V e s t n i k.  f Anton Nedved. Rodil se je Anton Nedved dne 19. vel. srpana 1828. 1. v Hofvicah na Ceškem. 2e v deških letih se je posvetil glasbi ter je prišel z 10. letom šolat se v Prago, kjer je obujal s svojim krasnim glasom pozornost. Učitelji so mu bili Anton Slavik, oče znamenitega virtuoza na goslih Josipa Slavika, nadalje Krejči, Hoiak, Kolešovsky in Kittl. Po dovršenem izpitu za pouk v goslih in petji je postal Nedved učitelj na praški Sofljski akademiji in na češki realki. Odločil se je pa sedaj za poklic operjjega pevca, ker je imel krasen bas-baiiton. Po nekolikih nastopih v češki operi v Pragi je vsprejel angažma pri operi v Brnu, kjer je pa le kratko časa bival, ker je rečeno podjetje bankerotovalo. V istem času je razpisalo filharmoniško društvo v Ljubljani mesto koncertnega vodje. Nedved je prosil za to službo in jo je tudi dobil. Dne 13. grudna 1856. 1., torej pred stoprav 40 leti, nastopil je A. Nedved svoj novi delokrog in je ostal odslej za trajno v Ljubljani, katera mu je postala druga domovina. Kolikega pomena da je bil Nedved za ljubljansko filharmoniško društvo, znano je pač vsem Ljubljančanom in najbolj interesovanim krogom tega zavoda. Gelih 26 let (do 1. 1882.) je deloval Nedved kot glasbeni učitelj in kot koncertni vodja filharmoniškega društva organizatorično, neurnorno in s pravirn umetniškitn vznosom za prospeh glasbene umetnosti v Ljubljani. Srečno je povzdignil društvo iz zanemarjenih razmer k višini renomiranega glasbenega zavoda. L. 1881. mu je podelil cesar o priliki 251etnice glasbenega delovanja pri filharmoniškeni društvu zlati križec za zasluge. Ni se pa odtujil Nedved za svojega službovanja pri nemškem, takrat jedinem glasbenem zavodu ljubljanskem, svoji narodnosti. Deloval je hkratu tudi pri slovenskih narodnih društvih in deloval je za narod duševno, podarjajoč mu skladbe prikupljive svoje muze. Štejemo Antona Nedveda med ustanovitelje ljubljanske čitalnice, katere moški zbor je vodil celi dve leti brezplačno. Osem let je bil pa odbornik .Glasbene Matice" in sicer od prvih njenih početkov 1. 1872. do leta 1880., katerega leta ga je imenovalo to društvo v seji z dne 23. kimovca častnim svojim članom. Nedvedova žilava in občekoristna delavnost postaja narn prav jasna, če pomnimo, da je učiteljeval tudi v Alojzijevišči, nekaj časa v gimnaziji, v realki in tudi v semenišči, poučujoč tu mladino v glasbi. Po smrti Karnila Maška je bil imenovan leta 1860. glasbenim učiteljem na ljubljanskem učiteljišči, kjer je vodil do leta 1890, torej 30 let, pouk v glasbi, poudujoč v obči teoriji, harrnoniji, v petji in v igri na goslih, klavirji ter orgljah. Nebroj mladine je vzgajal tako v glasbeni naobražbi in jo je poslal rned svet, da je v svojem delokrogu in po svojih močeh orala ledino ter uglajevala pota, da se je zamoglo širiti sčasoma med ljudstvom obče zanimanje za glasbo in pa ljubezen do petja. Njegov pogreb je bil veličasten. Udeležila so se ga društva .Glasbena Matica", ,,Filharmoniško društvo" in ^Slavec" ter nebrojna množica občinstva. Tudi ,,Slov. učit. društvo", katerega častni član je bil, položilo mu je na rakev venec z napisom. — Naj v miru podiva veliki pokojnik! Cesar Franc Jožefova ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem: Gdč. Ivana Arko, učiteljica v Dobrepoljah, sedaj suplentinja v Loškempotoku za t. leto 2*40 gld.; gdč. Justina Lavrič, učiteljica v Poljanah nad Škofjo Loko, za t. leto 1*20 gld. Učiteljski konvikt. Namesto nagrobnega venca rajnkemu A. Nedvedu so darovali gg.: Janez Pezdič, ud c. kr. dež. šol. sveta i. dr. 2 K; Janko Žirovnik, nadučitelj 2 K^ ,Nizka duša* 2 K^ kipar Alojzij Gangl, c. kr. strokovni učitelj 6 K; Rihard Šeber, lastnik tiskarne v Postojini 10 K. A. Praprotnikor spomenik: Gosp. Hugon Turk, trgovec v Ljubljani, 10 K; g. Peter Mayr ml., posestnik v Kranji 3 K; vč. gosp. Janez Rozman, č. kanonik, mestni župnik i. dr. v Ljubljani, 10 K; sl. ,,Pisateljsko društvo* v Ljubljani, 40 K. Imenovanje. Dež. šolski svet je imenoval: učitelja gosp. Alojzija Pina v Dolenjem Logatcu za II. učiteljsko mesto na isti šoli; učitelja g. Karla Rožanca v Špitaliču na Stajerskem uditeljem v Šiški; zač. učitelja v Mehovein g. Franca Grajlanda stalnim učiteljem na istem mestu; zač. učiteljici gdč. Ivano Piller in Rozo Hfibal v Postojini za stalni učiteljici na istem mestu. Učiteljica gdč. Gabrijela Gogola v Raki se je začasno upokojila. Stalna razstara učil. Tovariše svoje opozarjamo na to precej bogato in lepo urejeno razstavo učil na I. mestni šoli v Ljubljani. Kdor zunanjih koleg pride v mesto, ta naj ne odide iz mesta, da ne bi šel prej ogledat razstave, -četudi morda ni ravno v četrtek. V šoli je vedno kdo, ki mu bode radovoljno razkazal razstavo. Sedaj se je tudi nabavila knjiga, v katero se podpiše vsak obiskovalec in obiskovalka. Svoje tovariše iskreno prosimo, da dopošljejo kako pripravno, najsi še tako malenkostno učilo v razstavo učil S tem služijo dobri in koristni stvari! Okr. učiteljska konferencija slovenskih in neinško-slovenskih šol v Ljubljani bode dne 2. mal. srpana t. 1. ob 8. uri dopoldne v poslopji I. mestne deške šole. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi: 1. Poročilo g. učitelja M. Josina o prostoročnern risanju na petrazrednih ljudskih šolah. 2. Učni poskus istega iz prostoročnega risanja za I., II. in III. stopnjo. 3. Ogled stalne razstave učil in učnih pripomočkov na I. mestni deški petrazrednici. Konferencija učiteljstva logaškega okraja bode dne 8. mal. srpana v Dol. Logatcu. Vabilo. Postojinsko učiteljstvo bode priredilo povodom okrajne učiteljske konferencije v 1. dan meseca mal. srpana 1896 točno ob V'^9. uri zvečer v vrtnern salonu g. župana Mir. Vičie-a v korist društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani dve gledališki predstavi ter si usoja k tema najuljudneje vabiti. Ustopnina znaša za osebo 1 K; družine plačajo 2 K. Šolo obiskujočim otrokom se ustopa ne more dovoliti. Preplačila se z ozirom na dobrodelni namen hvaležno sprejemajo. Program. 1. Carobelli: j.Overtura1'. 2. V spanji. Veselu igra v 1 dejanji. Spisal Jul. Rosen. Posl. Josip Nolli. 3. Ziehrer: .Avstrija v glasovih", valček. 4. Rubens: Arija iz opere rDoinino noir". 5. Gospoda Kodelja pridige izza gardin. Vesela igra v 1 dejanji. Spisal G. pl. Rosen. Posl. R. P. 6. Pahor; ,,Pozdrav vrlim Postojnčankam", p. fran. 7. Mascagni. Intermezzo iz opere ^Cavalleria rusticana". 8. Parma: ^Spomin na Kranj", četvorka. 9. Erneršič: ,Kaj se na Štajerskem sliši", putpuri. 10. Strauss: ,,Iz domovine", mazurka. II. Eilenberg: ^Prvi srčni utripljaj", gavota. 12. VVagner: nPod dvojnim orloin", koračnica. Muzikalni del programa izvaja domača godba. Die Oesterreichisch-Ungrarische Monarchie. Geographisch-statistisches Handbuch fiir Leser aller Stande von Prof. Dr. Friedrich Umlauft. Tretji predelani in popravljeni nalis, okrašen z 200 ilustracijami in 15 zernljevidi. Izide v 25 snopičih po 30 kr. v zalogi knjigotržnice H. Hartleben na Dunaju. Ker Slovenci še nimarno knjige v svojem jeziku, iz katere bi se mogli natančno in zanesljivo poučiti o celi avstro ogerski monarhiji in o vseh v njej vladajočih razmerah, nego smo vezani na nemško literaturo, si štejerno v dolžnost, opozarjati na to novo izdajo znane in povsem nepristransko pisane knjige prof. Umlaufta. Že to, da izide ta knjiga v tretji izdaji in sicer v malo letih po prvi, svedoči, da je bila knjiga potrebna. Od pokojnega nadvojvode Rudolfa zasnovano veliko delo ,Die Osterreichisch-Ungarische Monarchie in Wort und Bild" se ne ozira zadosti na fizikalne in statistične razmere kakor tudi na topografijo avstro-ogerske monarhije. Umlauftova knjiga je prav zategadel nekaka popolnitev rečenega velikega dela in da se smatra kot taka popolnitev, svedoči okolnost, da sta v primerotna kratkem času pošli dve izdaji. Novo izdajo je pisatelj temeljito predelal in popravil po najnovejših podatkih ter nekatera poglavja tudi izdatno razširil. Prvi snopič izpričuje, da bo knjiga v vsakem oziru popolna in da bo zadoščala najstrožjim zahtevam. Gradivo je jako pregledno in tvarini primerno razdeljeno. Zalagatelj knjigotržec H. Hartleben je opremil knjigo z novimi in številnimi jako fino izdelanirni ilustracijami, vrh tega pa izide v prilogah 15 velikih in natančno narejenih zemljevidov, popolen atlas o naši monarhiji. Zeleti bi bilo, da nain kak domač založnik preskrbi podobno knjigo v slovenskem jeziku, katera bi bila nekak pendant Matičini zbirki popisov slovenskih dežel, katere zbirke prva sešitka sta po vsebini sicer izvrstna, glede unanje oblike in podob pa nič preveč lepa. Okrajna učiteljska konferencija za ljudske šole krškega okraja bode dne 22. mal. srpana 1896 (siedo) v šolskein poslopji v Krškem ob 9. uri dopoludne. Poleg običajnih točk je na dnevnein redu tudi: 1. Risanje brez stigetn (Poročevalec g. nadučitelj J. Levec). Razgovor o letošnjih vspehih o tem predmetu. 2. Učitelj vzdržuj snago in red v šoli in zvunaj šole (Poročevalec gosp. učitelj Karol Trost). Občni zbor društva učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega se bo vršil dne 8. mal. sipana t. 1. v Dol. Logatci takoj po okrajni učiteljski konferenciji z običajnim vsporedom. — Nameravani izlet v Predjamo se je inoral radi raznih zaprek preložiti na poznejši čas. Vabilo. Učiteljsko društvo za Sežanski šolski okraj bode zborovalo v dan 2. mal. srpana t. 1. ob 10. uii dopoludne na Repentabru. Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Prečitanje ia overovljenje zapisnika zadnjega zborovanja. 3. Slovniška obravnava na podlagi ber. koščeka ,Modri škorec11 — prakt. poskus s 4. in 5. letniki. 4. Predavanje. 5. Nasveti. Učiteljsko društvo za Sežanski šolski okraj v Sežani. dne 11. rožnika 1896. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor Naznanilo. Z ozirom na dopis o plačevanju doneskov za pokojninski zaklad Ijudsko-šolskih učiteljev v ,Slov. Narodu" z dne 23. m. m. opozaijamo kranjsko učiteljstvo na zakon z dne 18. listopada 1880, dež. zak. št. 13 (Glej: Heinz, zbirka zakonov in ukazov o Ijudskem šolstvu na Kranjskem. V Ljubljani 1895, Kleinmayr in Bamberg, str. 513.), veljaven za vojvodino Kranjsko, ki pravi v § 1: »Učitelji, ki prestopijo iz javne ljudske šole jedne* v državnem zboru zastopane kronovine ali dežele na Ijudsko šolo vojvodine Kranjske, oproščeni so od novega uplačanja doneska za tisli del svoje plače, za katerega so že v drugi kronovini uplačali zakoniti donesek v pokojninski zaklad, pod tem pogojem, da v deželi, v kateri so prej uplačevali, velja jednaka pravica za učitelje, ki iz jedne ljudske šole vojvodine Kranjske tja prestopijo." Iz tega besedila je razvidno, da morajo plačevati učitelji, prihajajoči s Prirnorskega ali s Stajerskega, donesek še jedenkrat le zato, ker ti deželi ne priznavata Kranjski v tern oziru reciprocitete. Prošnjaa Okrajne konferencije so pred durmi. Urnestno bi bilo, da se obrnejo vse do vis. c. kr. dež. šol. sv&ta s prošnjo, naj bi isti blagovolil pri c. kr. ravnateljstvu zaloge šolskih knjig posredovati, da se v bodoče ,Vaje v spisji". ki so pridjane Končnikovi slovnici, posebej vežejo in kot take posebej prodajejo. Nekateri razlogi: a) Vzorci opravilnega spisja postali bi kot posebna knjižica ^vademecum11 učencem na deželi (po izstopu iz šole). b) Ker bi imela taka knjižica nizko ceno, omislil bi si jo lahko tudi najrevnejši učenec. S slovnico združene si ne more kupiti; posodi se tnu pač v šoli, a ko izostane, jo m >ra vrniti. c) Slovnica se otrokom ne priljubi posebno, zato se ž njo vred po dokončani šoli uničijo tudi vzorci za spisje. d) S posebno knjižico ne ravnali bi tako in kmalo bi se našla v vsaki hiši, kjer je šolar, — kakor katekizem. c) Ker je cilj vsemu našemu trudu ta, da se otroci nauče kaj napisovati, — a vse le po zgledih, -— je gotovo ta knjižica najvažnejša za kasnejše življenje. i. t. d. i. t. d. Razžaljena učiteljica. Neka posestnica na Štajerskem je bila od okrajnega sodišča v Frohnleiten-u obsojena na se-dem dni zapora, ker je trdila v pričo otrok, da tamošnja učiteljica ne razurne ročnih del. Obsojenka se je pritožila dalje zoper to obsodbo okrajnega sodišda, češ, da ni tako hudo mislila, ampak ,,z njeno hčerko je učiteljica preslabo ravnala". Dokazalo se je, da je ta trditev popolnoma neresnična in prizivno sodišče je na predlog državnega pravdnika obsodbo prve instance potrdilo. Čujte! Ogerski poslanski zbornici se je predložil zakonski načrt, vsled katerega naj se ustanovi v proslavo tisočletnice 400 madjarskih šol, a nihče pa ni zinil o tem, da bi v proslavo mileniuma povišali ogerskim učiteljein nizke plače. To bi bilo pravično! Prej ali slej niorajo pa merodajni krogi vendar priti do spoznanja, da s plačami, kakoršne stavijo v proračun za sestradane poštne konje, vendar ne gre učiteljev plačevati. OdgOTor na pravem mestu. Župnik G. v K. v Dolenji Avstriji je obiskal neko šolo v svoji župniji ter v prisotnosti otrok učitelja napadel, češ, da se mu še ni prišel predstavit, akoravno že dlje časa službuje v njegovi župniji. Učitelj mu odgovori, da bi bil to prav rad storil, pa ni maral, da bi bil, kakor njegov prednik, koj v veži vsprejet in odpravljen. Učiteljske plače na Ang^leškem. Komaj je na Angleškem učitelj nastavljen, dobi po novi postavi plače v našem denarji izračunano 1200 gld., čez šest let ima že 1560 gld. Doslej je bila najvišja plača 1860 gld., sedaj je poskočila na 2100 gld. — Na Angleškem nimajo učitelji niti večje izobrazbe niti več opravila kakor pri nas, a plače so vender druge — kaj ne? Žrtev svojega poklica. Na Štajerskein nekje je nadučitelj F. M. kaznoval bolj odraslo učenko, ker je imela znanje s hlapcem, kjer je stanovala. Dekletov ljubček je zvečer pričakal za šolskim voglom domov se vračajočega nadučitelja ter ga hotel napasti. Slučajno mu je nakana spodletela, a sedaj se pokori pod ključem ljubeznjivi ptiček. Šolstro v Galiciji nikakor ne cvete. Nad štiri inilijone ljudij ne zna niti pisati niti čitati. Veliko za šolo godnih otiok ne hodi v šolo, ker je premalo šol in učiteljev; 3000 občin je brez šol, 1000 učiteljev pa manjka na že obstoječih šolah. Tera razrneram so krive slabe u-čiteljske plače. Deželnozborska večina pa tudi ničesar ne stori za povzdigo omike naroda. Plemenitašem je celo ljubše, če so Ijudje neumni, se dajo vsaj pri volitvah ložje oslepariti. Oklic. Slavno društvo! Dne 30. kimovca 1. 1895 preminol je tovariš L. Volarič, učitelj v Devinu, obče čislan in dobro znan slovenski skladatelj, zapustivši žalujočo vdovo in 4 nepreskrbljene otrociče. — V odborovi seji z dne 6. mal. travna t. 1. sklenila je nZaveza slov. učit. društev'' založiti najboljše Volaričeve skladbe in čisti dohodek odstopiti pokojnikovi vdovi kot dokaz spoštovanja, kojega je dični skladatelj vžival v slovenskem učiteljstvu. Ker pa podpisano predsedništvo ne ve, koliko iztisov naj se založi in da se vsaj dobi nekaj pribitka, radi tega se obrača podpisano predsedništvo, sklicevaje se na znano požrtvovalnost slovenskega učiteljstva, do slavnega društva oziroma predsedništva z uljudno prošnjo, da naj blagovoli slavnoisto nabrati kolikor mogoče naročnikov in njih itnena poslati podpisanemu predsedništvu. Imena objavljala se bodo v BZavezinem" glasilu. Cena skladbam naznani se pozneje, ko se izve število naročnikov. Predsedništvo ,Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Št. Jurji pri Kranji, meseca rožnika 1896. J. Sega t. č tajnik. L. Jelenc t. č. predsednik. Pestalozzijev nagTobni spomenik v Biru. Grob njegov je na pokopališči v Biru ob šolskem poslopji. Dvajset let ga je krasil preprost neobdelan kamen vapnenec in grmiček belih rož, kateri je rasel pod kapom šolske strehe. Nekdaj, ko so Pestalozzija vprašali, kakšen spomenik želi imeti, odgovoril je baje sam: BSurov vapnenec mi denite na grob, saj jaz sam nisem bil nič drugega." Ko se je ta šola razširila, izpremenil se je proti pokopališču obrnjeni vogel v spo- inenik, Pestalozzijevi ostanki so se preložili v novo rakev, in blagoslovljenje mojjumen- talno okrašenega groba se je vršilo ob lOOlelnici Pestalozzijevega rojstva, 12. prosinca 1846. Sredi spomenika je dolbina s Pestalozzijevim doprsnini kiponi, na obeh straneh je napis: nUnserm Vater Pestalozzi — der dankbare Aargau". Pod doprsnim kipom stoji: Hier ruht Heinrich Pestalozzi geboren in Ziirich am 12. Januar 1746, gestorben in Brugg den 17. Hornung 1827, Retter der Armen auf Neuhof, Prediger des Volkes in Lienhard und Gertrud, zu Stanz Vater der Waisen, zu Burghof und Miinchenbuchsee Grtinder der neuen Volksschule, In Ifferten Erzieher der Menschheit. Mensch, Christ, Burger. Alles fiir Andere, fiir sich nichts! Segen seinem Namen! Zahvala. Veleslavno slovensko učiteljsko društvo! Hvaležnega srca izrekata podpisana kot hči in zet pokojnega skladatelja Antona Nedveda veleslavnemu društvu najiskrenejšo zahvalo za prekrasni doposlani venec s trakovi in napisom, s katerini je veleslavno društvo od blagega pokojnika blagovolilo posloviti se in mu tako izkazalo poslednjo čast. To vsega odkritosrčnega priznanja in najglobokejše zahvale vredno dejanje je bilo in ostane ostalim v veliko tolažbo ob bridki izgubi. Olga Nedved, Max Nedved. Zahvala. Slavno društvo ^Narodna šola* je blagovolilo tukajšni šoli za mali znesek poslati veliko šolskega blaga in jej podarilo 9 zvezkov BKnjižice za mladino11, za kar se iskreno zahvaljuje šolsko vodstvo na Bučki. Fran Fabjančič šol. voditelj.