:zainteresirani mladostniki med 18. in 28. letom starosti morajo kar pohiteti, saj zapade rok za vložitev prošnje in predstavitev potrebne dokumentacije že naslednji teden in sicer v četrtek, 12. julija, ob 14. uri. Prošnje z zapisom izbranega projekta morajo zainteresirani izročiti na združenju, pri katerem želijo opravljati civilno službo. (sas) 8 0 Četrtek, 5. julija 2007 KULTURA / ŠOLSTVO - Ekskurzija dijakinj in dijakov liceja A.M. Slomška Obisk Gorenjske Strokovna ekskurzija v Slovenijo je zanimiva in prijetna popestritev šolskega programa Za dijakinje 4. in 5. razreda pedagoške smeri in dijake 5. razreda družboslovne smeri liceja Slomšek je strokovna ekskurzija v Slovenijo že vrsto let zanimiva in prijetna popestritev šolskega programa. Letos je bil naš cilj Gorenjska, kjer smo si ogledali naravne in kulturne znamenitosti ter hospitirali v otroškem vrtcu Angelce Ocepek na Jesenicah. Ekskurzijo je organizirala višja pedagoška svetovalka Andreja Duhovnik Antoni, stroške pa je krilo Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije. V zgodnjih jutranjih urah smo v spremstvu profesoric Sonje Gregori, Tatjane Kobau, Marize Škerk, Neve Zaghet in prijazne vodičke Bojane od-po to va li iz Tr sta in po dob rih dveh urah vožnje prispeli na Jesenice. Pred otroškim vrtcem nas je že čakala ravnateljica, ki nam je izrekla prisrčno dob ro doš li co. Po spre mi la nas je v zbornico in nam predstavila vzgojno izobraževalni program dela. Je se niš ki vr tec je že enaj sto le to vključen v projekt Korak za korakom, ki je nastal na pobudo Open Society Institute iz New Yorka, da bi nudil pomoč pri procesu demokratizacije vzgoje in izobraževanja v državah v tranziciji. Pri nastajanju in razvijanju programa sodelujejo strokovnjaki iz 26 držav Evrope, Azije, Afrike in ZDA. Pri svojem delu povezujejo izkušnje ame riš ke prak se, bo ga to pe da goš ko tradicijo evropskih držav ter rezultate raziskav iz psihologije in družbenih ved. Ta projekt je razvojno inovativen in svoje filozofske osnove išče v različnih sodobnih teorijah, ki spoštujejo posameznika kot kreativnega misleca. Tak človek naj bi bil sposoben reševati probleme, izbirati in sprejemati odločitve, naj bi bil iznajdljiv in fleksibilen, strpen in solidaren, sposoben se odzivati na spremembe v družbenem in naravnem okolju, pripravljen za vseživljenjsko izobraževanje. Metodologija temelji na prepričanju, da se otrok najbolje razvija, če je notranje vpleten v proces lastnega učenja in če tako fizično kot psihično okolje spodbujata njegovo učenje in ustvarjanje. To se tudi dejansko izvaja z individu-alizacijo, z možnostjo izbire, vključevanjem družine, sodelovanjem z zunanjim okoljem in stalnim usposabljanjem osebja. Projekt Korak za korakom je na me njen ta ko pred šol skim otrokom, ki obiskujejo jasli in vrtec, kot tudi osnovnošolcem. Po izčrpni razlagi je sledil ogled zgledno opremljenih oddelkov vrtca, ki ga obiskuje nad petsto otrok. Vzgojitelji pospešujejo otrokov razvoj tako, da gradijo na interesih, zmogljivostih in potrebah vsakega otroka. Vse dejavnosti se odvijajo v kotičkih, ki predstavljajo spodbudno igralno in učno okolje, kjer si otroci oblikujejo različne vrste znanja na podlagi lastnih izkušenj. Vsak začetek dneva označuje jutranje srečanje, kije namenjeno prijetnemu druženju. Otroci se učijo komunicirati v celotni skupini, izražati svo- je ideje, predloge, načrtovati svoje igre in delo. Nato otroci prosto izbirajo, v katerih kotičkih bodo sodelovali. V učilnicah smo takoj opazili urejenost in zavzetost otrok pri delu. V kotičku za gradnjo in konstrukcijo so sestavljali različne kompozicije, v umetniškem ko ti čku so iz re zo va li bar van pa -pir in oblikovali puzzle, v knjižnem kotičku so skupaj z učiteljico ustvarjali no vo zgod bi co, v ko ti čku za umik in zasebnost pa se lahko otrok individualno igra. Kotiček za igro z vodo je bil na hodniku. Otroci, odeti v plastične predpasnike, so v veliki kadi pretakali vo do iz raz lič nih po so dic in ugo tav -ljali težnost predmetov. Na velikem dvorišču, opremljenem z različnimi igrali, pa se je igralo več skupin otrok, tudi najmanjših, ki obiskujejo jasli. Nad izkušnjo smo bili vsi navdušeni. Po Jesenicah smo se podali na Bled, znan po vsej Sloveniji in tudi izven nje zaradi svojega krasnega gradu in seveda zaradi edinstvenega jezera, sre di ka te re ga le ži oto ček s cer kvi co. Bled je ze lo za ni miv bo di si z zgo do -vin ske ga kot s tu ris tič ne ga vi di ka, skrivnosten ton pa mu pripisuje legenda o zvonu, ki naj bi se nahajal na dnu jezera. Govori se, da lahko srečnež sliši njegovo zvonjenje iz globočin. Posebna zanimivost je seveda tudi otok, do katerega smo se popeljali s pletno in pri tem uživali ob čudovitem pogledu na bližnje vrhove. Na otoku smo si ogledali baročno cerkvico in seveda pozvonili na zvon želja. Legenda pravi, da kdor nanj pozvoni, si lahko zaželi karkoli in to se mu bo izpolnilo. Ogledali smo si tudi razstavo o slovenskih narodnih nošah, in se poučili o starih krajevnih imenih slovenskih vasi. Po ogledu utrjenega srednjeveškega gradu, ki stoji na strmi pečini nad jezerom, grajskega muzeja in krajšega dokumentarca o krajevni geomorfolo-giji smo uživali ob enkratnem razgledu na jezero in okolico. Sledila je večerja v hotelu Jelovica. Zvečer pa smo se po da li še na spre hod ob je ze -ru in občudovali razsvetljeni grad, ki se je odseval na vodni gladini. Naslednji dan smo si ogledali rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi, v bližnjih Doslovčah pa še rojstno hišo Frana Šaleškega Finžgarja. Pred kosilom smo obiskali tudi muzej talcev v Begunjah, kjer je bilo med 2. svetovno vojno zaprtih na tisoče domačinov. Ogledali smo si številne fotografije, ki pričajo o tedanjih pretresljivih dogodkih, in pre bra li to, kar so jet ni ki na pi -sa li na ste ne ce lic. Obisk nas je ne ko -liko šokiral, a odlično kosilo, ki je sledilo, nam je povrnilo dobro voljo. V po pol dan skih urah smo se podali v središče Radovljice, kjer smo si ogledali Čebelarski muzej. Ob temeljiti razlagi smo se seznanili z uveljavitvijo in razvojem čebelarstva v Sloveniji ter s postopkom pridobivanja medu. Naš izlet se je hitro bližal koncu. Čakal nas je še obisk Železarskega muzeja v Kropi. Mestece je v preteklosti doživelo razcvet ravno zaradi železarstva, ki je kasneje usahnilo, Med gorenjskimi znamenitostmi so si dijakinje in dijaki liceja Slomšek ogledali tudi Blejski otok a vaščani si še prizadevajo za ohranitev te sta re obr ti. Prav za to so ure di -li muzej in kovačnico, kjer obiskovalcem pokažejo tradicionalno tehniko izdelovanja žebljev, ki je sicer zanimivo, a nehvaležno delo, kot je to svoj čas povedal tudi Zupančič. Za slovo je vsak do bil po en roč no iz de lan že belj, ki ga je ko vač iz de lal kar pred na ši mi oč mi. Naša dvodnevna ekskurzija se je lepo zaključila in domov smo odhajali z lepimi občutki. Tudi v bodoče se bomo z veseljem vračali na gorenjska tla. N.A.T.T. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 5. julija 2007 ANTON Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.48 - luna vzide ob 23.46 in zatone ob 10.40. Jutri, PETEK, 6. julija 2007 BOGOMILA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,8 stopinje C, zračni tlak 1002 mb pada, veter 27 km na uro jugo-zahodnik, vlaga 52-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,7 stopinje C. [I] Lekarne TIBOR 200T - SKD POLETJE POD KOSTANJEM: TABOR V SOBOTO, 7.JULIJA, OB 21.00 TAMBURAŠKI ORKESTER BREGANZE (Vicenza) V ČETRTEK, 1LJULIU, OB 21.15, v sklopu festivala Folkest, irska skupina ATLANTIC ROAR V ČETRTEK, 19.JULIJA, OB 21.15 celovečerni film LA RICERCA DELLA FELICITA' (r. Gabriele Muccino) V PETEK, 27.JULIJA, OB 21.00, slovenska etno-rock-jazz skupine JARARAJA VSE PRIREDITVE BODO NA DVORIŠČU PROSVETNEGA DOMA, V PRIMERU SLABE6A VREMENA PA V DVORANI. DELOVAL BO TUDI POLETNI KIOSK. ČAKAMO VAS! Več na spletni strani: www.skdta.bor. it U Kino Od ponedeljka, 2. julija, do sobote, 7. julija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (040 764943), Trg Valmaura (040 812308). Opčine - Nanoški Trg 3 (tel. 040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, trg Valmaura 11, Sv. Jakob 1. Opčine - Nanoški Trg (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Sv. Jakob 1 (040 639749). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ALCIONE - 19.00, 21.00 »La citta proi-bita«. AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.20 »Transformers«. ARISTON - (niz filmov v okviru Ma-remetraggio) 20.00 »padiglione22«; 21.30 »Sweet sweet Marja«. CINECITY - 16.00 »I pirati dei carai-bi: Ai confini del mondo«; 16.00, 17.50, 19.40, 21.30 »I fantastici 4 e Silver Surfer«; 19.10 »Le regole del gioco«; 16.00, 17.50, 19.40, 21.30 »Hostel: parte 2«; 16.30 »TMNT: Tartarughe Ninja«; 18.30, 21.30 »Il destino di un guerriero«; 16.00, 17.45, 18.45, 20.30, 21.30 »Transformers«; 21.30 »Ocean's thirteen«; 16.10, 17.55, 19.45, 21.30 »The messenger«. EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »Il viaggio con Evie-Driving lessons« FELLINI - 17.45, 22.00 »Il destino di un guerriero«; 20.00 «Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.50, 21.30 »I pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.20 »TMNT: Teenage Mutant Ninja Turttles»; 17.45, 20.00, 22.15 »Giovani aquile«. KOPER - KOLOSEJ - 17.40, 19.30, 21.20 »Avtoštopar«; 17.10, 19.20, 21.30 »Fantastični štirje: Prihod srebrnega letalca«; 19.00, 21.50 »Zajtrk na Plutonu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I fantastici 4 e silver surfer«; Dvorana 2: 16.30, 22.15 »The messenger«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.30 »Porky college«; 18.15, 20.15, 22.15 »Ocean's thirte-en«; Dvorana 4: 16.30, 18.15 »Io e Beethoven«; 20.30 22.15 »Hostel: parte 2«. SUPER - Prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 19.50, 22.30 »Transformers«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.00 »I fanta-stici 4 e silver surfer«; Dvorana 3: 17.45, 20.00 »Ocean's thrteen«; 22.10 »HOSTEL: Parte 2« prepovedan mladim izpod 18. letom; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.20 »The messenger«; Dvorana 5: 16.50 »TMNT: Teenage Mutand Ninja Turttles«; 18.20, 20.10, 22.00 »Porky college 2«. H Šolske vesti DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta). MePZ Devin-Rdeča zvezda vabi na PREDSTAVITEV ZGOŠČENKE, ki bo danes, 5.julija 2007 ob 20.30 na balinišču v Samatorci. SodElujEjo: MePZ SI .i, i- Delno jasno bo, več oblačnosti bo v gorah v popoldanskih Jutri in v soboto bo večinoma sončno in spet topleje. urah. Ob morju bodo pihali šibki krajevni vetrovi. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER NOVA GORICA SEŽANA KOPER Kidričeva 20 Partizanska 37a Pristaniška 2 tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410 Last Min Ute Center* lURIKA TURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 - Telefon: 01/234 88 88,244 55 55 www.lastmin utecenter.si TURIN - Množično praznovanje ob predstavitvi novega modela Fiat 500 zajelo vse mesto Preporod mitičnega malčka Avtomobil preizkusil predsednik vlade Romano Prodi - Danes predstavitev na Kvirinalu - Na razpolago štirje modeli od 10 tisoč evrov navzgor TURIN - Pol stoletja zatem, ko so ravno 4.julija 1957 v Turinu predstavili prvi model Fiat 500, ki je kasneje postal pravi simbol italijanskega gospodarskega preporoda, so sinoči, seveda ravno tako v Turinu, pozdravili prihod nove verzije mitičnega avtomobila. Izjemni praznik glasbe, plesa, luči in ognjemetov, katerega osrednja protagonista sta bili seveda stara in nova verzija Fiat 500, ki si gaje zamislila in zrežirala dvojica Marco Balich - Gabriele Vacis, se pravi par, ki je pred letom dni uspešno realiziral otvoritveno in zaključno slovesnost zimskih olimpijskih iger, je trajal dolgo v noč. Pričel se je z glasbeno uverturo Ciao, ciao bambina Domenica Modugna, ki predstavlja tudi glasbeno kuliso prejšnjega modela Fiata 500 in se nadaljeval ob notah Chemical Brothersov, Lauryn Hill in velikega italijanskega virtuoza Giovannija Al-levija, čigar »Back to life« so izbrali za zvočno kuliso reklamne kampanje novega modela. Back to life ali vrnitev k življenju torej, saj je včerajšnji turinski gala predstavljal dvojno vrnitev k življenju: Fiatovo, ki je pod vodstvom poverjenega upravitelja Ser-gia Marchionneja na novo zaživela in seveda tisto, najbrž največjega avtomobilskega miljenčka vseh časov, priljubljene »petstot-ke«. Turinski mostovi in bregovi reke Pad niso uspeli zadostiti množici ljudi, kije dobesedno preplavila savojsko prestolnico, da bi v živo prisostvovala mestnemu dogodku leta, predstavitvi najnovejšega Fiatove-ga modela 500. V reklamno kampanjo, ki se je v Turinu pričela sinoči in se bo v naslednjih dneh nadaljevala po vsem svetu, je Fiat investiral celih enaindvajset milijonov evrov, od katerih jih je kar nekaj potrosil že včeraj. Pravi mestni praznik, ki je privabil v Piemont več kot deset tisoč gostov (več kot tisoč samo novinarjev) se je pričel že pozno popol- Predsednik vlade se je o novi »petstotki« izrazil pohvalno in obudil spomin na čase, ko je bil tudi sam lastnik nekdanjega modela iz konca petdesetih let prejšnjega stoletja ansa dan.Ob 17.uri je namreč v Turin prispel premier Prodi, da bi mu premierno predstavili novo verzijo avtomobila, saj se zaradi srečanja v Lizboni ni mogel udeležiti večernega slavja. Zato pa je italijansko vlado zastopalo kar šest ministrov: Gian Luigi Bersa-ni, Alessandro Bianchi, Emma Bonino, Cesare Damiano, Paolo Gentiloni in Francesco Rutelli.Danes pa bodo novo verzijo zgodovinskega Fiatovega modela predstavili še predsedniku Giorgiu Napolitanu, ki bo ob priložnosti odprl častno dvorišče Kvirina-la. Sicer pa se je včerajšnjega praznika udeležil tudi vrh italijanske gospodarske scene, od Luigija Abeteja, bratov Barilla, Marca Tronchettija Provere, Diega Della Valle, Emme Marcegaglie in cele vrste drugih, do številnih predstavnikov show systema, Pip-pa Bauda, Simone Ventura, Gerryja Scot-tija ter avtomobilistov Felipeja Masse in Ki-mija Raikkonena. Fiat in družino Agnelli sta zastopala John Elkann in Luca Cordero di Montezemolo, v enem ključnih trenutkov večera pa se je na odru ob reki Pad pojavila tudi slika Giovannija Agnellija. Kocka je torej sinoči padla. Prihodnji tedni in meseci bodo pokazali Fiatovemu managmentu ali je obuditev starega simbola posrečena poteza ali ne. Zaenkrat se že govori o pravi mrzlici »petstotke«, saj je tu-rinska hiša že zabeležila celih petindvajset tisoč naročil za novi avtomobil, spletna stran turinskega magnata pa beleži vsak dan nekaj milijonov kontaktov, ki še dodatneje dokazujejo, kot trdijo pri Fiatu, pričakovanje za novi model. Kaj pa značilnosti avtomobila? Novi Fiat 500 bo visok 1, 49, širok 1,65 in dolg 3,55 metra.Na razpolago bodo štirje modeli: 1100, 1200, turbodiesel in diesel multijet 1300 s 70 konji.Njegova cena pa bo od deset tisoč evrov navzgor. Ivana Godnik