Inserati »e sprejemajo in velji tristopua vratu:
H kr., če se tiska lkrat, 1 v
» d d it - rt
15...... 3
Pri večkratnem tisitanji se sena primemo zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, netrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16
PolitiCsH lisi za slovenski narod
Po pošti preieman velia:
Za eelo ieto	, . 10	/i. — kr.
r.a pul ltta	. . n	.. —
za četrt leta	. . -	,, 50 ,,
V administraciji velia:
Za eeio leto . . >S jfl. Al) kr r.a pol leta .	4 u 'JO
sa četrt leta . . "J „ 10
V Ljubljani na dom poniljan velja BO kr. več na ieto. ' .
Vredništvo je na Brepu ti i s na štev. 190.
Izhaja po trikrat na teden in m<vr v torek . 'Vtrt.ek in .ouoto.
ravnal po svetu za dobrega spoznanim, da bi kdo besedo pisano oživil z besedo in dejanjem , — le tega nikar ne upaj! To so žalostne razmere.
Pa Se več: Slovenski časniki si sami drug druzemu napotje delajo: namesto da bi, kakor dobro vredjena armada po skupnem načrtu delali, in drug druzega podpirali, operirajo vsak na svojo roko, kakor raztresene ustaške čete, brez skupnega načrta. Zavist je mnogokrat večja, nego rodoljubje. Vzemimo, časnik A je obelodauil kako dobro rešilno misel, ki obeta zmago, ako najde zadostne podpore; rodoljubje bi velevalo poprijeti se te misli. Ne tako pri nas. Časnik II se na tihem jezi, da to njemu ni na um prišlo ; če to za dobro pripozna, povišala se bo veljava časnika A, za to je najbolje, da se cela ideja prezira. Časnik C zopet misli, da bo najbolj veljaven, ako bo kar največ mogoče izviren, priznava vrednost ideje časnika A, a v listu je niti ue omeni, in piše zavoljo ljube izvirnosti o lanskem snegu, o razmerah na Kitajskem , ali o novem poglavarji na avstralskih otokih. Ča>tiiU I) zopet vrednika časnika A ne more terpeti, in zato seže iz principa od zdavnej ne zmeni, kar piše časnik A, naj bo dobro ali slabo. In tako gre naprej: če preberemo sloven.-ke časnike, najdemo, da dva ne govorita o enej in in istej reči. In vendar je to čisto napačni način vza-jemnega časnikovanja.
Ali je tudi drugodi tako V Nikakor ne. Ko so ustavoverci spoznali za svojo rešilno misel tisto „Wahlreforrn", po katerej so se znebili sitnega vplivanja deželnih zborov, vi-
kalo in vpilo je vse liberalno ustavoverno časnikarstvo po volitveni reformi toliko časa, da so jo dobili. Za odpravljenje konkordata pisali so enoglasno leta in ieta, in niso prej mirovali, da so to tudi dosegli. In tako so delali zmirom, in tudi zmirom zmagali. Oni ne pra-šajo, kdo je kako priležno jim misel prvi izrekel, disciplina jim veleva, stopiti v falango in pomnožiti kor kričačev, tako da postane toliko močan, da se ne da več preslišali■ ne prašajo, kateri časnik je to prvi pisal; niso prosti stanovske zavisti, a strankarska korist jim je več kakor zavist, in tako se vojna disciplina ohrani.
Kakor se pri nas časnikuje, ne more nobena reč dobro pretresena in prevdarjena biti. Če namreč vsak časnik kaj druzega piše, sliši se o vsaki reči le eno mnenje; ko bi pa vsi o enej in istej zadevi govorili, vsak po svojih nazorih in svojem razumu, pojasnila bi se od vseh strani, in čitajoče občinstvo naredilo bi si i/, vseh različnih mnenj objektivno sodbo.
Ne bomo si s tem pomagali, ako se o prav mnogih rečeh razgovarjamo, konečno pa vsako pustimo, kakoršna je bila; kar nam je najbolj potreba, o tem je treba vedno govoriti, in vzajemno govoriti, od vseh strani pojasno-vati, občinstvo vnemafi, in tako dolgo ne odjenjati, dokler reči ne dosežemo. Dobro je, da se Slovenci o vseh rečeh poduče, a o rečeh, ki naše bitje in naš obstanek tesno zadevajo, treba je vedno in vedno zopet govoriti. Časniki naši naj ne iščejo v tem časti, da paradirajo z vedno novimi izvirnimi članki, ampak iščejo naj izvirnosti v najvažnejših vprašanjih narod-
Maj o naših časnikarskih razmerah.
Malo je slabših stanov od slovenskega časnikarskega. Ko bi človek smel pisati resnico, ne zmanjkalo bi mu kmalo gradiva; ko bi smel karati napake, kar je njegov poklic, tolažila bi ga zavest, da je dobrotnik človeški družbi, častilec in povzdigovalec so-cijalnega življenja, voditelj iu učenik narodu. A če mu roka državnega .pravdnika usta maši, ne more spolnovat.i svoje dolžnosti , in k drugim britkostim časnikarskega stanu pride še ta neljuba zavest. Poleg te je največa sovražnica časnikarjeva mlačnost in apatija občinstva. Kaj pomaga še tako lepa pridiga, če pa vsi poslušalci spe , in kaj pomaga še tako lep članek , če se občinstvo zanj ne zmeni ? Kakor je žalosten pridigar, če mu poslušalci dremljejo, če njegove lepe, iz navdušenega srca izhajajoče besede ne vzbujajo enacega plamena v prsih vernikov; — tako žalosten je časnikar, da njegovi premiš Ijeni, iz čistega prepričanja in navdušenja izvirajoči stavki ne najdejo odmeva v občinstvu, če vidi, kako se površno komaj lokalne notice prečitajo, važni razgovori pa prezirajo.
V tem obziru mora posebno slovenski časnikar veliko duševnega trpljenja prestati: .,danes", si misli „spisal sem vendar ognjen članek, sprožil sem razgovor o važnih vprašanjih, stavil sem dobre svete, — ni zlomek, da bi to ne vžgalo in domoviucev ne navdušilo za dobro reč!" Pa kakšen je vspeh? Sem ter tje še kateri reče: „danes jo je pa dobro povedal", to je pa tudi vse; da bi pa kdo
Biblija.
III.
Biblija in lloincr.
(Dalje.)
Običaji v bibliji so še starejši od Ilome-rovih, ker so mnogo ednostavnejši; tudi imajo neko mirnost in resnobo , ki onim manjkate.
Pripovedovanje.
Pripovedovanje je v Homeru pretrgano vsled ovinkov, govorov, opisov posodve, obleke, orožja in žezel, vsled rodoslovja ljudi ali reči. Lastna imena so prepolna prilogov; orjaku manjka redko pristavek „božji", „neumrljivim enak", ali „od ljudstva kakor bog češčen." — Kraljica ima vselej lepo naročje; ona je vedno vitka kakor palmovo deblo na otoku Deloškem; in lase ima od najmlajše Gracije.
Pripovedovanje v bibliji je brzo brez ovinkov, brez govorov, brez besedovanja ; name-šano je s pregovori. Osebe se imenujejo brez prilizovanja. Imena sc neprenehoma ponavljajo in redko jih nadomestuje zaime: okolščina, katera v zvezi s pogostim ponavljanjem vezila „in" kaže s to priprostostjo na družbo, ki je mnogo bliže prvotnemu stanu, nego je družba
opisana od Ilomera. V ljudeh Odiseje se je že zbudilo samoljubje, ki še spava v ljudeh Genese.
Popisi.
Popisi Ilomerovi so dolgi, bodisi da so nežnega ali strašnega, otožnega ali veselega, krepkega ali vzvišenega značaja, Biblija ima v vseh svojih pisavah praviloma eilno potezo, ali ta poteza je prikladna, ki stavlja predmet živo pred oči.
Prispodobe.
Prispooobe Homerske so podaljšane z okoliščinami, ki so v sredo med predmet vpletene: one so majhni kipi, obešeni ob okrogu poslopja, da se na-njih odpočije, pogled na kviško se vzdigajoče kuple; obrnivši se tje na selske prizore in pri proste običaje.
Prispodobe biblijske so izražene praviloma le s kratkimi besedami. Lev je, ali deroč potok, ali burja ali ogenj, ki rjovi, drvi, podira, požira. Včasi se nahajajo tudi obširnejše prispodobe; ali tedaj je po orientalskem načinu predmet poosebljen n. pr. napuh v cedri.
Veličastno.
Veličastno nastane pri Ilomeru navadno iz celega učinka posameznih delov in dospe polapoma do cilja.
A v bibliji je skoro vedno nepričakovano. | Kakor blisk vdari nad nami; mi stojimo tu v dimu in razdvojeni od nebeške strele , poprej kakor še znamo, kako je vdarila.
V Ilomeru kaže se še veličastno v nekem soglasji prekrasnih besed z velikanskimi mislimi. V bibliji pa izvira mnogokrat naj viša stopnja veličastnega iz nekakega nasprotja med velikansko mislijo in pritlikavo, da! neznatno besedo, v katero se oblači. To vzročuje stre-sunje, nevrjeten strah za dušo : kajti če se duh. zanesen po misli, v naj više krajine povzdigne, pusti ga takoj izraz, mesto da bi ga vzdržal v višini, z neba na zemljo pasti ter ga požene iz krila božjega v pozemeljski prah. Ta vrsta veličastnega, naj bolj ginljiva od vseh, prilega se kaj vrlo neizmernemu in strašnemu Bitju, ki obsega zajedno največe in naj manjše reči.
IV. Zgledi.
Nekateri zgledi naj dopolnijo razvoj te paralele. Držali se bodemo reda, ki je našemu dosedanjemu potu ravno nasproti; to se pravi; začenjali bomo s takimi oddelki govora , od katerih lehko kratke in pretrgane poteze navedemo (kakor od veličastnega in prispodob)
ljudi, ker je ne morejo stavljati pod policijsko nadzorstvo; sem spada tudi zakrament sv. zakona, o kterem bom tudi še govoril pozneje v posebnem članku. Nadalje cerkev prosto odločuje svete besede, bodisi že pri sv. zakramentih ali pri druzih slovesnostih Sploh vse, kar se dotika liturgije in očitne službe božje, pripada le sim; tako tudi razpisatev odpustkov in svetih let, vravnovanje javnih molitev in posebno tudi vredovanje procesij in božjih potov, ktere bi tako rada odpravila moderna država zato, ker javno kažejo moč in veljavo sv. cerkve in sploh iz tistega vzroka, iz kterega se boji hudič križa iu blagoslovljeue vode. To vse je cerkvena reč, in država ne sme si pripisovati ne najmanjega vpliva na te in enake zadeva.
Tretja oblast cerkvena je vladarstvo.
Cerkev naj izreja kerščansko ljudstvo k čeznaravnemu njegovemu namenu ; zato daje postave in kaznuje prestopke. V tem je neodvisna od države, kakor je država neodvisna od cerkve v pomočkih, ktere si zbere, da varuje pravni red in pripelja svoje podložne k pravemu blagostanju. Pri izvrševanji te oblasti se lahko primerja z državo; kar sme storiti država v svoj namen, to sme storiti cerkev v svojega. Da pojasnim to z zgledom: Država pravi, da ima pravico vplivati pri razpostav-ljanji duhovščine in oddajanji posamnih far, in opravičuje to svoje vplivanje s tem, da ji more to koristiti ali škodovati; narobe bi smeli mi reči, tudi cerkvi škoduje ali koristi, kakošni so vradniki, toraj ima cerkev oblast vplivati na njih volitev in razpostavljanje. To velja, če ste cerkev in država le enaki družbi, še bolj, če je cerkev nad državo; potem gotovo država ne bo zgubila pri takem primerjanji.
Vsled te svoje oblasti toraj cerkev daje postave, ktere so vezalne za vse njene pod-ložnike, to je za vse, kteri so po krstu v njeno zavezo stopili. Ona varuje in nadzoruje, da se te postave vestno spolnujejo, sodi v dvomljivih primerah, razsojuje, če je kdo prelomil ktero njenih postav; potem tudi kaznuje tiste, ki so se pregrešili zoper njene postave; kazni so različne, in ker je prestopek vnanji, so tudi vnanje. Kdor je od cerkve obsojen, ne sme se nikakor obračati na svetno gosposko; nedo-
voljena je toraj tako zvana „appellatio ab abusu", to je, če se kdo od duhovske gosposke v cerkvenih rečeh sklicuje na svetno ; taki priznava s tem oblast svetne gosposke nad cerkveno in se tako pregreši zoper temeljne pravice svete cerkve. To vse pripada k vladarski oblasti svete cerkve; a k ti oblasti štejejo se navadno tudi pravice, ki se tičejo cerkvenih potrebnih oseb in premoženja. O cerkvenih osebah, o njenem premoženji in posebej o samostanih bom govoril še v posebnih člaukih; zato te reči tu le opomnim, da naštejem vse, kar se tiče cerkvenega vladarstva.
Ob kratkem razkazal sem, v čem da obstoji trojna oblast cerkvena in kaj da pripada k vsaki posamni. V sem tem je od države neodvisna ; to je čisto naravno in sledi že iz namena cerkvenega iu državinega. Pa ravno v teh rečeh tudi vedno se bije boj med obema oblastima. Država vedno trdi, da ji cerkev škoduje, da marsiktere teh reči pripadajo v njen krog; a pomislimo, ko bi cerkev le eno ali drugo v principu prepustila državi, koliko časa bi ostaia še neodvisna? Če hočemo biti dosledni, tu ne moremo jenjati; ne bojimo se pa, da bi to škodilo državi; vsaj so te razmere volja božja in on , od kterega ste obe moči, vedel bo varovati obeh korist; le kdor je zapustil krščansko stališče, komur je država vse, ta našel bo mir le v poginu cerkve in v vsemogočnosti držav. Mi ne tako! Nam je vzor neodvisno, pa skupno delovanje cerkve in države k vzvišenemu namenu človeštva; v doseganji tega vzora je obeh oblasti mir in sreča.
B o r i n.
Hrvati in Slovenci.
m.
Pomanjkanje klera ali mlade duhovščine čuti se po mnozih krajih že hudo, kakor na pr. v Istri, na Češkem, na Ogerskem, in čutiti se je jelo zadnji čas tudi po Hrvaškem. To je vzbudilo nadškofa, da je poprosil svojega namestnika, naj zbere sedanje in prejšnje se-meniške vodnike okoli sebe, da se razgovorijo o vzrokih temu pomanjkanju in o načinu, kako tu pomagati. Vsled tega so se sošli pod pred-sedništvom preč. g. J. Pavlešiča 28. dec.
nih, naj ne iščejo novih predmetov, ampak naj iznajdejo nove svete, kako bi se stare naše želje dale izvršiti. Politični časniki niso berilo za kratek čas, in niso dosegli še nič s tem, da so polni, oui niso cilj samim sebi, še le, kedar se je to dognalo, kar so nasvetovali, niso bili pisani zastonj.
Trojna oblast katoliške cerkve.
(Konec.)
Druga oblast je oblast duhovništva.
Dvojo je potrebno, da more doseči človek postavljeni mu namen, milost božja in sodelovanje človeške proste volje. Kakor ima cerkev oblast, človeško voljo nagibati k spolno-vanju božjih zapovedi po učiteljstvu s tem, da razsvitljava razum, kakor jo nagiba naravnost v vladarstvu s tem, da daje postave in kaznuje prestopke, tako ima ona tudi oblast deliti gnado (milost ali blagodar) božjo v svetih zakramentih in kar je v zvezi ž njimi, in to oblast imenujemo oblast duhovništva ali kakor se more tudi reči a potiori mašništva, ker je nekrvava daritev središče duhovskega življeuja. Tudi v izvrševanji te oblasti je cerkev prosta. Kristus djal je aposteljnom brezpogojno: „To storite v moj spomin" in „krstite vse narode" itd. Sploh moram tu omeniti, kar sem že sicer večkrat opomnil, ko je Jezus vstanovljal svojo cerkev in ji dajal potrebne oblasti in pravice, ni vedno gledal, kaj da bo djala k temu država, in zato se motijo oni, ki povsod hočejo omejevati njegove določbe z ozirom na državo; oni so na krivem stališču, da ima država samostojen namen v sebi iu nobenega druzega razun sebe in da je cerkev, če ne pod njo, vsaj popolno enaka ž njo; če pa pomislimo besede: „Eno je potrebno" in druge enake|, spoznali bomo, da je Kristus povsod gledal na prvi in vzvišeni namen človeštva; on s tem ni preziral države, vsaj je tudi ona božja naprava, ampak v skrbi za zerkev in za človeštvo v cerkvi za-popadel je tudi skrb za človeštvo v državi. To le memogrede! Cerkev toraj je neodvisna v dubovništvu; k tej oblasti pa pripadajo sv. zakramenti, ktere sme deliti, kakor hoče; toraj spada sem tudi zakrament sv. pokore z ustmeno spovedjo, ktera tako bode nektere
in potem bomo končali s priprostostjo in sta-rodavnostjo običajev.
Posebno znamenit zgled veličastnega nahaja se v Ilijadi. To je oni odstavek (XVIII. spev. 203 s<p), kjerseAhil po smrti Patroklovi neoborožen prikaže na okopih Grkov in Trojansko vojno trikrat v zmešnjavo spravi: vse to skupaj včini veličastnost Ilomersko, ki izvira, kakor rečeno, iz zedinjenja mnogo lepih naključij in prekrasnih besed.
Za tem naj sledi veličastno čisto druge vrste: ,,Prerokovanje dolini vedenja (vallis visionis). Kaj je tebi, da stopaš tako kupoma na strehe? Ti mesto polno vpitja, mesto polno ljudstva, mesto radostno ? Tvoji otroci so po-morjeni; a niso z mečem usmrtjeni; oni niso v vojski popadali .... Gospod vas bode venčal z bridkostjo; in zvil nas bode kakor klopčič ter pognal v deželo široko in prostorno. Tamkaj bodete umrli; in tje se bode nagnil voz vaše slave." (Izaija 22, 1. 2. 18.)
V kako nepoznan svet zanese nas tu bliskoma prorok! Kam nas postavi? Kdo je oni, ki govori; in komu velja beseda ? Gibanje sledi za gibanjem, in vsaka vrsta strmi nad vrsto, ki stoji pred njo. Mesto ni več skup-nina poslopij: žena je, ali bolje skrivnostna oseba; kajti njen spol ni zaznamenovan. Ona
se poda na strehe, da tam vzdihuje. Prorok, tudi sam v zmešnjavi, jo ogovori: „Zakaj stopaš in pristavi zborno ime ,,kupoina". ,,Zvil nas bode kakor klopčič ter pognal v deželo široko in prostorno; in tje se bode nagnil voz vaše slave", to je neka posebna, izvanredna zveza besed in poezije.
Homer ima tisuč veličastnih načinov, da naslika silovito smrt; a sv. pismo je vse preseglo z edino besedo: ,,Prvorojenec smrti bode požrl njegovo lepoto." (Job 18, 13.)
»Prvorojenec smrti", ki izrazuje naj straš-nejšo smrt, je edna onih podob, ki se nahajajo le v svetem pismu. Ne ve se, kje je to človeški duh poiskal; poti, ki vodijo k tej veličastnosti, so neznane.
Tako imenuje sv. pismo tudi smrt kraljico straha in govoreč o brezbožnikih pravi: „Spočel je bolečino in rodil hudobijo." (Job 15, 35.)
Hoče li isti Job velikost božjo povišati, vsklikne:
„Pekel je pred njegovimi očmi odkrit" (2G, 6). „On veže vode v oblake, da se skupaj doli ne vdero." (26, 8.) „On odveže kraljem pas ter opaše njihova ledja z vrvjo." (12, 18.)
V Ilomeru zavzeme se božji Teoklemen
pri pojedini Pelopini nesrečnih znamenj, ki pretijo gostom, ta vsklikne:
„Ah nesrečniki! kako nezgodo bote pretrpeli! Od tmine so obdane vaše glave, obrazi in udje. Strašno plakanje se sliši; lica vam so se solzami polita. Kri kapa od zida in iz vsake krasne globine. Napolnjen je preddvor, napolnjena je dvorana prikazni, ki dirjajo v tmini k Erebu, Solnce pa vgasuje na nebu, in nastaja grozna tišina."
Da si je to veličastno še tako strašno, skriti se vendar mora pred prikaznijo v knjigi Jobovi.
„V grozi ponočne prikazni, kadar navadno trdni spanec ljudi omami, prepadel me je strah in trepet ter mi prešinil vse kosti.
Neki duh je šel memo mene ; in lasje mojega života so stali po koncu. Neka podoba, katere obraza nisem poznal, stala mi je pred očmi in slišal sem glas, kakor rahlo pihljanje." (Job 4, 13—16.)
Tukaj je mnogo manj krvi, tmin, strahov nego v Ilomeru; a oni „nepoznani obraz" in „rahlo pihljanje" sta v resnici še groznejša.
Glede veličastnega, ki izvira iz zedinjenja velike misli in majhne podobe, videli bomo takoj krasen zgled, ko bomo govorili o prispodobah.	(Dalje sledi.)
preteklega leta nekteri gospodje kanoniki, doh-tarji, učitelji in predstojniki semeniški, ter se prosto razgovarjali o tej stvari, in prav tako prosto je „Katoliški List" br. 10 t. 1. one razgovore tudi priobčil nikakor ne sluteč, da se po njih vname zločesta borba osebna. Jaz sem se čudil tej borbi in jo milujem tim bolj, ker je stvar sama na sebi resna ter potrebna, da se očitno razpravlja, in mi se jc zdela vgodna, iu se „Kat. List" vrlo dobro vreduje. Da je vso to stvar priobčil, šteje naj se mu to v zaslugo, nikar pa v grajo. Ker ista potreba mladega duhovništva prikazuje se tudi pri nas Slovencih, in kedar odmro mnogi stari, čutila se bode vedno hujše, naj brez imenovanja dotičnih zbornikov hrvaških povem le njihove razloge in nasvete dobri reči na korist.
Posvetovanje prifcne gosp. predsednik in razloži pričujočim, kako znamenit je predmet, o kterem jim je govoriti, ker s pomanjkanjem duhovščine proti poguba tudi narodu. Za se misli predsednik, da je temu pomanjkanju naj-glavnejši vzrok duh časa, kteri je zarodil verski indiferentizem ali versko vnemarnost, da celo mržnjo ali sovraštvo do cerkve katoliške v obč6 in do duhovstva posebej.
Za njim spregovori semeniški ravnatelj, in njemu so glavni vzr oki pomanjkanja du-hovskega sledeči : 1. duh vremena ali časa, kteri po napačnem tiskarstvu širi nevero in popačenost ter na njej osnovano načelno mržnjo ali sovraženje do stanu duhovskega. Koliko to deluje, opazuje se že tudi pri nas, ali še bolj v uekterih drugih škofijah, ktere letos niso dobile ne enega kandidata. 2. Pomanjkanje nabožnega vzrejevauja doma in v šoli. Da se mlad človek, brez ozira na duh časov, odloči za duhovski stan in za žrtve z njim potrebno sklenjene, na to ga more pripraviti le verski vzgoj, pričet v roditeljski hiši in nadaljevau v šoli. Ali na žalost se opazuje, da prava po-božnost čim dalje bolj izginja iz rodbine; v učilišča pa, v srednja iu v niža, vsiljujejo se neredko življi, kteri z besedo in z dejanjem ugasujejo v svojih učencih duha prave nabož-nosti. Temu je pak neogibna posledica, da jih je vedno manj, kteri bi si odbirali duhovski stan, iu da mnogi gredo v semenišče s trdim namenom, ne posvetiti se službi cerkveni, nego prehraniti ali prerediti se ktero leto brez stroškov. 3. Lahki pristop k mnogim službam, ktere mlademu človeku poleg lepe plače obetajo vsakovrstno vživanje brez grenjav, ki se jih ne manjka v stanu duhovskem, odvračuje mnogo od njega. 4. Vojaška postava, ktera kakor mnogim mladim ljudem zapira semeni-ška vrata, tako sili druge, ki bi radi ostali v semenišču, da ga popustijo.
Naslednji govornik k tem prišteva: 1. siromaštvo mnozih učencev. To siromaštvo, pravi, je toliko, da marsikteri učenci ne morejo na nikakov način napraviti si potrebnih knjig, perila in sicer obleke. Iz tega vzroka se mnogi drugače daroviti mladenči sramujejo vstopiti v semenišče, ali pa izstopijo iz njega, ker se jim po mestu ponuja več prilik zadovoljiti tem potrebam. Torej svetuje govornik, naj bi se gojenci semeniški preskrbovali ne le s hrano in stanovanjem, ampak tudi z obleko in s potrebnimi knjigami. 2. Ker se vselej ne pazi, kakim ljudem se izročuje nabožni vzgoj učencev ali mladenčev, predno vstopijo v semenišče. 3. Ker se o pomanjkanji dobrih sprejemajo v držanji ali nravnosti slabejši učenci s čimur se vstavu slabi veljava in odbijajo bolj plemeniti gojeuci. Bolje je, da se sprejamejo štirje izvrstni nego dvajset kakoršnih si bodi. 4. Slabi izgledi, ki jih semeniški gojenci vidijo
tu in tam po duhovskih hišah, nektere odvra-čujejo, in proti temu naj bi se vzbujeval v duhovništvu pravi cerkveni duh, kteri bi se vncmal najbolj po vsakoletnih duhovnih vajah. 5. Mlademu duhovstvu naj bi skazovala duhovna oblast več ljubezni z bolj pogostnim obiskovanjem. Glavno in vzlasti potrebno sredstvo pa je deško ali mladenško semenišče. Imamo sicer dvoje sirotišče, toda brez pristojnega vspeha ; imamo v semenišču dva najviša gimnazijska razreda, ali učiteljev za nja nimamo- V ta namen naj se nekoliko sposobnih bo-goslovcev po dovršeni teologiji pošlje na ktero vseučilišče, da sčasoma opravijo izkušnje za gimnazijske profesorje. Kedar dobimo štiri ali pet takih i zprašanih duhovnikov profesorjev, naj se zopet odpre nadškofovski licej s sedmim in osmim razredom. 'Naj se g\eda na to, da naši vzgojni vstavi dobijo Bposobnih in izkušenih vzgojevateljev. Sirotišče v Požegi naj se proda in naj se napravi eno veliko v Zagrebu pod nadzorom nadškofovim, kjer bi se vzgojevali učenci do šestega razreda. Pozneje bi se tje dala namestiti gimnazija, in tako bi dobili popolno deško ali mladenško semenišče. Temu zjedinjenemu sirotišču naj se da predstojništvo pošteno in sposobno. Ravnatelj nima biti župnik, nadstojnik ali prefekt naj ne bodi kaplan. —
Naslednji zbornik pritrjuje predgovorniku, češ, jaz bi ne bil nikdar postal duhoven, da me niso poslali v Rim, kjer sem bil z vsem obilno preskrbljen. Iz skušnje, da blogoslovci redko izstopajo iz semenišč, kaže se očitno, da je razlogov pomanjkanju duhovskemu iskati bolj zunaj njih, zunaj semenišč. Zato naj se zedini sirotišče, vstauovi spet licej; za deško semenišče se naj razun po drugih vstanovah pomaga še z dobrovoljnimi doneski. V sirotišče naj se sprejemajo le daroviti in vredni učenci; za predstojnike postavljajo samo sta-reji izkušeni gospodje. Tudi misli govornik, da bi se o šolskih praznicih učenci ne smeli pošiljati domu, kjer se dostikrat v nekoliko dueh zruši ali podere, kar se je celo leto do-zidovalo v vstavu; naj bi se pridobila zdrava in vgodna pristava, kjer bi s svojimi voditelji ljubeznjivo nadzirovani veselo obhajali praznike.
Drug zbornik trdi, da mu je znano iz skušnje, kako neki učitelji ali profesorji učence svoje odvračujejo od duhovskega stanu ter boljšim dijakom pomagajo z raznimi podporami, da ostanejo med svetom. To je pač nov razlog za potrebo liceja. Ostro graja vzlasti zagrebškega sirotišča ravnateljstvo, da zarad prevelike varčnosti deca v njem strada, iu da z gojenci redko ali nikdar ne občuje predstojništvo. — Zopet drug je povdarjal, naj se iz istega vzroka pazi na veroučitelje ali katehete v nižjih in srednjih šolah, da se v te službe postavljajo vselej sposobni in res cerkveni možje, da z vernim duhom navdajajo učence tim bolj v sedanji dobi, kedar temu namenu nasprotuje toliko posvetnih učiteljev in pre-inodrih profesorjev.
Vsi ti razlogi so se vredili potem v primerno obliko ter v imenu zbrane skupščine podali nadškofu. Da so tu in tam prizadete tudi osebe, temu se pri tacih razgovorih ui mogoče ogniti. Glavna reč ostane pa le stvar, ktera je dokaj žalostna, in na to naj bi se ozirali vsegdar domoljubi, kteri blage volje pomagati hočejo narodu svojemu. Nadškof naj se v tej zadevi obrne do svoje duhovščine po deželi, in ta mu v tako zvanih koronah ali dekanijskih zborih pove lahko še več pravih razlogov o duhovskem pomanjkanji, bilo je koj potem čitati v „Obzoru" in — iz Senjskc bi-
skupije, kjer imajo letos bogoslovcev vseh skupaj le 14, kazalo se je v lastnem dopisu na lošo (slabo, zanikamo) materijalno stanje duhovščine, češ, ako se v tem oziru od pristojne oblasti skoro ne pomaga ostala bode škofija naposled brez duhovstva ali brez svečenstva.
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. aprila.
Avstrijske dežele.
Hrvaški „Obzor" ima brzojav iz Broda 3. apr. Iz okraja oriovaškega neki|turek Ka-petanovič ukazuje prestopiti na našo stran robit, palit in ubijat. Govorijo, da ima krdelo od 2000 ljudi; graničarji brez orožja patroli-rajo. Po noči od 2(5. na 27. marca so Turki streljali na našo stražo. Pri Ukrini je ljudstvo v velikem strabu, s praznimi rokami se ne more braniti. Potrebno je ali da vojaki posedejo vasi poleg Save ali da se graničarjem da orožje.
ČCNlti listi objavljajo kandidate za deželne volitve, ki se bodo v kmečkih občinah vršile 7. t. m., v mestih in trgih pa 9. t. m. V oklicu, v imenu zaupnih mož poslancev čeških podpisanem od dr. Fr. Itiegerja, povdar-jajo, ,,da se češki poslanci stanovitno drže pravnih načel kraljevine češke, brez kterih za narod češki ni ne gmotnega ne duševnega napredka, ne časti, ne svobode, ne prihodnosti. Živa vera jih navdaja, da gospodstvo njim sovražne politične stranke , ki se opira na splošno obsojeno nepravičnost, ne more več dolgo trpeti, da pravica iu resnica more zmagati. To prepričanje naj potrdijo pri volitvah za deželni zbor, pri kterih naj se še tesneje kakor doslej zedinijo po geslu ranjkega Palac-kega: „Svoji k svemu a vždy die pravdy!" Nazori in pripomočki posameznih, ki se mo-drejše mislijo, kakor so vsi drugi, ne hasnejo. Le ena reč pomaga: edinost insložnost; brez spoštovanja večine ni prave svobode, ne reda ne moči, ne vspeha." Kakor pričajo dosedanje skušnje, se ni bati, da bi ne bili izvoljeni vsi dosedanji kandidati.
Na mesto pokojnega Palackega Staro-čehi v zbor kandidirajo J. Jirečeka. Mlado-čehi kandidirajo v 16 kmečkih in v 6 mestnih izbornih okrajih.
]\Ta Tirolskem bodo 5. in 6. t. m. veliki posestniki volili svoje poslance za deželni zbor. Dosedanja liberalna večina začela se je krhati; osnovala se je namreč neka srednja stranka, ki k pristopu vabi vse tiste može, ki ne zmenivši se za strankarstvo imajo pred očmi le korist in blagostanje dežele. Ta stranka se bode, kakor pravi, na dosedanji postavni podtagi prizadevala za porazumljenje, in za pospeševanje koristi obeh delov dežele po načelih pravičnosti in ravnopravnosti. Med udi te stranke je tudi grof Ožbald Trap p, ki bi boje rad postal deželni glavar tirolski. Da bi slranka 'liberalna tem laglje zmagala, obrnila se je do velikih posestnikov laških Tirolov, ki ji pa niso ničesa obljubili. Vendar so liberalci sklenili, da se s srednjo stranko ne bodo pogajali in se strogo držali svojih kandidatov. Od druge straui pa je slišati, da hočejo vendar le enega kandidata srednje stranke, menda grota Trappa, sprejeti.
Vnanje države, llismark se je hotel neki službi odpovedati, pa cesar odpovedi ni sprejel. Zdaj pravijo, da je vzel enoletni odpust.
■z Carigrada se poroča, da se je 22. marca general Klapka od sultana poslovil. Sultau je pri tej priliki rekel, da po njegovem prepričanju se bode mir ohranil. „Jaz po vsaki ceni želim miru, kteri nam je za izvršitev
naših reform tudi potreben, rekel je ponosni llamid. Če bo hotela Rusija pa vendar le prijeti za orožje, sem pripravljen enkrat ali dvakrat ž njo se vdariti, potem pa bi Rusiji vendar še dovolil časten mir, ker vem, kako zelo moje ljudstvo potrebuje počitka iu miru." Turek tedaj ne čuti, ktera nevarnost mu proti in se menda zanaša na vnanje prijatelje, ki ga bodo obvarovali pogina; pa včasih tudi najboljši prijatelj človgku pomagati ne more. Tudi ni tako gotovo, da se bode ohranil mir, kakor misli turški sultan. Ker so vlade sprejele od Rusije nasvetovan protokol, pokazale so s tem, kakor piše „Golos", da je Turčija dolžna izvršiti od konference nasvetovane pre-naredbe, a pripoznale so tudi, da ima Rusija pravico siliti Turčijo, če tistih pogoj ne bi spolnila, vsled kterih le bi Rusija vojake svoje umaknila od meje. Ua bi bila pa Turčija v stanu obljubljene prenaredbe izvršiti, tega nihče ne verjame, ker ji bodo to ovirali lastni podložniki. Te dni so že bosenski agi in begi sklenili poslancem svojim poslati spomenico, v kteri odločno odbijajo zahteve kri -stjanskih prebivalcev. Tako se bode godilo tudi drugod in noben mohamedanec ne misli, da se bodo reči mirno poravnavale, ampak vsaki je prepričan, da se bode kmalo pričela vojska. Abdul Kerim paša je te dni že odšel proti Donavi, da ogleda tam razpostavljeno vojsko, okoli Banjeluke v Bosni se delajo nasipi, in vstajniki se na vseh straneh zopet vzdigujejo in so imeli s Turki že nekaj prask.
Izvirni dopisi.
Iz Trsi a, 2. aprila. (Ilrbst v Trstu. Vstajenje Gospodovo.) Dunajski listi kaj radi poročajo o potovanji ministrov, če tudi le bivših. Danes imam pa tudi jaz priliko poročati, kako je k nam v Trst prišla velika mašina: dr. Ilerbst z Wehre-tom vred. Ker takih ljudi še celo v Trstu, kjer je vendar vsakovrstnih oseb vedno na izbir, ne vidimo vsak dan, se vendar splača to, da malo postojiin pri Herbstu, tem „Dežmanu" ustavovercev.
Kaj je imel v Trstu opraviti, mi ni znano. Zvedelo pa se je, da ima počastiti naše mesto s svojim prihodom, in tako je bila neka viša oseba pripravljena, kot bivšega ministra in „še ekscelenco" spremljati ga in mu kazati ni-kavnosti našega mesta. Ali v Trstu se še marsikteri drugi zgubi, nc le dr. Ilerbst. Tako je prišlo, da ga odločeni „cicerone", ki mu je imel pokazati vse, kar je v Trstu mikavnega videti, ni našel; dr. Ilerbst tudi ni ničesar ogledal, še celo zanimivi Miramare le površno. Iskali pa so ga vendar, in kaj mislite, kje so ga našli? Stavim, da nihče ne vgane. — Našli so ga v priprosti krčmi poleg Miramara, kjer je — horribile dietu — s svojimi pajdaši ta rokiral. Tedaj je prišel dr. Ilerbst v Trst tarokirat! Kedar bo v državnem zboru prilika, bo pa ta mož vendar-le o Trstu vse vedel, kakor jc že v onem zboru govoril zoper pom-noženje mestne straže v Trstu. Velik ,,špas" bi bil, ako bi ga bili tatovi, kterih v Trstu vse mrgoli, s čevlji in klobukom vred ukradli — iz hvaležnosti — in potem ga tako skrili, da bi ga ne bilo več najti. Morda bi s tem celo državi vstregli.
Procesija vstajenja Gospodovega bila je tako sijajna, da smo malokedaj prej imeli še tako. Mestno starešinstvo je poskrbelo, da so med slovesnostjo na kastelu v poveličanje svečanosti grmeli topovi, da se. je vse treslo; tudi se je procesije vdeležilo premnogo najod-ličnejšega prebivalstva tržaškega, mestno starašinstvo, razni vradi itd. Tudi k veliki maši
na veliko nedeljo prišel je ces. namestnik. Polagoma bodo ljudje že začeli čutiti, da le krščanstvo družbo čioveško oživlja, in da tam, kjer umira krščanstvo, tudi pravega napredka ni.
Domače novice.
V Ljubljani, 5. aprila.
(Učiteljska spraševanja) bodo to spomlad 23. aprila in prihodnje dni. (Jas za razglaše-vanje je do 16. aprila.
(Veleč, knez in škof rlr. Pogačar) se v soboto odpeljejo na Dunaj, kjer se !). t. m. snidejo vsi škofje avstrijski k skupnim razgovorom. Program obsega več reči, med kterimi je tudi skupna adresa do sv. Očeta o pedeset-letnici njihovega škofovanja.
(Šolski nadzornik Vrečkoj je iz Gradca prestavljen na Dunaj. Na njegovo mesto pride nadzornik Adam iz Linea.
(S posebnim vlakom) na Gorenjsko peljalo se je veliko nedeljo iz Ljubljane samo 7 ljudi, z vlakom pa, ki je šel v soboto iz Trsta na Dunaj, peljalo se je komaj 80 ljudi. Glavni vzroki temu so trije: 1. se ljudem vkljub li-baralizmu , ki med veliko nedeljo in kakim delavnikom ne dela razločka, zdi nedostojno o tako velikem prazniku vozariti se po svetu; 2. sedanje še precej hladno vreme ljudi posebno ne mika, in 3. primanjkuje ljudem za taka razveselovauja najpotrebnejše reči — denarja-
(Slovensko gledišče.) ,,Zapravljivtc" je v pondeljek napolnil hišo, česar je bil beuefici-jant gosp. Kajzelj gotovo vesel. Da-si igra ni po vsem tekla gladko, so vendar glavne naloge bile v dobrih rokah. Igra je trpela do 11. ure, kar je gotovo predolgo; kjer je toliko sprememb, kakor v tej igri je treba požuriti se vsem, zlasti mašinistom. Moški zbori so se dobro odlikovali, sploh je bilo petje dobro. O posamnih igralcih ne govorimo, ker smo o tej igri že večkrat poročali.
(Muzikalno deklamatorno akademijo) bodo napravili v drugi polovici tekočega mi/sca di jaki gimnazije in realke, ktere čisti dohodek je namenjen podporni zalogi za revne dijake.
Dan in program te dobrodejne predstave se bo oznanil o svojem času.
(O katoliškem shodu), ki se bode od 30. aprila do 3. maja obhajal na Dunaju, piše „turški list", da bode vlada k zborovanju poslala svojega komisarja ter osnovateljem zažu-gala, da hoče shod nemudoma razpustiti, če se bode govorilo zoper obstoječe postave. Ker so nazori o tem, kar je za ali zoper postavo, zlasti po liberalni logiki jako raztegljivi, se že zdaj lahko sodi, kakšno osodo bode omenjeni shod imel. — Turške liste tudi nabiranje darov za sv. Očeta jako hudo v oči bode, in da bi vlado prisilili nabiranje teh darov prepovedati, raztrosili so laž, da je po smrti kardinala Antonellija, ki jo oskrboval te darove in pred smrtjo izročil ključ nekemu sorodo-vincu, zmanjkalo 800.000 tolarjev, kar bi bilo vzroka dovolj, da bi se to nabiranje v Avstriji prepovedalo. Pa naj še kdo reče, da v Avstriji ne vlada največa svoboda!
(Samoumor.) Andrej Skrie, 25 let star vrvarski pomočnik iz Krakovega, je veliko nedeljo popoludne v Latermanovem drevoredu pričakoval železuiškega vlaka, ki se po 3. uri pelje v Trst, in ko je pridrdral, skočil je na železnico in se vlegel pred mašino, ki ga je strla, preden je bilo mogoče vlak vstaviti. Pravijo, da je ranjki popival žganje, ter se dela ogibal in ljudem tožil, da je življenja sit. Truplo so nemudoma spravili v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Eazne reči.
—	G. Jož. C epu der, začasni učitelj na Kaki, pride začasno v Šmarijo pri Ljubljani.
—	Za mestne volitve v Gorici, ki se bodo najbrže vršile meseca maja, je že na ogled izpostavljen imenik volilcev, obrok za reklamacije pa odločen do konca meseca aprila.
—	Slovar ali r e č n i k hrvaški. „Ob-zor" br. 73 poroča, da je veleučeni akademik in profesor na veliki šoli v Beligradu dr. J. Daničič na poziv akademije jugoslovenske dospel v Zagreb, da prevzame vredovanje velikega akademiškega rečnika, za kterega se je po njeni osnovi nabirala in v preteklih desetih letih jako bogata in lepa tvarina. Srbska vlada je v ta namen rada privolila, in tako hoče tudi pripomoči, da pride na svetlo knjiga, ktera bode na čast in na korist narodu hrvaškemu. Temu poslu gotovo sposoben je Daničič, in ako srečno dožene namenjeno delo, postavi akademiji in sebi monumentum aere perennius". In kdaj dojde slovenskemu narodu in nabranemu gradivu že tolikanj zaželeni sposobni Daničič? —
Umrli so :
Od 28. marca do t. aprila: Špela Žlebnik, gostinja, 83 1., vsled starosti. Al. Prašnikar, fabr. dol., 13 1., za piemijo. Blaž Mihelič, del., 48 1., za pljučnico. Zora Tome, m. vrad. o., 5. m., za vodeno glavo, Jožef Ivi/,i6, gostač, 45 1. za pljuč nico. Katarina Šinkovec, gostinja, 66 1., vsled prehlajenja. Al. Kosak, del,, 49 1., Janez Cerma-žer, gostač, 48 I , oba za jetiko. Janez Marinka, hiš. pos. 39 1.. za pljučnico. Anton Žvokelj, kmet. sin, 44 1., za vnetjem možg. mrene. Gregor Jeraj, usnjar, 73 1., za pljučnico. Luka Stibil, mestni revež, 85 I., vsled starosti. Adolf Prebil, miz. o., 2'„ m., za sušico.
Loterijske številke 31. marca. Na Dunaju: (iS, 71, !>(», (i, 34. V Gradcu: 85, (iS, 23, 83. 78.
Telcisnilirnt' dvn»riu> ci»i>e 3. aprila. Papirna renta 64*20 - Srebrna r-^nta 68.20 — Zlata renta 77 40. — {Stoletno državno posojilo 109 50 Baiikim Hk«'>j» 822 — Krediti akcije 150 80 - London 123 90 — Sr*1 107 10. — Ces. r cekini 5'72!— 20-tranaov 9 74.
Dr. Tancer,
učitelj zobnega zdravilstva in praktični zdravnik za zobe v Uraden, biva sedaj ^ I/as 1 "atti,
pri „SIonuu (Hotel Elefant) v I. nadstropji na voglu sob. št 6 in 7,
(za gospe dobe se, ako želč , tudi posebne sobe) ter vsaki dan od 9, ure zjutiaj do (i. ure zvečer ozdravja	(1)
bolne in izdeluje umetne /obe.
Mudil se bo tukaj le še 10 dni.
Njegovi c. kr. p r i v i 1 i g i r a n i pripravki za zobe. namreč: Antiseptikon — zdravilna voda za usta, po 1 gld. sklenčica, prali, škatlja po 1 gld. in pasta za zobe, po 80 in manjša po 30 kr., dobivajo so pri njem samem, kakor tudi pri gg. Birschitzu, Mahru, K ris perju in Busi-naru v Ljubljani; pri g. Marinšku v Loki v lekarnah v Kranji ili Kamniku in v vsaki proda-jalnici na Koroškem in Štajarskem.
| Dr. Valentin Sarnik |
« ima svojo odvetniško pisarnico v tistih t* prostorih, kjer je bila poprej bilježniška « pisarnica ranjkega notarja g. dr. J. Re-
bič-a nasproti „Križankom<l (ali mestni »s jg delegirani sodniji) pri tleh, hiš. št. 181, ^ m nova 19.	(1) »
K
■M	«