Stev. iz. V Mnbllanl, t ponedeljek, dne 17. ]annai]a 1910. Leto XXXVIII. Velja po pošti: m ^m^ mgm JgS^ A§ Milili ff ===== inseratt: — >elo leto oapre| K ^KRmBM WSg ■■ mgR&^tt M MHMIjPff JB^HB Enostolpna petltvrata (72 mm): :Ti Cpl ■ H^l B ■ Aa 1^8 ff^l S SS. m meaeo • ^^^ j^H ^B ■■ ■■ ^B ^B ^B g« trikrat.....• 10 . oeloletoo • 29— ^^^ ^B ^B — ^M ^B sa toč ko trikrat ■ ■■VB ■vi I « reklamnih noticah stan. Vapravništvn: ■ ^^ ■ ^ ■ ■ ■Jf ■ ■ ^B ■ ■ 22 g M ■■ ■ ■ ^ ■ B ■ ■ Ot>|a»l|en|o primeren popaat. io(ii|ao|c aa dom n» ^^flfl^F J^D^H ^^H^^B B^f jfifi ^BH^P nedal|e ec. - Posamezne tte». io ^^^^^^ W M pr.minike, ob 5. url popoldne. mr Orednlitvo |e t Kopitarjevih olloah štev l/OL Bokoplai ae ne vračalo, neiranklrana pisma aa aa mm ipre|ema|o. - OrednlSkega teleiona ate« Ii mm P olitičen list za slovenski naro d ■ OprarnlStvo |e « Kopitarjevih olloah Ste* 6. im m 8pre|etna naročnino, tnserate in reklamaol|e = ....... OpraTolikega teleiona štev 188. i m Današnja številka obsega 6 strani. Za politično izobrazbo in ljudske pravice. Ljubljana, 16. jan. »Slovensko katoliško delavsko društvo« v Ljubljani je sklenilo, da prične prirejati redne nedeljske politične shode vsaj v zimskem času, da se tako dvigne politična izobrazba ljubljanskega in okoličanskega kršč.-socialnega delavstva. Zadnja leta sem je obračala slovenska krščanskosocial-na delavska organizacija svojo pozornost predvsem strokovnemu združevanju krščanskosocialnega delavstva. Z ustanovitvijo »Jugoslovanska Strokovne Zveze« je postavljen zadnji vogel naši strokovni organizaciji in je vsakomur omogočeno, da je stanovsko, strokovno združen. Pri stanovskem agitačnem združevalnem delu nikakor ne sme zaostajati tudi politično izobraževalno delo. Nujno je zato potrebno redno, smotreno politično izobraževalno delo. Za splošno izobraževalno delo ljudstva v Ljubljani je po rednih tedenskih torkovih predavanjih »Slovenske Krščanskosocialne Zveze« izborno preskrbljeno. Ravno tako se pa mora poskrbeti tudi politična izobrazba, kar nameravamo doseči s tedenskimi nedeljskimi shodi po najstarejšem slo-. venskem krščanskosocialnem društvu. Pričakujemo, da se nedeljski politični shodi, ki bodo redno ob desetih dopoldne v prostorih S. K. S. Z., ravno tako vdomačijo, kakor so se vdomačila predavanja S. K. S. Z. Krščanskosocialni delavci in delavke, kakor tudi delavski prijatelji, agitujte, da bodo nedeljski redni shodi krščanskosocialne delavske organizacije dobro obiskovani. Pred današnjim shodom se je vršil občni zbor »Slovenskega katoliškega politiškega društva«. Po občnem zboru se je odbor sestavil tako-le: Mo-škerc, predsednik, Himmelreich, zapisnikar, Zabukovec, blagajnik. Ob desetih dopoldne je nato sledilo prvo redno nedeljsko javno društveno zborovanje. Prvi je govoril odbornik Ivan Gostin-čar s posebnim ozirom na nameravano preosnovo ljubljanskega občinskega in volivnega reda. Shod je sprejel na govornikov predlog sledečo resolucijo: ZAUPNICA S. L. S. IN NJENIM POSLANCEM. Shod »Slovenskega katoliškega delavskega društva« v Ljubljani dne 16. LISTEK. Iz dnevnika malega potedneža. Ameriška humoreska. (Dalje.) 8. Gospod Vilkins in njegova sestra se peljeta na izprehod. Teta Liza je vseeno prišla na ženi-tovanje, četudi je bila poprej razžaljena. Kot poročno darilo je prinesla Lili svileno odejo katero je sama skupaj zmašila. Ko sem jaz to zvedel, sem jo opozoril, da bo Lili gotovo zelo razočarana, ker namreč pričakuje od nje lepo srebrno čajno opravo. Naša Elza je zato krščena na ime Elizabeta, da ostane ta svetnica v rodovini, ne vem pa, zakaj se tako imenuje Beti, naša hišina; bom jo sam vprašal, ako se ob priliki spomnim. Teta jc skakala po sobi kakor kura, ako ji nenadoma glavo odsekaš in vpila, da je po njenem mnenju še preveč, če Elzi, ki se po njej imenuje, kupi čajno opravo, llekla jc, da bo celo svoje premoženje zapustila sirotam in da mi vsi skupaj ne dobimo niti vinarja, ako je Lili nezadovoljna R svileno odejo; da bi bila sicer Elza Že kaj dobila, ker je tudi njena botra, januarja 1910 izreka toplo zahvalo poslancem S. L. S. v deželnem zboru, ki tako vztrajno delujejo na to, da se ljubljanski občinski svet podemokrati. Shod kliče poslancem S. L. S. vztrajno naprej. Kdor je proti Vam, je tudi proti nam. Delavstvo je na Vaši strani. Obenem izreka neomajno zaupanje poslancem V. L. S. v državnem zboru in jim izreka toplo zaupanje za njihovo plodonosno delo v prvi vrsti in imenoma poslancema dr. Šusteršiču in dr. Kreku. Delavstvo je ponosno, da ima take poslance. Shod pozdravlja dr. Šu-steršičeva zakonska načrta o uveljav-ljenju volivne dolžnosti za deželne in državnozborske volitve. Izreka se za vpeljavo volivne dolžnosti pri ljubljanskih občinskih volitvah. Glede na nameravano preosnovo ljubljanskega občinskega in volivnega reda najtopleje pozdravlja in se izjavlja za proporčen način volitev. Po Gostinčarju govori Daželni odbornik dr. Evgen Lampe o političnem položaju. Govornik se hoče pečati s postavodajalnimi zastopi, in sicer z državnim zborom, s plošnim političnim položajem in z domačimi razmerami. Državni zbor splošne in enake volivne pravice in poslanci S. L. S. V državnem zboru so se napravile zadnji čas velikanske preosnove. Sedanja Bienerthova vlada je hotela pritiskati Slovane ob steno in jih zatirati. Dr. Šusteršič je delal na to in posrečilo se mu je, da so se češki, del poljskih in slovenski poslanci zvezali v opozicijo proti sedanji vladi. Skoraj proti večini državnega zbora se je sedanje ministrstvo vzdržalo. Kadar so Nemci in če tudi le majhen njihov del izjavili, da niso zadovoljni, se jim je vedno ustreglo, na Slovane pa se niso ozirali. Iz tega je popolnoma razvidno, da se imajo boriti slovanski poslanci z velikanskimi težavami. Češki kmečki in naši poslanci so nastopili pred Božičem z ob-strukcijo. Njihovi nasprotniki so hoteli vleči sejo čez novo leto. Vse je kazalo, da bo Bienerthova vlada vladala naprej brez državnega zbora. Tu so napravili naši poslanci imenitno potezo. ,Dr. Krek je vložil svoj predlog, s katerim se zatre vsaka obstrukcija. Vsi Nemci in socialni demokrati ž njimi so vpili nad našimi poslanci: »Dol z ob-strukcijo! Obstrukcija se mora zatre- sedaj pa ne ve, kako bo. Ko je to zvedela Suzi, me je ozmerjala, češ, da sem zopet veliko neumnost napravil in da sedaj gotovo ne bo ničesar dobila ocl tete, ko vzame svojega doktorja. Rekla mi je, da sem mojster zmeda in ko sem jo vprašal, kaj naj bo to, ali kak ptič, ali kaka druga žival, mi je zatrdila, cla je to nekaj takega, kar ima dvoje nog in strašno hiter, gibčen jezik. Sedaj zahaja k nam zopet nov mlad gospod in po mojem mnenju hodi samo radi Elze. Vprašal sem že Beti, če tucli tako misli in pritrdila, mi je. Najbolje bi pač storili, ako bi bili zelo prijazni z njim, kajti Elza je že stara in kar smešno se mi zdi, ako pomislim, da jc zadnjega majnika dopolnila že 23. leto. Slišal sem, da ji je mama nekdaj rekla: »Sedaj hodiš po gozdu a nazadnje boš morala pobrati staro, krivo palico;« — ne vem sicer, kaj te besede pomenijo, a čudne so. Mož se zove gospod Vilkins. Ko sta zadnji večer sedela z Elzo v salonu in kramljala mod seboj, sem šel tjekaj in si ga natančno ogledal. No, ampak ta je čuden! Elza mi je migala, mežikala in kimala, da naj se poberem proč, ker sem pa vedel, da mi tega ne bo glasno ukazala, sem so delal, kakor da njenih znamenj ne zapazim. ti!«, a za tak poslovnik, ki bi zatrl ob-strukcijo, niso bili za pridobiti. Zdaj, ko so bili popolnoma zmučeni, so sicer neradi, a le glasovali za poslovnik, ki onemogoči obstrukcijo. Zdaj je naenkrat v državnem zboru šlo naprej. Ves avstrijski položaj je dobil drugačno podobo. Začenja se drugačno življenje. Hitreje in upajmo, tudi boljše se bodo delale postave, kakor do zdaj. Poslovnikova izprememba in Mažari. Na Ogrskem vladajo zdaj v ma-gnatski zbornici samo veliki plemeni-taši, v poslanskem zastopu pa vlada privilegirano meščanstvo. Na Ogrskem pritiskajo Slovane in Rumune Mažari ob steno. Košut in tisti, ki jih je spravilo privilegirano mažarsko meščanstvo na vrh, imajo namen državo raz-djati. Cesar je rekel Mažarom odločno besedo, da je zadnji čas, da se uvede na Ogrskem splošna volivna pravica. We-kerlova vlada je to tudi cesarju obljubila, a prelomila je svojo besedo, ker bi prišlo do veljave mesto privilegiranih politikov ljudstvo. Izgovarjali so se Mažari, češ, da avstrijski državni zbor splošne in enake volivne pravice ne dela. Danes jim to ni več mogoče. Vidijo, da je bil avstrijski državni zbor splošne in enake volivne pravice zmožen sebe ozdravili in ukrotiti. Na Mažarskem je poverjena zdaj vlada Khuenu, o katerem pravijo, da ima železno pest. Proti Hrvatom je lahko kazal svojo železno pest, videli bomo, če jo bo tudi proti Mažarom. Za gospodarsko izboljšanje. Vsled izvrstnega vodstva slovenske državnozborske delegacije se je dvignil političen pomen Slovenccv. Država se sploh ozira bolj na naše pokrajine, kakor se je prej. V prvi vrsti zahtevamo potrebne železnice. Mi hočemo, da dobimo železnice, ki jih potrebujemo. In železnice potrebujemo na Gorenjskem, Dolenjskem in na Notranjskem. V drugi vrsti zahtevamo od države podporo, da izvršimo jako obširen program za izboljšanje gospodarskega položaja v naši deželi. V prvi vrsti hočemo poskrbeti našemu prebivalstvu dobre ceste in vodovode. Ne samo, cla izboljšamo ljudem gospodarske razmere, hočemo tudi dati domačim ljudem zaslužek. Dovolj dela In prilike podjetnosti domačinom na Kranjskem. Lani se je izdalo na Kranjskem za vodovode in druge naprave poldrugi milijon. Veliko delovnih sil najde lah- »Kako se pa imaš, mali mož?« vprašal me je. »Nisem noben mali mož,« mu odvrnem, »temveč le deček. Ali mordg, mislite, da sem kak pritlikovec iz cirkusa, ker le taki so že stari, a mali možje?« Smejal se mi je. Nato sem ga vprašal: »Kako pa to, da se vam zasveti v ustih, kadar se smejete? Morda vam je zobozdravnik zlato vlil v zobe, kakor naši Elzi?« »Ti si pa res šaljiv dečko,« je rekel, ni še pa hotel zasmejati, da bi bil jaz videl, kaj ima pravzaprav v ustih. »Vi ste tudi šaljiv,« mu rečem. »Kaj imate pa na drugem očesu, cla se prav nič ne premika? Ali jc morda iz stekla?« »Ti si pa res največji surovež,« zavrne me Elza. »Poberi se mi, sicer povem vse to mami in dobil jih boš?« Šel sem lorej, a se kmalu vrnil, ker sem hotel na vsak način izvedeti, zakaj se mu samo eno oko premika. Postavil sem se predeni in ves čas na-tanično opazoval njegovo čudno oko; Elza je pozneje pravila, da bi bila najrajši pobegnila, tako jo je bilo sram. »Jurček,« prosila je in se držala sladko kot torta, »bodi tako prijazen in reci Beti, da donese pecivo in limonado.« ko zato delo doma. Pri nadaljnih delih bo dobilo na tisoče ljudi doma delo in dober zaslužek. V prvi vrsti se oziramo pri oddaji del na domačine. Zeli, da bi delavstvo delalo doma, kjer je dosti dela, in naj ne hiti v Ameriko. Pred vsem velja moj poziv tudi domačim podjetnikom. Saj ni nikjer zapisano, da bi morali delati velika dela le Nemci in Italijani. Če je eden preslab, naj se jih več združi in naj prevzamejo v zvezi z našimi denarnimi zavodi dela. Slovensko delavstvo poziva, naj se naši ljudje poprimejo dela, ki jim ga nudi dežela. Ko se loti enkrat ljudstvo dela, ostane tudi zaslužek doma. (Pritrjevanje.) Kako deremo mi Ljubljano. Govornik opozarja naše liberalce, naj tako ne lažejo in naj ne vpijejo samo, kako da mi odiramo Ljubljano. Vse liberalno delo obstoja v tem, da neprenehoma samo lajajo na nas. Tudi za Ljubljano se po nas veliko stori. Tu se ozrem samo na ljub ljansko Barje. To je največje delo, ki bo trajalo nekaj let. Osuševanje Barja je velikega pomena za Ljubljano. Z osuševanjem Barja preganjamo tudi ljubljansko meglo. Barje posušeno bo sposobno za lepe njive, za lepe travnike. Kdo bo imel od tega dobiček? Ljubljana. Če porabimo večje vsote za povzdigo živinoreje, vprašam, kdo bo imel dobiček? Ljubljana, ker bo življenje cenejše, kakor je zdaj. Ravno tako pridejo ceste in železnice Ljubljani v korist. Od štirih milijonov kron, ki se bodo izdali za osuševanje barja, bo največji del že med delom ostal v Ljubljani. Dr. Tavčar vpije po shodih, da hočemo mi Ljub -ljano zatreti in odreti. Vprašam dr. Tavčarja, ali se to pravi Ljubljano odirati in zatirati, če osušujemo ljubljansko Barje in če hočemo s cestami in s povzdigo živinoreje in poljedelstva nuditi Ljubljani cenejše življenje. Najdražje je zdaj življenje v Ljubljani. Cenejše pride življenje na Francoskem, v Belgiji, v Nemčiji in v Italiji, kakor v Ljubljani, to pa vslecl tega, ker pri nas kmečko gospodarstvo ni dovolj razvito in urejeno. IZPREMEMBA LJUBLJANSKEGA OBČINSKEGA IN VOLIVNEGA REDA. Proporčen način volitev. Prihodnji teden se bo razpravljalo v deželnem zboru o izpremembi ljubljanskega občinskega in volivnega reda. Ta zakonska predloga še ni ta tre- Naročilo sem brzo izvršil in prišel takoj nazaj ter ga še ostreje opazoval; nisem mogel namreč priti na jasno, kaj je z njegovim očesom. Lase ima čisto rdeče. Ko je Elza videla, da se ne zganem iz mesta, se je oprostila za minuto ter izginila v sosedno sobo in ko se je vrnila, mi je rekla: »Jurček, precej moraš k mami.« Moral sem torej iti in mama mi je povedala, cla jc strašno neolikano tako zijati v goste. »Toda mama, zakaj se mu pa le eno oko premika in giblje, drugo pa ne? Povej mi!« Veliki ljudje so strašno kratki in neolikani, če morajo govorili z malimi; namesto, da bi mi bila stvar razložila, rekla mi je enostavno: »Čas je, da greš spat, Jurček! A^o!« Gospod Vilkins zahaja k nam redno vsak drugi večer. Suzi in doktor sedita v prvi, on in Elza pa v drugi sobi. Zakaj vendar ne vsi skupaj? Juiri popoldan se hočeta sama peljali na izprehod — iz mesta. Spodobilo bi se cla bi bila tudi mene povabila, ali vsaj vprašala, če hočem z njima. Pa ne pride jima na misel. Zato pa hočem prav na'ašč biti tudi na vozu! Najbolj imenitno bo ako se skrijem pod sedež, ker potem lahko slišim vse, kar ji bode pripovedoval; nutcK popolnoma do zadnje pičlce izdelana. A eno načelo se mora izvesti, namreč to, da morajo vsi stanovi, vse stranke biti zastopane v ljubljanskem občinskem svetu. (Odobravanje. Zdaj razmere niso zdrave. Ena sama stranka gospodari, skupaj tiše glave in kar se jim zdi, da ni za javnost, o tem sklepajo v tajnih sejah. To mora biti drugače. Po volivni preosnovi hočemo doseči, da se bo o vsem občinskem gospodarstvu javno razpravljalo. 30 volivcev bo imelo pravico, da predlože listo kandidatov za občinski svet, in to listo bo moral magistrat razglasiti. Ko bodo šteli glasove, ne bo dobila vseh mandatov tista lista, ki ima največ glasov, marveč bodo upoštete po razmerju oddanih glasov vse stranke. Po sedanjem volivnem redu recimo bi bilo treba voliti 15 poslancev. Oddanih je bilo 4000 glasov, ena stranka dobi 2001, druga 1999 glasov. Tista stranka, ki je dobila dva glasu več, dobi vseh 15 poslancev, druga, ki je imela le dva glasu manj, ne dobi nobenega. Za Ljubljano se bo vpeljal tak voliven red, po katerem bi se pri 2001 in 1999 glasovi nakazalo pr vi 8, drugi pa 7 poslancev. Na ta način pride tudi delavstvo do veljave. Mogoče, da pride do občinskega svetni-štva tudi socialni demokrat; zakaj ne? To nam je popolnoma prav, da ne bo samo na shodih hrulil, marveč bo povedal v občinskem' svetu, kar se mu ne bo zdelo prav. Če bi prišlo do tega, da bi mi dobili neomejno oblast v občini, bi sami tega ne hoteli. Nasprotne stranke naj imajo pravico, da se lahko prepričajo, kako se gospodari. Na deželi. Vprašal bo kdo, zakaj da tega ne vpeljete na deželi. Na deželi voli vsak okraj po enega poslanca. In enega poslanca ne morete razdeliti in razrezati v več kosov. Pri občinah na deželi bi s proporčnim načinom volitev povzročili krajevne boje, ki bi bili zelo škodljivi. Sicer je pa proporčen način volitev že vpeljan marsikje. Na Francoskem se čisto resno bavijo z vprašanjem, ali bi ne kazalo, da se izvede v celi državi. Misel sama na sebi je pametna. Videti hočemo, kako se bo obnesla v Ljubljani. Volivna dolžnost. Dr. šusteršič je vložil v deželnem eboru predlog, po katerem se uvedi volivna dolžnost za državno- in deželno-zborske volitve na Kranjskem. Volivna dolžnost je dobro sredstvo, da se pokaže popolna slika o mnenju volivcev. Morebiti bi kazalo, da se uvede tudi pri ljubljanskih občinskih volitvah. Po vpeljavi volivne dolžnosti preneha tudi tisti grdi način agitacije, ki smo ga bili navajeni po Ljubljani. Px-enehala bo tista grda gonja, ko letajo Hribarjevi agitatorji od enega do drugega in groze z odvzetjem podpor in z drugimi nasilnostmi. Vse take umazanosti morajo prenehati. Stvar bi bila posebno dobra za delavstvo. Vse drugače bo izgledalo, ko bo Jahko delavec rekel: Jaz moi-am voliti. (Odobravanje.) Pooblastila proč! Dozdaj so volile ženske volivke samo s poblastili. Prva stvar, ki jo mora- ima namreč čuden hreščeč glas. Poskusiti hočem, če bo šlo. Tudi Janezka bi rad vzel seboj, toda za oba bo premalo prostora. Gospod Vilkins se je pripeljal ob štirih pred našo hišo v lepem, popolnoma novem koleslju: vprcžen je bil isker, črn konjiček s pozlačeno vprego. Jaz sem že čakal na hišnem vogalu na preži. Ko je šel v hišo pravit, da je prišel, skočil sem hitro na voz, vzdignil usnje ter smuknil pod sedež, potem usnje zopet poravnal in živ človek me ni mogel zapaziti. Kolena sem imel zelo skrčena. Popravil sem si ležišče, kolikor sem mogel in bil tiho kot miš, ko sta se vsedla. On je zagrabil za vajeti in šli smo. Konjič je letel kot lastovka, dokler nismo pustili mesta za kakih osem kilometrov za seboj. Že takrat mi je bilo grozno žal, da sem šel z njima, ker sem bil strašno truden;'zdelo se mi je, da ležim v stiskalnici. Oh kako so me vse kosti bolele. Ker je postalo po solnčnem zatonu nekoliko hladneje, konj ni več stopal posebno hitro in naposled je jel korakati počasi, da me je obhajala bojazen, da bom moral pod tem sedežem izdihniti svojo u>ogo dušo. Seboj sem vzel zavitek raket, kakor tudi nekaj Vžigalic, toda ker sem hotel še slišati, kaj ji bo vse povedal, sem čakal s svojimi umetnostmi. Tako neskončno sem bil že utrujen, da niti na to nisem mogel več misliti, zakaj so njegove oči tako čudne. (Dalje prih.) mo zahtevati, je, s pooblastil! proč. Kako so zdaj delali! Volivke so skoraj morale podpisati, ne da bi znale, kaj da podpišejo, če je prišel policaj Njegovega Veličanstva Hribarja k njim: Saj so si morebiti mislile, da bodo kaznovane, če ne podpišejo. Zato je etia glavnih naših zahtev: s pooblastili proč! Volivno pravico naj izvrši volivka ženska sama, osebno. Hočemo dati ženskam posebna volišča, kjer ne bodo Izpostavljene surovosti in nasilju liberalnih agitatorjev. To so načela, po katerih smo in hočemo delovati. Imejte zaupanje do S. L. S. Prepričani bodite, tla ljudje, kakor dr. Šusteršič in dr. Krek ne bodo prodali delavstva. Vsega, idealne volivne pravice, ne moremo zaradi razmer še izvesti. Ampak kar moremo, to storimo: vrata hočemo odpreti najširšim ljudskim slojem! Ravnatelj Frosenc omenja da je podal deželni odbornik dr. L. Lampe bilanco o celem delova nju. Govoriti hoče le kratko in sc pečati nekoliko s pogledom nazaj. Časi se vedno izpreminjajo. Stari občinski red ni bil, ko se je izpremenila postava o domovinstvu, nič več primeren za sedanje čase. Pred desetimi leti je predlagal že klubu občinskih svetnikov primerno občinsko volivno preosnovo, podobno dunajskemu volivnemu redu. Ta načrt je klub soglasno odobril, a stvar se je pokopala, dokler ni Hribar predložil občinskemu svetu svojega načrta pred državnozborskimi volitvami, da pridobi zase socialne demokrate pri državnozborskih volitvah, kar se mu je tudi posrečilo. No, po S. L. S. izdelani zakonski načrt o volivni preosnovi občinskega in volivnega reda je tako pravičen, da bolj biti ne more Zakaj mu nasprotujejo liberalci? Zato, ker dobe vse stranke kontrolo nad občinskim gospodarstvom. Danes ni nobene kontrole v občinskem svetu. Ako se gre za kako važno zadevo, pride v tajno sejo. In tu predlaga župan: Ti sklepi naj ostanejo tri leta tajni. (Čujte!) To riiti postavno ni. Proti sklepom občinskega sveta ima pravico pritožbe občan. Kako se bo pritožil, ako sklepa tri leta ne pozna. Neljube osebe ne pridejo v odseke. Neki občinski svetnik, protestant in lekarnar Trnko-czy, mi je rekel: Ti ne smeš v noben klub, če bi še tako delal, ker si pristaš S. L. S. To označuje sedanji sistem. Nam se gre za to, da se dela. Ni nam za moč. Z velikim veseljem pozdravlja nameravani zakonski načrt o izpre-membi občinskega in volivnega reda. Znamenit govor vojaškega dostojanstvenika. Te dni je nastopil svoje poveljniško mesto pri 33. pešpolku v Aradu polkovnik A. Baubini ter se predstavil častniškemu zboru s sledečim govorom: »Po mojih mislih ne more biti častnik v mirnem času nič drugega kot vzgojitelj naroda. To je moj program in iz tega sledi, da od vsakogar v polku pričakujem, da najhumanejši način in z največjo potrpežljivostjo vrši svojo nalogo. Ako si tudi vi prisvojite enako naziranje, potem ne bo moglo biti govora o vojaški brutalnosti, ne o zlorabi moči. Četa, ki jo bo odgojil častniški zbor takih nazorov — brez nepotrebnega preoblaganja in mučenja — bo v vojski gotovo na svojem mestu. Moja želja je, da bo častniški zbor zbor vi-težkih, korektnih mož, ki jih veže medsebojna bratska ljubezen. Odlikujte se po plemenitosti duše. Dolžnost polkovnika ne obstoji v merjenju čepic, marveč v tem, da zahteva od častnika human, prosvitljen duh. Strog poveljnik hočem biti in zahtevati točnost, toda pod geslom: ne kasneje, a tudi ne prezgodaj. Ako ima n. pr. polk nastopiti ob 8. zjutraj, ni treba, da se ljudi nažene že ob venkaj in jih % ure po nepotrebnem muči. To ozlovolja moštvo in častnike. Pričakujem, da se bodo službeni posli vršili hitro in redno, a brez pretirane naglice. Vsak naj vrši svoje dolžnosti po vesti in poštenju.« Končno je polkovnik opomnil častnike, naj z moštvom in med sabo občujejo kakor sc spodobi olikanim ljudem in ne rabijo grdih in surovih izrazov. Naj bi se ta edino pravilna in plemenita načela uveljavila v naši vojski. Upor častnikov v Madridu; Poroča se nam iz Madrida: Nekateri častniki so izjavili, da je vladai po boju v Maroku, več častnikov prehitro povišala v službi. Zaradi te vesti jc vlado ostro napadel vojaški list »La Cor-respondencia militar«, češ, da bi vla-i da morala povišati častnike v službi po njihovih službenih letih. Ker ni bila vlada obveščena pravočasno, da hočejo častniki demonstrirati, ni mogla preprečiti namero 500 častnikov, da so priredili burne ovacije vojaškemu listu »Correspondencia militare«. In zares je v četrtek, dno 13. m., došlo okoli 500 častnikov pred uredništvo tega lista, kjer so burno aplavdirali uredniku konjeniškemu polkovniku, kličoč: »Živela pravica!« To je jasen dokaz, da veje v španski vojski nedisciplinirani duh. Ko je vlada izvedela, da se nameravajo ponoviti te demonstracije, je sklenila ukreniti stroge korake. Madridski vojaški poveljnik je bil odstavljen s svojega mesta in na njegovo mesto postavljen general Rois; urednika vojaškega lista so takoj zaprli, kakor tudi poveljnika Julija Amado v trd-njavske ječe; kapitan Golfih je bil zaprt v trdnjavo v Kadiksu, a kapitan liano v ono v Kartageni. Zaprti bodo toliko časa, dokler vojaško sodišče ne izpelje preiskave ter se ne odloči o njihovi osodi. Govori se, da bodo zaprli še več častnikov. Polkovniki konjeniških polkov Principž in Reina so odstavljeni od poveljstva s kraljevim dekretom. Poveljniki posadk v Valenciji, Valladebidu in Coruni so brzojavno odpuščeni s svojih mest. Poleg tega je španska vlada poslala na vse poveljnike španskih garnizij brzojavna povelja, da naj preprečijo vsake demonstracije ter naj najstrožje kaznujejo vse začetnike tozadevnih agitacij. — Z druge strani se tudi poroča, da je bila častniška demonstracija plod tajne zarote. Govori se o politični agitaciji, kateri je bil vodja Lazier. Glede na postopanje proti princu Pignatelliju se še vlada ni odločila. Sodeloval je namreč javno pri izgredih. Zaprla je vlada jako mnogo častnikov, mnogo pa jih je odpustila iz službe. Ljubljanski občinski svet. lj Dnevni zed jutrišnje seje ljubljanskega občinskega sveta je poleg že v soboto omenjenih točk naslednja: o prošnji juvelirjev, zlatarjev, urarjev itd. v Ljubljani za ustanovitev samostojnega puneovnega urada za inozemsko zlato, • srebrnino itd. s sedežem v Ljubljani; o dopisu občinske uprave mesta Krakova glede obremenenja statutarnih mest vsled opravljanja prenesenega delokroga; o dopisu Alfreda pl. Lindheima glede potrebe uradne statistike cen raznega blaga; o dopisu mestnega magistrata glede oskrbovanja zapuščine dr. Kajetana Dittla; o dopisu županovem glede obrestne mere enega dela posojila mestne občine, dovoljenega z Najvišjim odlokom z dne 13. avgusta 1909; o ponudbah Josipa May-ra in Viljema Treota za odkup stavbnih parcel na stavbišču prejšnjega vojaškega oskrbovališča ob Fran Josipovi cesti; o prošnji »Slovenskega planinskega društva« za zvišanje redne letne podpore; o prošnji vodstva Elizabetne bolnice za zvišanje letne podpore; o prošnji »Filharmoničnega društva« v Ljubljani za zvišanje letne podpore; o prošnji »Deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih za prispevek; o prošnji ferialnega akademičnega društva »Prosvcte« za stalni letni prispevek za vzdržavanje društvenih prostorov; o proračunu mestnega zaklada za leto 1910; o prošnji kranjske hranilnice in nemškega gledališkega društva v Ljubljani za spremembo regulačne načrta za stavbišča v obližju novega nemškega gledališča; o dopisu mestnega magistrata glede naprave kanala od Hilšerjeve ulice do Rimske ceste; o prošnji Pavla Turka za spremembo stavbnega sistema na južni strani Stre-liške ulice; o prizivu dr. Josipa Stau-dacherja in ing. Ferdinanda Schmitta proti odloku mestnega magistrata glede zgradbe internata društva »Mladike« na parceli št. 19512 kat. občine Kapucinsko pi*edmestje; o dopisu šolskega odbora za obrtno-nadaljevalne šole glede pokritja primanjkljaja v proračunu za leto 1910; o dopisu mestnega magistrata glede mnenja c. kr. deželnega šolskega sveta o zgradbi dveh novih šolskih poslopij v Ljubljani; o prošnji vodstva zasebne deške ljudske šole Salezijancev na Rakovniku za prispevek za nakup učil in popolnitev knjižnice; o dopisu županovem glede nekaterih prememb štatuta mestnega dekliškega liceja in z njim združene vadnice; o računih o porabi Matcvže-tove ustanove na mestni šoli na Barju leta 1909; o samostalnem predlogu občinskega svetovalca Ivana Milohnoje glede spremembe regulacije Kolizejske ulice; o delovanju gasilnega in reševalnega društva v IV. četrtletju 1. 1910; mostalnem predlogu občinskega svetovalca Franchettija glede določitve imen potom in drevoredom na posesti Podturnske grajščine; o proračunu mestne klavnice Za leto 1910; o sklepu občinskega sveta glede osnovitve posebne komisije za ogledovanje konfis-kovanega mesa; o prošnji kinemato-grafičnih podjetij »Ideal« in »Pathč« za prejemanje električnega toka po znižani ceni; o dopisu županovem glede nekaterih zahtevanih prememb pri upravi električne železnice v Ljubljani, samostalni predlogi občinskega svetovalca Josipa Turka: glede podaljšanja cestnega kanala od mitnice na Radeckega cesti do trga Tabor, glede cestne razsvetljave na Radeckega cesti, na Martinovi cesti in po Vodma-tu, glede ustanovitve policijske stražnice na Radeckega cesti. — V tajni seji: o dopisu županovem glede nadalj-nega službovanja nekega vpokojenega uradnika mestnega magisti-ata; o dopisu županovem glede stalnega nameščanja mestnih policijskih stražnikov; o dopisu županovem glede oddaje razpisane službe mestnega policijskega stražniškega nadzornika; o prošnjah osmero pomožnih uradnikov mestnega magistrata za definitivno imenovanje po preteku več kot petletnega službovanja pri mestnem magistratu; o prošnji Antona Juga za podelitev stalnega mesta učitelja nemščine na mestnem dekliškem liceju; o prošnji šolskega sluge Martina Sveteta za zvišanje nagrade za vzdrževanje strežnice; o prošnji šolskega sluge Jakoba Sedeja za nagrado za vzdrževanje strežnice. Direktorija mestnega užitninskega zakupa poročilo o računskem sklepu mestnega užitninskega zakupa za leti 1907 in 1908. Obrtnega odseka poročila o raznih koncesijah. ITALIJANSKA ARMADA NA AV- ' STRIJSKI MEJI. Italija osredotočuje skoro tretjino svojih bojnih moči v Lombardiji in na severni meji proti Avstriji. Še nikdar niso bile italijanske garnizije na avstrijski meji tako močne, ko so Že od srede meseca novembra v preteklem letu. Brez vsakega hrupa so Italijani podvojili pehotne pogorske polke na avstrijski meji. Vsaka stotmja teh polkov, katerim je bilo odkazano v novembru po 1300 novincev, šteje sedaj najmanj po 170 mož; skoro ravno tako močne so alpinske stotnije, ki so imele že prej po 140 mož. Italijanski Časopisi kritikujejo, ker se temu številu primerno ni skrbelo tudi za pomnožitiev častnikov in podčastnikov. Nasproti italijanskim stotnijam po 170 mož stoje v mirovnem stanju avstro-ogrske komaj po 80 mož. Dnevne novice. -j- Odseki kranjskega deželnega zbora. Ustavni odsek zboruje danes ob 4. uri popoldne, finančni odsek jutri ob 4. uri popoldne, šolski odsek jutri ob 3. uri popoldne. V zbornici poslanci 5. L. S. jako pridno delajo ter pripravljajo poročila . -j- Shod. V Planini se je vršil včeraj dobro obiskan javen shod, na katerem je govoril poslanec Gostinčar. Sprejela se je tudi resolucija, v kateri se poživlja vlada na državne stroške iztrebiti požiralnike, da ne bode voda nastopala v taki višini kot do sedaj. + Poštar Julij Mazelle lz službe spoden! Radi znane afere z brzojavko, katero je Mazelle kot poštar v Gradacu zadržaval, je disciplinarna komisija v Trstu odločila, da je Julij Mazelle hudo kršil svoje uradne dolžnosti in se je izrekla najhujša disciplinarna kazen: odslovitev iz službe. Rekurs na ministrstvo je bil odbit. — Tako ta liberalni velja kni in ne bo več poštar. Ta poštenjak je bil prava oseba z liberalnega kandidata! + Sanja se »Narodu« o nekem sporu med Orlom in Marijinimi družbami. Med Orli in Marijino družbo ni niti sence nesoglasja, narobe — dela se sporazumno in ne eni ne drugi organizaciji še na um ne pride, da bi drugo ovirala. Prokleto morajo Orli boleti liberalce, da si tolmačijo zadnji »Bogoljubov« članek na način, ki ne odgovarja intencijam pisca. Tisti članek odobrava vsak Orel in je samoposebi umeven. Liberalci — nikar si ne delajte neumnih upov — Orel bo rastel in rastel in z njim Marijina organizacija, liberalci pa bodo sorazmerno lagali in zabavljali dalje. Kako malo pa to izda, kaže dejstvo, da združuje naša izobraževalna zveza že nad 30.000 članov. Liberalci do sodnega dneva ne bodo prišli tako daleč. + Naše društveno gibanje. Včeraj dopoldne je v Izobraževalnem društvu na Ježici predaval telovadcem in naraščaju F. Terseglav o »Značajnosti in resnicoljubju«, ki je njen temelj. No laži nikoli ne sebi ne drugim!, to je pravi orlovski znak . Popoldne jc predaval F. Terseglav v izobraževali eni i društvu v št. Jakobu ob Savi. Govoril je o tem »Kako je IIEeralizem izpadi v ljudstvu vse temeljne nazore«, ter označil za najlepšo nalogo mladeniške organizacije zbuditi povsod zopet zmi-sel za velikovernost, ljubezen do ljudstva in domačije in spoštovanje do čistosti mladine. Ker je bilo zlasti veliko mladeničev zbranih, se je vršil na to pomenek, kako vzdigniti celo Posavje za orlovsko idejo. bhod v Trstu. V nedeljo, 16 t. m. se je vršil v „Narodnem domu" v Trstu shod politčnega društva „Edinost". Prvi je poročal dr. Rybaf o političnem položaju in delovanju državnega zbora. O delovanju drž. zbora ni veliko razpravljal, ker pozitivnega dela, razven zadnjih dnij, sploh ni bilo. Največji del svojega govora je posvetil Jugoslovanom. Pri splošni in enaki volivni pravici, ima pač kmet isto pravico kot veleposestnik, delavec isto kakor ..gospod", nima pa je Slovan, posebno Slovenec, ker ni enakopraven s priviligiranimi narodi. Ostro je kritikoval nastopanje strank pri zadnjih nadomestnih volitvah v Pragi. Dalje obsoja postopanje poslanca Stranskyja ki je v „Slo-venski Enoti" glasoval za predlog dr. Krek Kramaf, sedaj ga pa po shodih pobija in napada dr. Kramara. Slednjič se nikakor ne strinja s tem, da se v slovenskih krajih, kakor v Trstu, snujejo hrvatska društva ali v Reki slovenska. S tem se decentralizira naša moč in Jugoslovani pa namesto da bi se zbliževali, se oddaljujejo, kajti prej ali slej, o tem je govornik prepričan, mora priti do skupnega nastopa Jugoslovanov in do skupnega književnega jezika. Nato poroča dr. Vilfan o delovanju mestnega sveta. Slovenski poslanci, ki so v veliki manjšini, ne morejo priti do veljave, ampak se morajo zadovoljiti s samo kritiko in opozicijo. Shod je obema govornikoma izrazil zaupanje. + Laška kultura. (Iz otoka Krka v Istri.) Kakor vlada na severu takozvana nemška »hiper-kultu-ra«, tako nismo mi Slovenci tudi na jugu nič manj varni. Da, še celo svetim krajem, ki so vsakemu barbaru znak spoštovanja, ne prizanašajo. In kje je li hujše? V Vseh svetih sem bil v nekem popolnoma nemškem mestu in tu sem videl na pokopališču lep grob s slovenskim napisom ,ozaljšan z bujnim cvetjem in slovensko trobojnico. Vsakega Nemca je moralo to bosti v oči, a mi-mogredoči so se samo čudili in obžalovali mladeniča, ki je umrl daleč proč od svoje domovine, in marsikateremu se je potočila solza iskrenega sočutja. Ob zavesti enakosti pred smrtjo ni zavladalo sovraštvo, katerega vzbuja v nas nacijonalni moment. — In tu pri nas? Na pokopališču našega mesta Krka stal je pohleven spomenik s slovenskim napisom. Nič razburljivega ni bilo na njem, samo govoril je, da je preminula duša slovenska, katere telo počiva pod njem. In kar nas je tu Slovencev, spominjali smo se živo tega pokojnega med tujci in na Vernih duš dan zaplapolala je tudi v naših srcih molitev zanj in njegov grob je žarel pozno v noč poln malih lučic. Ni dolgo tega, pa so prišle zločestne roke in oskrunile kraj svetega spomina. Tako daleč je tiral te Lahe nacijonalen srd, da so v svetem kraju onesnažili spomenik, ga preobrnili in skoro pokončali, da je zdaj podoben razvalini. In vendar bodi kraj mrtvih, kraj miru in sprave, svet oskrunjenja, kamor naj ne stopi človek z zlobnim namenom! Kaj mar iriden-tovcem za svetost, samo da zadovoljijo sovraštvu, katerega goje do nas! Mi pa prosimo prizadete faktorje (okrajno glavarstvo), da ščitijo kraj miru, da uvedejo preiskavo, da pokličejo občino k odgovoru! Kaj, če ne more niti postava napraviti konec takemu barbarizmu, Jci je dandanes tem hujši, ko živimo v 21. stoletju?! In naši Lahi se še ponašajo v Istri s svojo kulturo. Bruttura je to in ne kultura! + Imenovanja. Cesar je povišal gimnazijska ravnatelja gg. Frana Breznika v Novem mestu in Ignacija F a j d i g o v Kranju, ravnatelja na ljubljanskem učiteljišču Antona Črnivca v 6. činovni razred. + Umrla je dne 15. prosinca v Pragi gospa Ana Kotlareva rojena Z e 1 e n k o v a pl. B r i z y, soproga bla-gorodnega gospoda drž. poslanca Vacl. Kotlara v dobi 32 let. Pokopali so jo danes popoldne ob pol 4. uri. Naše najiskrenejše sožalje! -j- ilbderitovstvo v Bosni. Kakor posnemamo iz „Hrv. Dnevnika" je občina Bos. Višegrad zakrivila neodpustljivo bedarijo in neokusnost — ako že izključimo vsak slab namen — da je namreč izdala pasje znamke v obliki — križa. Kaj takega i >i se moalo prigoditi komaj Abderitom. Drugače pa bi se seveda moralo govorili, ako se je to zgodilo z zlem namenom. To bi bilo pravo turško prostaštvo, za katerega danes pač ni več mesta v evropski državi priklopljenih deželah. — Odlikovan hrvaški kmečki pesnik. Povodom jubileja napisal je daroviti hrvaški ljudski pesnik kmet Nikola Čačič dve pfesml ln jih poslal cesarju. S^daj ga je kabinetska pisarna obvestila, da je cesar sprejel pesmi v svojo družinsko fideiko-misno knjižnico. — Zagrebško mastno knjl'n'co je obiskalo I. 190s» okolo 50.000 oseb, ki so ratven časopisov prebrali 10.715 knjig. Knjižnica šte;e sedaj okolo 16 000 zvezkov. — Na Zagrebškem vseučilišču so prejeli naslov rednih profesorjev priv. do centi: dr. Vrbanič, dr. M. Košutič In dr. Andr. Mohorovičič. — Zastavnlk pobegnil v Srbijo. V Zemunu je dezertiral nek zastavnik ;n ube-žal v Srbijo, kjer se je sam izročil policiji. Kot vzrok bega je navedel slabo ravnanje. — Smrtna nesreča. 10. t. m. je 51 letni posestnik Jernej Pelko iz Podturna, občina Toplica, nalagal na svoj voz lesene klade. Z voza je spodrznila ena izmed naloženih klad in ga podrla na tla Pretisnilo mu je tako prsni koš, da je umrl čez eno uro. Ponesrečenec zapušča vdovo in sedem nedorastiih otrok. Iz ljudskošolske službe. Bivša su-plentka v Cerkljah Angela Sakotnik, pride kot začasna učiteljica v Št. Jurij pod Ku-mom; bivša pomožna učiteljica Marija Tavčar pa kot začasna učiteljica v Cerklje. Nerazdel en celodnevni dopoldanski pouk je dovoljen dekliški štiri-razrednici v Kamniku. — 50 kron sežgal. 50 kron je sežgal neki mizar v Vižmarjih. Vtaknil je namreč pet petakov v škatljico za vžigalice ter jo vrgel v peč, potem pa premoga po vrhu. Spomnil se je prepozno, da je imel v škat-Ijici denar. Čudno, da ljudje še vedno vtikajo denar v razne škatljice namesto v denarnice in hranilnice! — Dva tramvajska voza sla trčila v soboto v Trstu blizu bolnišnice skupaj. Ranjen ni nihče. Voznika Sirotiča so zaprli, ker je baje on kriv nezgode. — Nagle smrti je umrl v Trstu 45-Ietni finančni stražnik Ivan Rušnik, ki je nedavno bil prestavljen iz Ljubljane. — Prestolonaslednik Franc Ferdinand pride v Pulj dne 10. februarja. Nastanil se bo na brionskih otokih. — O »novem jezeru« na Grobniščici pri Reki. Iz Čavala se poroča, da so se vsled zadnjega mnogega deževja pojavili v okolici grobniškega polja mnogi potočki, ki so tekli po grobniškem polju. Največja rečica je bila Golubova, ki je tekla po sredini polja. Od sela Podkilavca je zopet začela teči reka, ki jo ljudstvo naziva »Kacalj«, a katere že več kot enajst let ni videlo. Za to vodo pripovedujejo ljudje, da smrdi po petroleju, in ko se izliva v Sušico, se ne pomeša z vodo Sušice, temveč teče ob strani brega. Tudi drugi ljudje pripovedujejo, da so zavohali v bližini te reke duh po petroleju. Na vsak način bi bilo umestno, da občina preskrbi, da se ta voda kemično preišče. Posebno znamenit pa je pojav, ki se je zgodil na grobniškem polju pri vasi Kikovice. Nedaleč od te vasi izvira v času velikega dežavja voda, ki jo imenujejo čičavka, ki pa se potem zopet izgubi pod zemljo. Preteklo leto pa je zaradi velikega deževja začelo izvirati mnogo studencev in vsa voda ni mogla odtekati. Tako se je cela dolina napolnila z vodo, da izgleda kot kako jezero. To jezero je dolgo nad en kilometer, a široko je 30 in več metrov. Oblika tega jezera je podobna bakar-skemu zalivu, a okoli njega je precej gost gozd. Čez nekoliko dni je prišlo gledat ta naravni pojav vse polno ljudi iz Grobništine, ki trdijo, da ne pomnijo, da bi bilo na tem mestu kedaj toliko vode. Voda se je začela sedaj polagoma izgubivati ter bo čez nekoliko dni popolnoma zginila s površja. — Slovenec umrl v Ameriki. Iz Wauhegana v državi Illionis se poroča, da je umrl nagle smrti rojak Andrej Modic. Dne 16. decembra zvečer je šel še zdrav v klet po premog, kjer je padel nezavesten na tla, zadet od kapi. — Novomeška uniformirana garda je 16. t. m. na glavnem zborovanju izvolila novega poveljnika g. Jos. B e r g-mana, lekarnarja in posestnika v Novem mestu z naslovom stotnika namesto odstopivšega g. Jos. Košičeka. Ker je ž njim vred odstopil iz enako neznanih vzrokov tudi g. I. Arh, oficijal v pokoju, se je izvolilo g. I. Morauca njega namestnikom z naslovom nad-poročnika. Vsled prestane krize je upati, da zopet nastane zaželjeni red v tej starodavni častni korporaciji, ki je edina na Kranjskem ena najstarejših, obstoječa že nad 500 let. Želeti bi bilo, da se pod novoizvoljenim vodstvom povzdigne tudi godba, ker je nekaj let zelo slabotna. Mestni občinski odbor bi smel biti tudi nekoliko bolj darežljiv nasproti godbi meščanske garde, ker nje obstoj je velevažnega pomena za Novo Mesto, posebno pa sedaj, ko stojimo pred pragom svetovnega razvoja z ozirom belokranjske in transverzalne železnice. — Nesreča na Posavju. Gosp. duhovni Svetnik Simon Z u p a n si je v soboto zvečer, 15. t. m., v členkih zlomil ,desno nogo. Šel je v cerkev spove-dovat, pa mu je spodletelo na ledenih tleh. Zdravnik je odredil, da so ga nemudoma odpeljali v bolnico. Nenadna nesreča preljubljenega gospoda je z veliko žalostjo napolnila celo župnijo. Bog nakloni plemenitemu gospodu sko-rajšno ozdravljenje. Posavci, pokažite svojemu župniku svoje sočutje tudi na ta način, da z združenimi močmi pomagate uresničili njegovo misel — Posavski dom. — Mednarodni kongres za stano-vanja se bo vršil koncem maja t. 1. na Dunaju. — Obesila se je na Opčinah 40let-na omožena kmetica Marija Bercin, ker je imela neko razmerje. V smrt jo je gnala sramota. — Radi novomeškega velikega sejma bo semenj v Kandiji preložen na četrtek, dne 27. t. m. 10 letnico nadškofovstva je praznoval 14. t m. praški nadškof Skrbensky. — Predavanje o postonjski jami na Dunaja. V soboto 15. t. m. je predaval na Dunaju v dvorani »Uranie« g. Andrej Perko o svetovnoznani postonjski jami. Predavanje je pojašnje-val s skioptičnimi slikami, katerih je bilo okoli 100. Veliko zanimanja so vzbudile zlasti slike onih delov po-stonjske jame, ki še niso bili odprti za občinstvo. Predavanju je sledilo gro-movito odobravanje in ni dvoma, da bo veliko koristilo procvitu tujcev v Postojni in obisku postonjske jame. Predavanja so se udeležili razni dunajski velikaši in zelo odlično občinstvo. Iz naše vojne luke. Iz Pulja poro-ročajo: V soboto zvečer je nastal v baraki vojne mornarice, kjer se išče novi studenec za vodovod, ogenj. Zgorela je baraka in mogoče je bilo rešiti le še stroj. Sumi se. da je ogenj nastal s tem, da se je užgala zvečer ko so delavci odšli, na še neznan način dinamitna patrona. — Vsled velikega viharja ki je razsajal v petek na morju, se je nekemu ribiču na njegovi barki „Belve-dere" zlomilo krmilo in raztrgalo jadro. Barka z ribičem je bila izročena usodi morskih valov in bi se bila gotovo potopila, da ni ribič v zadnjem trenutku obesil na jambor male zastavice. Službojoči čuvaj je to zapazil in obvestil pomorsko oblast, katera je takoj odredila da je odšla ena torpedovka vojne mornarice na mesto preteče nevarnosti Torpedovka je potem privlekla pokvarjeno barko z ribičem v luko ter tako rešila ribiča gotove smrti v morskih valovih in barko potopa. — Vsi v Dalmacijo vozeči partiiki so se v zadnjem času v svrho raznovrstnih odreb kakor tudi glede na njihovo stanje od c. kr. pomorske oblasti preiskali. Vsem tem parnikom se bodo izdala uradna potrdila, da so se podvrgli zgoraj omenjeni preiskušnji. S tem je storjeno mnogo v povzdigo tujskega prometa. taosl ln umetnost. * Cerkev v Sori. Z našo cerkveno umetnostjo je križ. Samo to nas tolaži, da drugje ni kaj boljše. Če pa sodimo to, kar nam pošljejo iz tujine, se lahko postavljamo. Domače stvari seveda niso tako kreditne, čeprav so boljše in cenejše. Naši rokodelci znajo ravno toliko, kot različni Kastnerji in Tirolci, kadar gre za to, da se cerkev tako okrasi kakor je pri nas v navadi. S stališča te umetnosti sta v sorški cerkvi po predlogah in pod vodstvom domačega župnika, g. pisatelja Finžgarja, ki ima res fin okus, izvršila slikarska dela Jebačin in rezbarska Valentin Šu-bic tako dobro, da je ta cerkvica naj-ličnejša kar jih je bilo v zadnjih desetletjih na novo okrašenih. Precej umetnosti je v srečni ideji g. župnika, da je prezbiterij temnejše poslikan od ostale cerkve. S tem je prezbiterij ločen od prostora za laike, težko poslikana okna ne padajo iz stene ter dobe ravno prav svetlobe in strašno tirolsko poslikani sv. Štefan, ki je bil že pred g. Finžgar-jem v Sori, se kolikor toliko prikrije. Skoro do oken zakriva zid v prezbite-riju še celo precej naturalistično naslikana preproga, kjer so popolnoma samostojno, kot na steno samo, naslikani patroni sorškili podružnic. Taki de-likti proti ukusu so sedaj posebno v časti in modi. Ali obesite na steno pravo tkano ali vezeno preprogo s podobami, ali pa pustite, naj zid ostane samo okrašen zid; če pa že ne morete bili brez greha, pa vsaj naslikajte gobelin. Razun tega je cela cerkev poslikana v zelo mirnih in prijetnih barvah samo ornamentalno z varijacijami križa, kakoršen je tudi tloris. V celoti je vtis cerkve zelo harmoničen in enoten, obenem ima pa tudi ravno prav luči. Po Misovem načrtu rezljana priž-nica je prav lepa — če bi bili pa orna-menli vezeni v svilo, bi bila pa še kar srčkana. Res. to je značaj resnega romanskega sloga ... Če bi bila prižnica kamenita, iz vo&ka ali pa iz suhega zlata, bi bil ornament popomoma enak. Kljub temu prižnica ne moti in sc še celo vjema s slikarijo. Kakor smo že rekli, je cerkev v Sori najbolj čedno okrašena, kar pri nas novejših del poznamo. To je samo zasluga Fin .'.Kurja, ki je iz tega $•.!<• i ali 11. :i,'»k; jo pri nas v navadi«, napravil toliko dobrega. Ce " i so pa le kedaj mogoč« pripetilo, da bi kaka župnija si poželela božjega hrama, o katerem bi sc dalo govoriti tudi z drugačnega stališča, naj razpiše vsaj konkurenco za slovenske umetnike. Ne z zabavljanjem in nezaupljivostjo, z vero v domače delo in s pogumom se bo kaj doseglo . . . * »Kovačev študent«, za ljudske odre uglasbil Vinko Vodopivec, libreto spisal Ivan Kovačič. Pod tem naslovom je izšla ravnokar v založbi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani šaljiva spevoigra v treh dejanjih, ki je prirejena deloma za solospeve, deloma za moški zbor in je popolnoma umerjena močem pevskih zborov, s katerimi razpolagajo naši ljudski odri. Besedilo za to spevoigro, ki bo povzročila, kjerkoli se bo uprizarjala, brezdvomno mnogo vese-losti in smeha, se nahaja tudi že v 5. in 6. zvezku »Zbirke ljudskih iger«, ki izhaja v istem založništvu. — Ljudski odri, ki imajo na razpolago par pevcev, ne morejo dobiti za predpust ugodnejšega gradiva, kakor je ta lahko upri-zorljiva igra, v kateri nastopi samo: Kovač Vlecimeh (bas), Meta, njegova žena (sopran), Janez, njun sin (bariton), Žan, poštni sel (tenor), Janezovi sošolci: Krok, Žejko, Mucek. — Dobi so v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, r-a Cena 3 K 20 vin. Štajerske novice. š št. Ilj v Slovenskih goricah. Od 6. do 13. januarja so se vršile v tukajšnji župni cerkvi izredno dobro obiskane duhovne vaje, ki so je vodili z veliko vnemo čč. oo. jezuitje iz Ljubljane. Cerkev je bila skozi vse dni natlačeno polna, da se skoraj niti ganiti nihče ni mogel. Posebno pomenljivo in ganljivo je bilo v ponedeljek zjutraj, 10. januarja, ko so možje imeli skupno sv. obhajilo in je dični šentiljski župan gosp. Thaler in skoraj vsi člani občinskih za-stopov se udeležili tega očitnega znaka globokovernosti našega ljudstva. Čast tem možem, dokler imamo take može na krmilu naših občin in dokler buao taki vrli možje vodili naš narod, tako dolgo še ne bomo propadli. Vsa fara se je prerodila in poživila! ČČ. oo. jezuitjo-misijonarji se niso trudili zastonj, to bo pokazala bodočnost. Bog daj, da bi verska navdušenost ostala tudi po tej krasni slovenosti stalno nastanjena v. Št. Ilju! - š Maribor — Izpred sodišča: Matija Zumer v Podvincih je Francu Čeh iz zaklenjene drvarnice ukradel večjo množino drv in nekemu Koklnu v Ptuju suknjo. Dobil je 6 mesecev težkega zapora. — 27 letni Martin Peci, samski kočarjev sin je bil radi prestopka proti nravnosti obsojen na 6 mesecev težke ječe. — Dne 20. septembra so pri Golobu v Slamnjaku koruzo kožuhaii. Pri tej priliki je bil navzoč tudi posestnika Štamparja sin iz Presike, Franc Štampar, katerega so domači fantje 22 letni zidar Jakob Vičar, 23 letni kočarjerv sin Andrej Potočnik, 18 letni trgovski pomočnik Jožef Tomažič, 17^ letni Matija Zoreč, 18 letni zidar Alojzij Štiberc, Franc in Ivan Meznarič, viničarska sina v Hermancih radi nekega dekleta napadli, ter mu zadali s kamenjem, noži in prekiami težke telesne poškodbe. Bili so obsoieni: Vičar 8, Potočnik, Joma-žič, Zoreč, Alojz Štiberc po 4, ivan Štiberc 5, Alojz Pukšič, Franc in Ivan Meznarič po 3 mesece težkega zapora. — Brata Vid in Jakob Kline sta se 7. novembra sprla. Pri sporu je rabil Vid puško ter streljal ž ljo na svojega brata. K sreči je le Hiko poškodoval. Dobil je zato 2 »N.s^ca K".!»' >1 1 ""Vn, i t. * ■ m.......m, a , au Bukvama v Ljubljani i*- »v-1 r»i? IZPELJHVfl. vseli joslMiiili transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM 7a vsa rlavna in slranska mesta tu- in inozemstva. MENJflLNICNH DELNIŠKA DRUŽB JI * IlIKCDirTTDr OSREDNJA MENJALNICA: ' illJ&l&^L UM1 DUNAJ I., WOLLZEILE 1. . Dadrii, ČeSka Kapica, CeSka Lipa. Brno, Litomerice, Moravski Zumberg, MBdling-Foaruzmce. n0Vi jitjn, Pizcn, Praga, Grabon, in Praga, Mala stran, Liberco, Cvitava- NHKUP IN PRODHJfl vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk 1.1, d., i. t. d. Zavarovanje proti iz9i pri žrebanjih sročU in vredn. papirjev. Prospekte in cenike premij zastonj in franko. izdajatelj: Dr Ignacij Žitnik. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. .Odgovorni urednik: ivan Stole.