Speffizfosa V" abbonamento postale — PoStnlna plačana ▼ gotovini Leto XXIV. LJubljana, 26. novembra 194Z-XXI in KMETSKI LIST Upravništvo tn uredništvo »DOMOVINE«. Ljubljana, Pucclnijeva ulica št. 5. H. nad., telefoni 31-22 do 31-26 Račun Poštne hranilnice, podruž. v Ljuhllnnl št. 10 711 Izhaja vsak teden Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 6.— L, polletno 12.— L, celoletno 24.— L. — Posamezna številka 60 cent. Pregled vojnih in političnih dogodkov Preteklo soboto ob 10. dopoldne se je sestal v Rimu ministrski svet pod Ducejevim predsedstvom. Seja je trajala tri ure. Vlada je sprejela vrsto važnih sklepov na vseh področjih državne uprave. Vojna poročila zadnjih dni poročajo o nadaljnjem razvoju vojne v Sredozemlju. Osne sile so odločno nastopile proti Američanom in Angležem, ki so zasedli francosko Severno Afriko. Zlasti so se izkazali podmorničarji in letalci. Venomer so napadali in še napadajo sovražne dovoze v Severno Afriko. Potopljena je bila že cela vrsta ladij ln un;8ena so bila številna letala deloma v zraku, deloma na tleh. V Tunisu, kjer so se izkrcali sami odlični oddelki osnih padalcev in druge izbrane čete, so se pričeli prvi spopadi s sovražnikom. Tudi na vzhodnem delu Severne Afrike je vojna v polnem razvoju Osne čete so se po načrtu umaknile na svoje stare, dobro utrjene postojanke pod Bengazijem, kjer bo morala angleška armada pretrpeti prav trdo preizkušnjo. Tudi na vzhodni fronti so boji v teku na vseh oddelkih. Ob Tereku je bilo uničenih več sovjetskih bojnih skupin. Sovjeti brezuspešno skušajo izboljšati položaj, ker Nemci in vsi njih zavezniki drže krepko vse postojanke v svojih rokah. V Stalingradu se bitka še nadaljuje, vendar te od 26 mestnih okrajev 25 v nemških rokah. Ne samo na kopnem in v zraku, tudi na Volgi padajo žrtve. Rusi so namreč poslužujejo splavov, da bi oskrbovali Stalingrad. Ker pa je Volga v gornjem delu že zamrznila, so nemiškl letalci razstrelili led, nakar so ledene plošče potopile mnogo splavov in splavarjev. Splavarji, od katerih se niti eden ni rešil, so bili po večini izpuščeni kaznenci. Nemški listi poročajo, da bo poslej uvrščenih nad pol milijona kaznen-cev v sovjetsko vojsko. Nove divizije bodo postavljene na najkočljivejše točke fronte in bo njihova glavna naloga v tem, da bodo podžigale rdeče bojevnike. Angleški letalci so v preteklem tednu spet izvršili nekatere napade na italijanska mesta, ki niso nikake trdnjave.. Njihovo nečloveško me-sarjenie z eksplozivnimi in vžigalnimi bombami je zahtevalo žrtve med civilnim prebivalstvom in povzročena je bila tudi znatna škoda. Nikakor pa niso angleški letalci dosegli svojega namena, da bi povzročili preplah ali da bi celo zmanjšali odporno silo Italije. / i Po zadnjih napad:h na Genovo, MHano in Torino je notranji mmister omogočil prostovoljno preseljevanje žensk in otrok iz mest, ki so najbolj izpostavljena angleškim barbarskim napadom. Notranji minister je dal prefektom prizadetih pokrajin točna in stroga navodila, po katerih naj se izvaja prostovoljno izpraznjevanje prizadetih mest in naj se olajša odvaianje prebivalstva v one kraie, kjer ima vsakdo možnost, da si uredi svoje življenje, ali pa v kraje, ki so že določeni in pripravljeni za spreiem ženž in otrok. Taki ukrepi notranjega ministrstva so razumljivi in potrebni, kajti bilo bi nespametno prepustiti nezašč'teno prebivalstvo barbarskim nagonom sovražnika. Tudi na Daljnjem vzhodu so se zadnji čas izvršili nekateri važni vojni pokreti. Pri Guadar-canalu (Salomonovi otoki) se je od 14. do 18. novembra razvijala silovita bitka, pri kateri so Američani izgubili mnogo vojnih in prevoznih ladij, med njimi dve oklopnici in 6 križark. Seveda so imeli tudi Japonci škodo, zlasti na prevoznih ladjah, vendar so se izkrcali na otoku. Visoki komisar v Beli Krajini V nedeljo je Eksc. Emilio Grazioli, Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, uradno obiskal mesto Črnomelj. To je bil njegov drugi obisk v Beli Krajini. 2e spotoma je bil visoki gost večkrat pozdravljen. Na novomeškem kolodvoru je izstopil in obšel četo GILL-a, ki ga je navdušeno pozdravila. Razgovarjal se je z učenci, nakar je izpregovoril z zastopniki obla-jtev. V Črnomlju so skupine mož, žena in otrok pozdravile Visokega komisarja. Ob vhodu v mesto je stal častni oddelek polka z zastavo in godbo. Eksc. Grazioli je obšel častno četo in se poklonil zastavi. Nato se je napotil k svečani otvoritvi nove karabinjerske vojašnice. Po blagoslovitvi poslopja je župan Pavel Klemene izročil Kr. Karabinjerjem zastavo za vojašnico. Visoki komisar se je zahvalil županu in onsjl, kako se Kr. Karabinjerji bore proti komunizmu. Nato je posetil vojašnico, potem pa je prisostvoval odkritju plošče na trgu Littorio. Na trgu je bilo zbrano vse črnomeljsko prebivalstvo. Visoki komisar je stopil na oder, kjer ga je pozdravil župan Klemene. Pozdravne besede je izpregovoril tudi dekan Pavel Eiinar. Nato je imel Visoki komisar pomemben nagovor na prebivalstvo. Ovisal je,, kaiio jg njih. ako so starejše, pa najbolje sredi vrst ali z drugimi besedami: tam. kjer so v zemlji lasne koreninice Te namreč srkajo hrano, ne pa debela korenika. Kdor na tak način jeseni gnoji, ta nakloni trti dvojno korist. Prvič stori, da je gnoj tedaj, ko ga trs Po rešitvi prošenj bodo prosilci pravočasno obveščeni o sprejemu, kaj naj prinesejo s seboj v šolo in kdaj naj pridejo v šolo. Pri vstopu v šolo napravijo gojenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Hkrati se bo preiskalo njihovo zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina bo znašala predvidoma od 300 do 100 lir po premoženjskih in družinskih razmerah prosilče-vih. Oskrbnina se plačuje mesečno v naprej. Prosilci za Pokrajinsko znižano mesto morajo priložiti pod 6. navedeno obvezno izjavo in pod 7. navedeno potrdilo o velikosti posestva in višino letnih direktnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Vkljub izrednim razmeram v tem letu dokončuje Grmska kmetijska šola v redu svoje letošnje šolsko leto in v 561etnem svojem obstoju razpisuje novo šolsko leto v upanju, da bo kljub izrednim težavam slejkoprej mogla vršiti svoje poslanstvo v širjenju gospodarskega znanja in omike ter v vzgajanju in usposobi j an ju bodočih naprednih slovenskih kmečkih gospodarjev. Starši, ki imajo sina od 16 let naprej in mu ka-nijo nekoč izročiti posestvo, ne bodo zamudili prilike poslati ga na Grm, ki nudi varno možnost strokovnega šolanja in krščanske izobrazbe pridnih kmečkih fantov. — Ravnateljstvo. Nizozemskem, v Belgiji, v Sudetskih državah in v Kanadi žanjejo v avgustu. Na Norveškem in Švedskem, na Danskem in Irskem, v severnem delu Amerike, "v Severni Kanadi in na Alaski zori žito š^le v septembru, v Sibiriji pa celo v oktobru. Ko odpada pri nas z drevja listje in se pripravlja narava k počitku, v oktobru, začno žeti na Koreji in na otokih Borneo, Celebes in Sumatra. Za Božič pa žanjejo v Južni Afriki in Zapadni Indiji. Kakor vidimo, se vsak dan znova polnijo žit-nice in skladišča ne samo z žitom, ampak tudi z raznimi drugimi pridelki, kl so potrebni za prehrano človeškega rodu. Nemoten svetovni promet in mednarodna trgovina posredujeta izmenjavo in prodajo teh pridelkov med narodi in državami in urejata redno prehrano. Kakor hitro sta svetovni promet in trgovina ovirana ali celo za daljšo dobo onemogočena, se pojavi v enih krajih pomanjkanje, v drugih prekomerno kupočenje raznih pridelkov. potrebuje — to je spomladi — dobro razkrojen in takoj koristi, in drugič, da se zemlja čez zimo dobro zrahlja, da dobi tako zrak pristop do korenin, ki jih potem oživlja in vzpodbuja k uspešni rasti. Izkoriščanje vinskih tropin. 2e ves čas vojne izdelujejo v Nemčiji iz vinskih tropin zraven tropinovke tudi apnikovo sol vinske kisline (kalcijev tartrat). Dobijo je od 2 do 3 odstotke Poleg navedene soli dobijo še tudi žganje in sicer 2 in pol do 3 in pol litra čistega alkohola iz 100 kg tropin. Vinske tropine so v navedene svrhe izkoriščali v Franciji in Italiji že v mirnem času. Kako dolgo ostane sadjevec na drožeh? Po končanem vretju sadjevca ne škodujejo na dno sedle drože tako dolgo, dokler so pri miru, ker ne vplivajo na nadaljnji razvoj sadjevca. Slabo pa je. če bi ostal sadjevec na drožeh čez pomlad. Kipelne glive odmirajo in začno gniti ter se lahko iz kateregakoli vzroka ta gniloba dvigne Žrtve komunizma Zadnji čas so prispela z Dolenjskega v Ljubljano poročila o novih odkritljih komunističnih zločinov, obenem pa tudi poročila o razkroju posameznih oddelkov. Navedli jih bomo po vrsti: V Strugah pri Dobrempolju sta na Martinovo nedeljo ujela dva člana vaške zaščite 281etnega partizana Habiča iz Škofljice, ki je imel s seboj bombnik in zimsko odejo. Stražarji so ga nato odvedli k poveljstvu Legije smrti na Vidmu. Izpovedal je podrobnosti o taki imenovani Cankarjevi brigadi, ki se skriva po gozdovih pri Dolgem brdu pri Semiču in razpada. Habiča 30 obdržali v taborišču varnostne straže v Dobrem polju. Nadalje je bilo v okolici Dobrega poija zažganih več partizanskih taborišč. Blizu Vodic so člani Legije smrti napadli več partizanskih taborišč in pobili več komunistov. Krvavi sledovi pričajo, da je bilo tudi več ranjencev. Ujeli so 271etnega partizana Viktorja Freceta, po rodu Celjana Boril se je s stražo in so ga morali s silo pripeljati v Dobre polje. Tu je izjavil, da partizanom primanjkuje hrane in obleke. Sodeloval je pri raznih napadih ter je povedal, da so imeli partizani pri Bizoviku 14 mrtvih in več ranjenih. V partizanskem taborišču nad Kompoljami, katero je Legija smrti pred dnevi uničila, so našli dve žrtvi komunistov: ustreljena sta bila kompoljska trgovca Štefan Mustar in Franc Babic. Zdaj so ju položili v blagoslovljeno zemljo pri fari Na Trebelnem so partizani precej časa gospodarili. Ze pred božičem je padla prva domača žrtev Maks Klemenčič, ki mu je kmalu nato sledil posestnik Barbo. Dne 11. aprila pa je bila v Cužnji vasi pod Trebelnim zažgana Vidmar-jeva hiša, kjer so imeli partizani zavetišče. Tu je bilo poleg Vidmarja in njegove žene ustreljenih še 10 komunistov. Razkrilo se je, da je od Lukovnika do Klevevža kakih 250 žrtev komunizma. Tudi zdravnik dr. Mirko Pokorn iz Dobrega polja je zašel med partizane, čeprav je bil od početka krščanski socialist. Z vso svojo družino — ženo, njeno sestro in 4 otroki — je zbežal najprej v Struge, od tod pa dalje na Log in v druge partizanske predele. Kmalu nato je padel njegov 161etni pastorek Boris, ki je opravljal službo kurirja. Ženino sestro in otroke so zajeli vojaki in jih odpeljali. Dr. Pokorn je zadnje čase izvrševal svojo službo nekje blizu Velikih Lašč. Ko se je umikal pred zasledovalci po go-zdovju pri Velikih Laščah, so ga partizini kot nezanesljivega ustrelili. Zena ga je po dvodnevnem iskanju našla mrtvega v gozdu in ga je sama pokopala. Med smrtnimi žrtvami komunizma je tudi župnik pri Sv. Vidu nad Cerknico Karel Žužek. Dne 14. julija se je bil odpeljal s kolesom proti Begunjam in se ni več vrnil. Šele zdaj je neki posestnik iz Št. Vida, ki je šel z vozom po drva, slučajno naletel v gozdu na grob. Poklical je sosede, ki so začeli pokojnika odkopavati.. V bližnjem grmu so tudi našli polomljeni bicikelj. Iz lege trupla so sklepali, da se je župnik v grobu prebudil iz nezavesti, da si pa ni mogel več pomagati. Truplo so pokopali pri Sv. Vidu Preteklo soboto je bilo uničeno partizansko taborišče nad Orljem. Ubiti so bili 4 partizani, 1 partizan pa je med prevozom v bolnišnico izdihnil. Pred vojaškim sodiščem v Ljubljani je bila obsojena na smrt 221etna partizanka Angela Ho-nigmannova, doma s Kočevskega, ki je sodelovala s partizani v okolici Dolenjskih Toplic. Sokriva je bila treh umorov: Antona Mišjaka, Alojzija Mišjaka in Alojzija Kristana. Pri aretaciji so našli pri njej samokres. in pomeša s sadjevcem, ki se zaradi tega dviga lahko pokvari. Kdor hoče imeti dober in stanoviten sadjevec, ga mora pravočasno — po dvojnem vretju pretočiti. Navadno je čas pretakanja sadjevca od novembra do konca januarja. Sadjevec se navadno samo enkrat pretoči, ker je po prvem pretakanju že večinoma popolnoma zrel. Vinsko drožje. torej ono goščo, ki ostane pri pretakanju vina ali sadjevca na dnu posode, je treba čimprej uporabiti, to se pravi: predelati v pijačo za dom ali pa uporabiti za kuhanje žganja za tako imenovano droženko. Ako pustimo drože delj časa — zlasti v nepolni posodi — se razkroji, kar škoduje pozneje žganju, odnosno pijači, ki si jo mislimo napraviti za domačo rabo Ker ima drožje navadno 40 do 50% vina, se da iztisniti iz niega vinska pijača srednje kakovosti. Tio'čen okus tega na ekstraktivnih snoveh bogatega vina odpraviš z lesnim ogljem in precejanjem. Kajpada se to izplača le v večjem kletarskem podjetju. Žganje, kuhamo iz drozja. ima mnogo patoke (po domače ji pravimo fuzel) in mnogo hladliivih eteričnih olj, ki so vzrok, da postane droženka bela kakor mleko, ako jo rezredčimo. J§ GOSPODARSTVO Vse leto zori žito Deževniki napravljajo rodovitno prst Na vrtovih, njivah in travnikih opažamo jeseni iz drobnih klobasic sestavljene kupčke prsti, včasih velike kakor orehi, pa tudi majhne kakor lešniki. To so izločine glist, ki žive v zemlji in se hranijo skoraj izključno s prstjo in snovmi, ki so v prsti. Neprestano jemljejo vase prst in jo predelano izločajo na površje. Deževniki so neutrudni in neprestani predelovalci zemlje. Brez prestanka rijejo v zemlji, jo drobe in prebavljajo, rahljajo in zračijo ter s tem uravnavajo zemeljsko vlago. Rovi so kakor drenažne cevi, skozi katere se pretakata voda in zrak Pa ti neutrudni delavci in preoblikovalci naše rodne zemlje niso na najboljšem glasu. Očitajo jim, da žro solato in razno drugo zelenjad. To je zmotno! Deževniki ne jed6 nikoli rastočih rastlin, pač pa zavlečejo v svoje rove v zemljo po ogrcih, strunah in mramorjib spodjedene in ovenele rastline. S tem pa množe v zemlji črnico ali humus. Pustimo tedaj deževnike, naj v miru opravljajo v zemlji svoje delo, ki jc tako veliko in važno, da si tega niti predstavljati ne moremo. Po proučevanju in preizkusih so dognali, da živi na hektaru zemlje do 20 q deževnikov. Skoraj težko si predstavljamo to množino, poln voz teh drobnih preoblikovalcev naše zemlje. Od množine in dela deževnikov so v veliki meri odvisni pridelki. Poskusi so pokazali, da je bil pridelek na njivi brez deževnikov za dobro tretjino manjši, kakor na drugem isto-takšnem in enako vrednem zemljišču, kjer so opravljali svoje delo deževniki. Posebno živahno delujejo deževniki v zemlji, ki jo gnojimo s hlevskim gnojem in kompostom. Kisle zemlje, posebno če je gnojena samo z umetnimi gnojili, se ogibljejo. Deževniki vrše tedaj stalno in skoraj neopaženo veliko delo. Neprestano presnavljajo zemljo in tvorijo rodovitno prst. Te neznatne živali so člen velike skupnosti, ki popolnjuje snovanje in delovanje narave. •vv ena mmmmmmm: NORA II L O F T S v suženjstvu Gospoda Johna pa je na skrivnem zanimalo vprašanje, ali je bila ta dekla, ta Ela Ro-onova, ali kako se je že -'sala, res Druryje-va pomočnica ali pa morda le Wainwrigtovo orodje, in je krčmam 1 ■•"> n-* " razbojniku, ter je le po golem naključju izgubila življenje, ko se je bila nagnila skozi okno, da bi opazovala banditov beg. Od tega .Wainwrighta si se lahko vsega nadejal. Dovolj čudno je bilo, da se je razbojnik skrival prav pri »Zlatem runu«, v edini gostilni, katere lastnik je zmerom poudarjal, da se ni še nikoli spečal s človekom, ki ga zasleduje oblastvo ,in se tudi nikoli ne bo. Vsekakor bo moral imeti poslej eno oko odprto za teca starega lisjaka. Sodnik je izpraznil svoio t Jšo, zad^^Hno mtaoV"*1 ■ ■ •■'-• •-> -:-i v"zakonski član Moretonove rodbine, ker le tako. da je bilo mogoče razumeti, zakaj ie bil doslej zaman ves trud, ujeti Drurvia. Zdaj bo lahko nove-dal temu staremu psu. kako smešno je bilo njegovo sumničenje. »Vsekakor smo dosegli lep uspeh!« je mrmral sam pri sebi in pokimal gostilničarju v slovo. »Svetujem vam, da v bodoče bolj pazite na svoje dekle!« »Bodite brez skrbi... na to se vaša milost lahko zanese!« je zagodrnjal Wainwright. »Drug;č se mi kaj takega ne bo zgodilo.« " nam i«5 lahko hvaležen«, je dejal gosncd John. »Prihranili smo mu delo.« Tn :•> bila nagrobna beseda Tomu Druryju in E)i Roonovi. Obe trupli so vrgli v šupo. Noben zvon jima ni zazvonil, noben duhovnik ni razglasil, da sta se jima duši vrnili k Bogu. Solnčni žarek se je bil prikradel skozi špranjo v strehi in je plesal okrog obeh mrtvecev. Nikdar več ne bo med ljudmi strašilo ime Toma Dru-ryja. najstrašnejšega razbojnika in morilca in Eli Roonovi. ki ie bila postala njegovo orodje, se ni bilo treba več b»ti ne niega, ne dejan', h katerim io ie bil silil, ne kazni, ki ji je b5la pretila. Trda in hladna sta ležala dni" oh Hru^er* TV1 ' »-»-i ^'iriiprne šlo svojo pot in svetlolaso deklice, kateri na ljubo je postala njena mati zločinka, je ničesar h;'-''"— <0ijt?č ubirala pot prof j domu Pri .Zlatem runu' je vladalo seveda veliko razburjenje. Marta se ie ob pogledu na raz-mrcvarjeno Eli no trunlo onesvestila in so jo morali spraviti k zavesti z osmojenim perjem-ki so ji ga držali pod nosom. Gosoa Bridge-sova je bila globlje pretresena, kakor je kazala. Roza je dejala, da se je sDet enkrat izkazalo. da tiha voda globoko dere Orožnik, ki ie bil s strelom spravil Toma s strehe, se ie nrav tako veselil pohvale, ki io ie bil deležen. kakor zlatnika, ki mu "a io njegov predstojnik stisnil v roko. In Wainwright je imel le eno nrsel: razložiti gosoodu Johnu, da je delala Ela na lastno pest. ne da bi bil kdo kaj vedel o tem. Postregel je orožnikom s pivom, sodnika "a je pogostil z v;nom Dejstvo. da je bila Ela. to mirno, ponižno bitje, banditova pomočnica, je spravilo vso hišo po koncu. »Zdela se je tako mirna, tako zanesljiva«, je ri°ial .Tob. »Nikdar ne bi mogel verjeti, da je bila le z eno ed'no mislijo pri tej reči, ki ni bila v zvezi z njenim delom, ne glede na tisto neumnost, od katere pa je potekla že lepa vrsta let.« »Kakšna neumnost je bila to?« je hotel ve- deti gospod John, ki mu je vino po malem razvezalo jezik. »Ljubezenska zgodba«, je odvrnil Wain-wright... »Ela ima otroka ... deklico, ki je že precej velika.« »Morda pa je bil Drury otrokov oče!« ga je prekinil sodnik. »Morda se je zato vrgla skozi okno, ker je videla, da je konec z njim.« »Ze mogoče, vaša milost«, je prikimal Wain-vvright in na videz raztreseno porinil steklenico z vinom bliže h gosnodu Johnu, da bi si spet nridobil napol iz