Leto II. PoStnlna platana o gotoulnl. Ljubljana, sreda 12. maja 1920. Štev 1C° 1 o Cene pa za cb3o leto . H 3 *— za pol leta . H \V— za četrt leta. B L — za 1 mesec. . \\ T~ Za Ljubljano mesečna 7 ii Za Inozemstva mesečna H IZ'— Uredništvo in uhemus : Kopitarjeva ulica št. G Uredn. telefon štev. SO Posamezna številka 60 vin. - NEODVISEN DNEVNIK — Posamezna številka 60 vin. Kršč. soc. delavstvo v Maribor I , pb Priliki Orlovskega tabora s« vrši lo** ^nc iuUj'a t, 1. v Mariboru sht canricoocialnega delavstva in sicer cel vj,®- da bomo ta dan lahko pozdra- j (v sv°i> sredi tudi zastopnike kršč.- soc. avstva drugih narodnosti. Že zadnjič v shod vairasoocialnega delavstva in sicer cel vj,®- da bomo ta dan lahko pozdra- j (v sv°i> sredi tudi zastopnike kršč.- soc. ^vstva drugih narodnosti. Že zadnjič bi ?.]aaP'*a^i kako velikanskega pomena Ud ^ sk°d za nas kršč.- soc. delavce, da se tega shoda udeleže po mož-g . v®‘ delujoči člani naših delavskih or-tiju12ac'j aH Pa vsaj pošljejo svoje zastop- deti er. mora pripravljalni odbor ve-riK-koliko ho udeiežnikov celokupne ma-DeU L- ^reditve in je tudi J. S. Z. in itoen * 2vezi na tem, da zve število in nazna ^deležnikov delavskega shoda, za to naz n!am° vsemmmmmmmmin eo ebiskf ganj1*?Iri0 vsem kršč.- soc. delavskim or-kakor tudi skupinam in pla-SvoiCa£ d. S. Z. in Del. zveze, da opozorc sPrg . c ni somišljenike na ta shod in Priglasila, Treba je napisati na-delav° *n Pfnmck in kraj. Če je kak naj 60 kakega orlovskega odseka, sC^riZnani na skranel1. pri orlov-jj q, '°dseku in svoji stanovski organizaci-20 K m1?1 s priglasom je treba priložiti s jja. 'dvajset kron) za taborsko vstopnico, ne ^° ima dotičnik pravico do polovič-*** na železnici, do brezplačnega i^u b l5a prenočišča, stojišča na telovadi-j^bor L drugim zborovanjem na taboru. Ta ja, j\ | karta je obenem tudi legitimaci-kirt0 avc* Orli plačajo plačajo taborsko tia; Pri svojem Orlovskem odseku, a to bcftg^1 tudi naznanijo. Delavstvo iz Mari-itj D 111 okolicei ki ne bo rabilo železnice m0 jgjjoišča, plača za taborsko karto sa- ,Voč^tančni spored shoda objavimo pra- se je treba zadnji čas do 30. raj0 priglase brez denarja se ne bo ozi-A ie 20 K danes tako majhna vsota, tej, nič ne pomeni, a ugodnosti so za p K velike. laSin- rižlariti sc je in znesek vplačati pri ^ršča !'v.uP’Iri ali plačilnici ali kaki domači naj Dn-S, socalni delavsk orgianizaciji, ki Posl; TSe 2 denarjem vred nemudoma Luku Jugoslovanski Strokovni Zvezi v ' 01iam, K v v Va« ?cansko socialno delavstvo, vabimo s' Podite! Socialni demokratfe dali streliati na komuniste* liD0 »O NOVI AMERIŠKI PREDSED- T n NIK' de pa . Pnriz, 11. maja. (DunKU.) »Echo tovo l718* iavlja iz Washingtona: Skoro goljen * ameriškega predsednika izvo- nik 2arJa^or Knox, kateri je dasi nasprot- eVrotT’k narodov, vendar bolj poučen o A*. P5*ih razmerah, kakor večina drugih Atn da ^'^ncev in ki ve, kako pravilno je, *Proti a 'zPolnuje svoje dolžnosti na-11 svetu, IZGREDI NA ČEŠKEM, ie jwž| ^ Praga, 11, maja. (DunKU.) Danes Profc J! ■ cestnih demonstracij delavstva dno J*®** količine kruha in proti ve-dg« todi draginji. Kakor piše »Pravo Li-Prednf0r,0l:ai0 budi z dežele o izgredih, ftjerf d6 trgovci so spričo razburjenja emonstranti zaprli trgovine. °* češkemu komunistu muni. Praga, n maja {ČTU0 >>Pravo ce5 n' X da se za teden dni prične pro- ^roti Muni. Tn ČEHI NA DUNAJU. riti na? -,Dunai' n- ma)a- (ČTU.) V avstrij-voralf°- fkupščini je Češki poslanec d°riej , l2Vaial; češki otroci na Dunaju so V tem f°*‘. meni, da more imeti *tvof da 5nlu. ves 5vc't 24 norca Dej- ?arodn„ Si° Pri volitvah v avstrijsko kszuje ,skupščino dobili 65.000 glasov, do-^ a ftianir Z1Ve ?a ^una'u Seški otroci. Če-Drava"? z.ahte^Ta svo. ur na Rožniku sv. mašo. Vabljeni - ^ lj Slavno češko pevsko društvo tana« iz Plzna ki izvišme v zad Mi dneh z velikanskimi uspehi konce: no turnejo p0 Jugoslaviji, pride že v p e t e k 1 n“ 14. t. m. zjutraj ob poluscdmi jjn z brzovlakom iz Belgrada v Ljubljano, otanovali bodo češki gostje v hotelu Union in v hotelu Slonu. Reprezentanca ubijane, obhsti, pevska in kulturna dru-f va prirede milim gostom prisrčen spre-le.m Hubljanskem glavnem kolodvoru, lubljansko občinstvo se prosi in vljudno vsbi, da pride v petek zjutraj ob polused-mi uri v kolikor mogoče obilnem številu ,oa glavni kolodvor pozdravit češke goste ‘n reprezentante umetnosti velikega če-s«ega naroda. t' Ji ^oncert najboljših čeških pevcev v fubljani. Slavni češki pevski zbor »Sme-ana« priredi v soboto, dne 15. maja velik oncert v unionski dvorani. Naj se vsak aveaen Slovenec in vsak član ljubljanskih certa ^ru^cv ^Surno udeleži tega konti kr’ ^a.^° občinstvo in izvajajoči pevci u Ijanski spoznali in se naučili ceniti ide-no pevsko zborovsko umetnost, pravo di-'Plino, vztrajnost, zmožnost, lepoto in Resnejše stremljenje, (k) ^Promenadni koncert voj. godbe se Zv v četrtek od 11. do pol 1. op. v * ez£u pod osebnim vodstvom kapelnika ezd'^ v.^e*r*ek od 11- do pol 1. op. v Čerina, red l! ^avn^ Seški pevci v Ljubljani, Spo-'z Pl rta Pevskega zbora »Smetane* skl j?a v s°boto, 15, maja obsega sledeče lem i ^ Smetana; Rolnickž. (Pesem S0V;) 2. J. I> ’13- in 14. maja se vrše na prostoru Be ‘ jija velike nogometne tekme med lian im športnim klubom ter ljub-0(j !"° Ilirijo. Pred tekmo v čast gostom div.V' 18- ure koncert godbe Dravske g.; lic- ~~ Začetek tekme ob 18. uri. Bla-nj * Se odpre ob 16. uri 30 min. Vstop-kro Sec*eži PO 16 in 12 kron, stojišče 6 k”' člane in dijake 3 krone. Ob vsa-jja • ^retnenu. — V nedeljo, dne 16. maja Var m Prostoru: S. K. 01ympia, Karlo-Pfoti Ilirija, Ljubljana. (k) 1 ^ndel, ki sa je zmotiL »Deset let Pndeljna, pa še ni nikoli nobe-ei°veka oklal’“ P°ve ** kate* Maw-Pes ^ u£riznil policijskega stražnika dei a Žnideršiča. Priča pove, da je pu-^ r®8 prav pohlevna žival, ki se je go- Zmotil> k0 3e on vršil svojo službo, tu]1 Precej zapazil, ker se je zelo po-. Jetio in »zgrevano« odplazil. »Zakaj ste t«- Napravili ovadbo?« — »Sem moral, Sledila je ♦•Ulj ker °aPravili ovadbo otiH Sena žel k zdravniku.« Etilna sodba. y t medicinski ples. Medicinci opo-. na svojo prireditev v prid medi- (j- *** knjižnici. Pričakujemo, da nas bo-Vsi3 ki so prijeli vabila, v petek dne počastili s svojim prihodom v Obilnejšem številu. — Odbor D. J. M. ^ lijakarji se od časa do časa pre-proti predpisom, kateri omejujejo g bodno vožnjo. Pred okrajnega sodnika L i eca Pr*dc fšjakar F. S. »Dve uri pre-ste prišli?« _ »Če zamudim, pa zo-ko : Prav.« Pred Pukelsteinom je pustil let i stati, ušel je, do Marijinega trga je Uei Sani. »Mogoče je res, mogoče pa tudi •‘Pravi fijakar, ko se prebere policijska vem ^ *No< nai Pa bo; v8e po res“c.i P°' be t en ie udaril po njem iz »žlehtno- En mal se me pa, gospod sodnik, tudi ia* r* omilijo! Drugi so si delali milijone, z pa bil tri leta v ruskem ujetništvu; lla^arijo še nisem bil nikoli kaznovan, den 8em *e ftiakar-* Sodba: 30 K l arHe globe. »Bom precej plačal, da ne 1)3 nič dolžan.« Odvetnik dr. Kokalj: »Da-D , bodo vožnje dražje, kaj ne, da noter pasete!« »Bodo, bodol« živahno prikima 5,'I • ^Pa samo verižnike pritisnite!« »O, n&če drugi ne vozi več * nami.« — itaa a lirma je Sftara, dobre, lepe konje .^0!« razklada g. sodniku mladi R. K., gr,'? °vaden, da je zelo hitro po Šelenbur-VUci dirjal!« »NUem ne!« odgovdri; čet° Poklican k sodišču 27, t. m, ob rt 9 dopoldne stražnik Samsa, da f ko je mladi R. K. 9, aprila vozil mrgovi ulici. aeroplanskih cevic. K tozadevni dne 11, maja se nam poroča, da ’lago ni bilo od Marije ali yikto-i", ampak ckI Karle Spellich iz Tr- fioti erav r*ie L, sta 1 , . - . Pri omenjenih stanovala. nik Obsojeni hotelir. Hotelir in posest-Sojr.j "ton Maver iz Sp. šiške je bil ob-tia .* ntl 50 kron denarne globe, oziroma tl6kofb-Ur zaP°ra> ker sunil 2 n°8° 6a> 1^° poškodoval narednika Stepčevi- no’va ^orim sta se sprla radi neke starati' !13s.ke zadeve; StepCeviču mora pla-lUdi 5Q kron za bolečine. Med Hrvati. SplU. 2c zadnjič smo poročali, da se ustanovila skupina služkinj v Splitu. Organizacija dobro napreduje. Za služkinjami so prišli tudi drugi delavci, ki jim je že presedala komunistična organizacija. To je dosedaj bilo popolnoma razutrljivo, da so morali biti tam, ker druge organizacije tamkaj ni bilo. Ko se je pa zanesla misel, da se Jugoslovanska Strokovna Zveza raztegne tudi na tiste kraje, so jo z veseljem pozdravili in se je tudi oprijeli. Zagreb. Osnovalo se je okrožje Jugoslovanske Strokovne Zveze za Hrvatsko s sedežem v Zagrebu. Vsak teden enkrat izide »Narodna politika« kot strckovno glasilo. V nedeljo je imelo okrožje sejo ob 10; uri dopoldne. Zagreb. Skupina služkinj ima sestanek v nedeljo, dne 16. t. m. ob 5. uri popoldne v prostorih v Gunduličevi ulici. Na dnevnem redu so važne strokovne zadeve. Železničar. Slovenskim železničarjem. Onim železničarjem, ki jim je pri zadnjem štrajku šlo res le za mezdne zahteve, smo opetovano povedali, da so jih njihovi voditelji speljali na led. Pripovedovali smo jim, da se mezdne stavke ne delajo na ta način, kakor se je ta, ki ni bila pripravljena javnost na njo, da nihče ni vedel, za kaj gre. Sedaj je isto stališče zavzel list »Jugosl. železničar«, kjer piše g. Rupnik: »Kaj je stavka? Stavka je koalicijsko pravo, torej dovoljeno sredstvo, ki se ga poslužujejo kot najskrajnejšega sredstva posamezne kategorije ali stanovi v dosego zboljšanja svojega gmotnega položaja. Da ima stavka tudi gotov uspeh, je nujno potrebno, da široka javnost s tem gibanjem simpatizira. Zato mora biti občinstvo dobro poučeno; nejasnost občinstva v tem pogledu je lahko odločilnega pomena. Da je to res, nam jasno kažejo zadnji dogodki. Treba je torej, da je stavka napovedana legalnim potom, ker v tem oziru ne sme biti ne podjetje, kojega uslužbenci stavko napovedo in ne občinstvo presenečeno. Še večje važnosti za gotov uspeh pa je, da znajo stavkujoči slednjo točko zahtev na pamet, morajo pa biti tudi brezpogojno prepričani o poštenosti in vztrajnosti voditeljev, katerim so vodstvo takega gibanja poverili. Vladati mora med njimi neizkaljena edinost in odločnost. Skratka, v znamenju poštenosti, upravičenosti in jasnosti vodena stavka je bila še vedno zmagovita. Do sedaj smo poznali samo mezdne stavke in bile so večinoma zmagovite. V zadnjem času se pa pojavljajo in to osobito v Jugoslaviji politične stavke, ki zasledujejo politične cilje par demagogiških političnih voditeljev, masa pa jim je le orožje, ki se ga demagogi v ta namen poslužujejo.« V drugem članku istega lista pa se glasi na naslov komunističnih hujskačev: »Kaj ste naredili? Se li danes še zavedate posledic, ki jih je rodila vaša brezglava, veleizdajska in pogubna akcija za jugoslovanske železničarje? Napovedali ste stavko brez cilja, brez prejšnjih resnih pogajanj, brez tovariškega sporazuma z vsemi jugoslovanskim železničarji — tovariši! Vedeli ste dobro, zakaj morate tako postopati, vedeli ste, da za politično, prekucuško veleizdajalsko delo ne bodete dobili med jugoslovanskimi železničarji toliko pristašev, da bi se sploh upali misliti na stavko! Radi tega ste lagali, hujskali, terorizirali, grozili s poboji, in ko je stavka šla naprej, zgubili ste glavo. Pameti niste sploh imeli — samo zaslepljeno sovaštvo vas je tiralo v 6tavki naprej, dokle*- «e ta ni zlomila sama. In veste, kaj jc ^Veste, sc zavedate, kake so posledic*, ako železničarji stavkajo celih 14 dni brez vsakega uspeha? So se vam že --'o:le oči? Ali veste, kaj ste naredili? Li veste, da ste izigrali na naj-podlejši nač‘n zadnje sredstvo železničarskega stanu, — ki ga ima za dot ego svojih življen; ‘;ih in človeških pravic? Ali razumete, kaj sledi, če država, ki je šele v povojih, spomladi prenese 14dnevno stavko na svojih železnicah brez vsakih resnejših posledic za celokupno prebivalstvo? Ali si mislite, da bode v bodoče še kdo resno vzel vaše napovedi stavk in stavke same? Ali mislite, da vas bode kdo sploh upošteval, ko se razmere bolj ustalijo in ko od delavskega ljudstva obdelano polje po vseh naših jugoslovanskih pokrajinah obrodi in še tudi ta bojazen, ki je sedaj obstojala, da nam na Slovenskem zmanjka kruha, izgine? Da — zločin brez primere v zgodovini slovenskega železničarstva so naredili takozvani komunistični voditelji, ki si nadevajo ime — Slovenci, Hrvati in Srbi, — nad nami jugoslovanskimi železničarji!« K temu nimamo ničesar pristaviti! ; ibljana. Obic^ni tedenski sestanek Prometne zveze se vrši v soboto 15. t. m. ob, 7. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni. II; nadstropje. Tem potom se vabijo vsi odborniki, da se zanesljivo udeleže seje. Vpokojenci južne železnice. Že pred enim mesecem smo čitali skoraj v vseh Ijiibljanskih dnevnikih, da se je posrečilo prometnemu ministru, nam izposlovati draginjske doklade. Mesec je minul in mi stradamo s svojimi družinami naprej in nič ne vemo, ali bo ostalo to vse na papirju, Vprašamo, zakaj pa so dobili naši kolegi v Avstriji, aii nismo mi ravno pri isti železnici služili kakor naši kolegi v Nemški Avstriji. Ne zavidamo jim tega. Pač pa nas srce boli, nas vpokojence, vdove in sirote v Jugoslaviji, zakaj da smo tako zapostavljeni? Morda zato, ker smo Jugoslovani. Naši pokojninski skladi so še zmiraj na Dunaju, toraj bi morali biti ravno tega ih ob istem času deležni. Prosimo ponovno našo vlado, da temu stradanju napravi konec in nam nemudoma izposluje to, kar dobijo naši kolegi, ker smo trdno prepričani« da smo mi ravno tako in isto službo opravljali kakor oni in ravno pri isti železnici. Obupni klici prihajajo iz cele Jugoslavije za hitro rešitev, ker položaj naš je nad vse obupen. Rešite nas Vi, ki ste zato poklicani, ker mi trpimo velikansko trpljenje, da se niti popisati ne da. Če pa se uprava južne železnice temu protivi še naprej, je dolžnost naše vlade, da ona stori potrebne korake in poišče sredstva na en ali drugi način in nas reši muk, katere prenašamo. — Vpokojenci južne železnice. Iz delavnic južne železnice v Mariboru. Ko je večina narodnih železničarjev pričela zopet delati, so bili ti zaposleni večinoma v kurilnici. Trdilo se )e celo, da ostane dela\nica delj časa zaprta. A to se ni zgodilo :— čeravno bi bilo iz mnogih ozirov to prav potrebno. Ko je bila stavka končana, s komunistični in nemškutarski železničarji kar drli zopet na delo — seve v delavnico. Mnogi so se sicer protivili položiti prisego, a nazadnje so se le udali, ko so videli, da jim vse skupaj nič ne pomaga in da se od stavke ne da živeti. Mnogi pa so seve radi tega stavkali, ker so se bali terorizma od strani soc. dem. in med temi je bilo celo nekaj takšnih, ki se prištevajo med narodne. V delavnici je torej po starem —• kakor je bilo pred stavko in za časa stavke. Njih vodja Nachtigal, slovenski renegat, se obnaša ravno tako ošabno in prevzetno kot prej — da še bolj, ko vidi, da se mu ni skrivil niti en las, za vse pro-tidržavno delovanje. In slovenski železničarji, ki so že tretjič zvesto stali državi ob strani, ki so se vedno zavedali svojih dolžnosti do domovine in ki so bili ves čas ta-korekoč mučeniki, med podivjanimi svojimi komunističnimi in nemškutarskimi tovariši, kako bo z njimi v bodoče? Ravnotako, morda še slabše, kakor dosedaj. Zato bo že skrbel Nachtigal, Flais in mogoče še celo načelnik Ogrinc. Za to je poskrbela tudi vlada, s tem, da tako ščiti in prizanaša onim, ki so hoteli uničiti, ugonobiti Jugoslavijo, kar se jim dosedaj še ni posrečilo in k čemur so mnogo pripomogli narodni železničarji, kar pa v bodoče gotovo ne bodo več storili, če jih vlada ne bo bolj ščitila in branila pred komunističnimi hujskači, kakor so Nachtigal, Flais in še mnogo takšnih stricev. Kajti dokler ti hujskači ne bodo odstranieni iz Maribora, tako dolgo go ne bo miru. In to naj vzamejo na znanje tisti, ki so postavljeni za to, da skrbe za red in mir. Maribor, Vodja komunističnih železničarjev in eden izmed glavnih hujskačev, Nachtigal, ki se je najbolj trudil in pehal za stavko, da bi potem prišli za nas lepi .časi, katere komunisti tako radi obljubuje-jo, se še vedno prosto giblje. Sredi stavke je ra enkrat zginil, ozir. se skrival pri dobrih prijateljih komunističnih železničarjih. A ko se je stavka končala, pa se je naenkrat zopet pojavil, da bi po svoji metodi dalje deloval in da bi svojim sodrugom pojasnil, kakšne prijatelje in zaščitnike, da imajo in da se jim ni treba prav ničesar bati od jugoslovanskih oblasti, katere imajo silen rešpekt pred ljudmi kakor je na primer Nachtigal. In da tega človeka vlada ni izgnala iz Maribora in da redi takšnega gada v obmejnem Mariboru je naravnost Sramota, Kemični delavec. Preska. (Zopet lep uspeh organizacije.) Poleg delavHtva tukajšnjih papirnic ima naša skupina organizirano tudi delavstvo tukajšnje oljne tovarne v Medvodah. To je posebna kategorija naše skupine. Tudi za to delavstvo je naša organizacija tekom enega leta večkrat z luspehom posredovala za izboljšanje plač, vendar pa je bilo to delavstvo do sedaj primeroma z delavstvom tukajšnjih papirnic jako slabo plačano. Umevno je, da se je tudi tu pričelo ponovno mezdno gibanje, in sicer že koncem meseca marca l. 1. To mezdno gibanje pa se je vsled brezbrižnosti podjetja za delavstvo zavla-čevalo že skoro poldrugi rnescc. Pred par j ir.iiv jc sicer tovarna le neznatno zvi-! šahi plače delavstvu, kar pa na pričeto | i«; ,v'.i!0 gibanje niti vplivati ni moglo, f Zato je delavstvo stavilo dne 7. maja. £0- tom naše organizacijo nove zaheve, in siccr, naj se delavstvu oljne tovarne prizna plača v isti višini, kot plačujejo svoj« delavstvo na podlagi zadnje pogodbe tukajšnje papirnice. Na podlagi teh zahtev se je vršile dne 10. maja dopoldne pogajanje v oljni tovarni v Medvodah. Za oljno tovarno se je pogajal podjetnik g. R. Huter, delavstvo pa je zastopal predsednik tukajšnje skupine tovariš I. Peternel. Glasom zapisnika tega pogajanja se je dosegel za delavstvo popolen uspeh. Ugodeno je vsem stavljenim zahtevam, in sicer: Moškim kvalificiranim delavcem se prizna dnevna plača 50 K, navadnim moškim delavcem pri strojih 42 K in žen* skim delavkam 30 K na osemurni delavnik. — Poleg tega dobi tudi vse delavstvo enkratni nabavni prispevek 200 K. — Dosegle so se še nekatere druge ugodnosti glede bolniške blagajne itd. Tako je tudi to delavstvo po poldrugomesečnem boju za svoje pravice potom naše organizacije popolnoma doseglo svoje upravičene zahteve. Tobačno delavstvo. PREKRIŽANI RAČUNI KOMUNISTOV. Z lažjo so zadnje čase šarili komunistični agentje po ljubljanski tobačni tovarni. Govorili so, da so s štrajkom, ki ga je vprizoril v Ljubljani komunist Ilič, dosegli, kar so zahtevali, Z lažjo so spravili v štrajk delavstvo po tobačnih tovarnah na Hrvatskem, češ da Ljubljana že štrajka. Ponekod so jim verjeli in nasedli. V Senju pa se je naša organizacija uprla komunistom in ni šla v štrajk. Ko so na ta način pognali hrvatsko delavstvo v štrajk, so šli zopet v Ljubljano in tu spravili v štrajk svoje moške člane, češ da Hrvatje že štrajkajo. Bilo je tedaj veliko razburjenja. Mi smo poudarjali, da je štrajk nepotreben, ker so svoječasne zadeve celokupnega delavstva že ugodene. In res so bile ugodene prej, predno je izbruhnil štrajk. Medtem pa so stavili komunisti nove zahteve, kakor je tudi krščansko tobačno delavstvo stavilo svoje zahteve nanovo. Ko je bil štrajk strt, so dejali, da so vse dosegli. V resnici pa so dosegli tisto, kar je bilo doseženo brez štrajka že pred štrajkom, — Izmislili so si, da so ugodene že tudi njihove nove zahteve. Toda o teh se bodo pogajanja šele vršila, in sicer bodeta zastopani pri pogajanjih obe organizaciji? krščanska in komunistična. Komunisti so s stavko zasledovali le politične cilje. Skupaj z nekim uradnikom v Belgradu so 11. aprila sklenili dogovor, glasom katerega se priznava le komuni* stična organizacija. Ko je krščansko-soci-alno delavstvo izvedelo za to, je v imenu vsega krščanskega tobačnega delavstva protestiralo v Belgradu proti temu. In ugotovilo se je, da niti finančno ministrstvo niti načelnik uprave monopolov za ta dogovor ni vedel. Sedaj je komunistične glorije konec: sporazum bo ukinjen in sklenil se bo nov sporazum, pri katerem bo zastopana tudi organizacija krščanskosocialnega delavstva v Jugoslaviji. In na tej podlagi se bodo vršila tudi nova pogajanja o zahtevah delavstva. Zveza krščanskega tobačnega delavstva v tobačni tovarni v Ljubljani je že ponovno podala svoje zahteve in jih po dala tudi v imenu ostalih svojih organizacij v Jugoslaviji. Kdo bo še kaj dal na komunistično hvalisanje, ki je samo plod laži, ne pa resnega delal Usnfar. Sklepanje nove pogodbe se je vršilo v ponedeljek 10. t. m. pri Zvezi industri-jalcev v Ljubljani. Zastopani sta bili obe strokovni organizaciji usnjarskega in čevljarskega delavstva. Pogodba se sklene do meseca avgusta. Povišek in pogodbo objavimo v prihodnji številki. Služkinja. Skoraj je škoda vsake besede, ki jo zapišemo v odgovor listu, ki se imenuje »Domovina«. Zato pa tudi samo par besedi na »članek« ali bolje »skrpucalo«, ki ga prinaša ta list v 51. številki. Ako nas prav imenuje dekle, vendar smo ponosne vsaka na svojo službo, čeprav je slaba, in {mnosne tudi na to, ker si s poštenim de-om služimo kruh, ne pa tako kakor dopisnik »Domovine« z nesramnim obrekovanjem, psovanjem in lažjo. Me same vemo, da ne spadamo med liberalno inteligenco okrog »Domovine«. Vemo, da smo kmetske in delavske hčere. Zato mislimo, da to še ne daje povoda, da bi nas kdo obsipaval s telički in ovcami. A mu ne zamerimo, ker drugega itak ni pričakovati in tudi, kakor je videti, ni zmožen dopisnik. Drugo, kar ga bocle pv oči, je to, da bodemo imele svoj kotu . kakor sc bomo lahko zatekle na stara leta. Tudi tega nam Stran '4 '»Vežfernf lfe?«, Sbe 'fž.~ma?a f936, gtev. 108. je nevoščljiv. Gospodo okrog »Domovine« ne bo stalo niti vinarja, zato naj bo tiho. Tretjič mu pa seveda to leži v želodcu, da bi so služkinja zabavala. Služkinja je v njegovih očeh ovca, teliček in ne vemo kaj še vse, potem je pa itak samo po sebi razumljivo, da ne potrebuje razvedrila. A kar se pa tiče sladkorja, smo še zmiraj imele toliko denarja, da smo ga pošteno . kupile, kar lahko dokažemo. Dopisnika pa poživljamo, da nam dokaže, da smo me sladkor kradle za kakšno preditev. Če ne dokaže tega, je podel lažnik in obrekovalec. H koncu samo priporočamo dopisniku, da še poprej posveti vse svoje moči svoji izobrazbi in se poprej izpopolni, potem naj šele, ako se mu posreči, zopet poskusi svojo srečo, ampak ne s. služkinjami, ker bi protestirale, če bi tudi kaj dobrega pisal o nas. Čipkarica. Čipkarska obrt je po Kranjskem zelo razširjena. Sedaj je delo počivalo, ker sukanca ni bilo dobiti. Celo leto so se čipkarice tolažile, da pride sukanec. Po dolgem čakanju je vendar enkrat začel prihajati. Pričelo se bo zopet kleklanje. Lansko leto smo ustanovili »Prvo čipkarsko zadrugo v Žireh«. Treba bo sedaj misliti še na druge kraje, kjer se nahajajo čipkarice, da se ustanove podobne zadruge, katere imajo namen, da osamosvojijo čipkarice, da ne bodo odvisne od brezvestnih špekulantov in trgovcev. Zadruga bo potem delila sukanec in potem razpečavala čipke. Čipkaricam je že itak vsem znano, kako se je poprej trgovalo s čipkami. Zakaj bi morali drugi imeti dobičke, ki ga imajo pa lahko čipkarice same. Se-.veda morajo imeti za razpečavanje eno sredstvo, in to so te zadruge. Drugo je pa tudi to. Vsaka čipkarica je izdelovala čipke, da se je preživljala. Ni toliko gledala, koliko so vredne, ampak da jih je le prodala. Ako je pa tukaj zadruga, se pa lahko počaka, da imajo ugodnejšo ceno in jih zadruga sama lahko razpečava tudi v inozemstvo. S tem bo pa tudi veliko poma-gano, ker jim ne bo treba skrbeti, komu jih bo prodala in kdaj jih bo mogla prodati. To bo vse stvar zadruge. Zato se naj čipkarice povsod oprimejo te misli in ustanovijo po vzorcu, kakor je v Žireh, čipkarske zadruge. Informacije so na razpolago. Obrnite se na Jugoslovansko Strokovno Zvezo v Ljubljano ali pa na čipkarsko zadrugo v Žireh. Rade volje se vam bo pomagalo. Iz Žirov se nam poroča, da se je čip* karski šoli šoli razdelil sukanec. Prezrla pa se je čipkarska zadruga. Organizacija bo takoj intervenirala pri deželni vladi, da se krivica popravi. Viničar. Ljutomer. »Zveza viničarjev« se dobro razvija in je dobila odmev tudi že v sosednjih krajih. Pri Sv. Miklavžu in pri Mali Nedelji se snujejo skupine Zveze viničarjev, katerih je že lepo število. Obenem si tudi prizadevajo, da si osnujejo svojo lastno trgovino. Med viničarji vlada veliko zanimanje za konsum in člani pridno pristopajo, ker so uvideli, da le v skupnosti je moč. Člani »Zveze viničarjev« se opozarjajo, da ne zaostajajo s plačevanjem mesečnih prispevkov, ker le, kjer je točnost in red, se kaj doseže. Pridobivajte »Zvezi« skrbno novih članov in naj ne bo delavca, ki bi se zbal groženj od katerekoli strani. Tudi gospodar vam ne more zabraniti, da se pridružite organizaciji, ker je vaša pomoč in rešitev. Zato vsi na delo, ki nam bo prineslo tudi gotovo uspeha4. Čestokrat beremo, kako se posamezne organizacije gibljejo in dosegajo uspehe. Zato moramo mi v svoji ^vezi, skrbno delati, ker plače pri nas v današnji draginji ne zadoščajo niti za vsakdanjo hrano, še manj pa za obleko. Zato je skrajni čas, da se enkrat odpomorc bednemu stanju. Deželna vlada naj ukrene kaj v tej zadevi! Določila bi se naj uradna minimalna plača. Agrarna reforma je za nas najvažnejše socialno vprašanje, ki se bo gotovo uveljavilo, ako se tesno združimo. Le v tem moramo iskati rešitve. Na delo torej! Ljutomer. Zadnjič je bila sklicana paritetna komisija v Maribor, ki urejuje viničarsko vprašanje. Sklicana je bila tako, da se naši zastopniki niSo mogli udeiežiti po. svetovanja, ker so vabila došla šele potem, ko je bilo posvetovanje že končano. Vsled tega smo vložili protest na deželno vlado, Pri tej komisiji bo treba nekoliko preurediti. Mi stojimo na straži in nam ne uide ničesar. Gornja Radgona. Na velikonočni ponedeljek smo imeli v posojilnični dvorani ustanovni občni zbor skupine viničarjev. Izvolil se jc sledeči odbor: Predsednik Peter Turki, podpredsednik Anton Kodi, blagajničar Veingerl Franc, namestnik Anton Štrakl-, tajnik Franc Jerebič, namestnik Peter Zemljič, odbornika Janez Kavčič in Majrtin Hamler, Lesni delavec Ljubelj. Ker je bilo zadnjič bolj površno poročilo o praznovanju prvega maj-nika, podamo danes natančno poročilo, kako smo praznovali pri nas prvi majnik. Mi smo daleč v hribih, zato nas ni motilo komunistično gibanje. Lahko smo mirno praznovali prvi maj. Zjutraj ob pol devetih smo se zbrali na določenem kraju in odkorakali skupno k sv. Lenartu, kjer je bila slovesna sveta maša. Po maši se je vršil pred cerkvijo shod, na katerem je poročal g. učitelj Avsec o pomenu prvega maja in o krščanski delavski organizaciji. Po shodu sirto šli v sprevodu k Tepiju, kjer je bila veselica. Udeležili so se vsi člani skupine Ljubelj in Plajberk. Popoldne nas je še g. župnik razveselil s poučnim in obenem .šaljivim govorom. Tako smo prvikrat praznovali prvi maj. Tem potom izrekamo g. župniku in g. učitelju najiskrenejšo zahvalo, da sta pripomogla, da smo na tako slovesen način praznovali prvi maj. Rdeča nestrpnost in sovraštvo. (Op. ured, Ta članek iz Maribora je zaostal. Radi informacije ga vseeno priobčujemo.) Maribor. Kakor smo že pred kratkim poročali, se je otvorila v Studencih pri Mariboru podružnica I. ljublj. delavskega konsumnega društva. Seveda to ni bilo po volji rdečim sodrugom in njihovim pajdašem. Najprvo se je razjezila nad tem internacionalna ali bolje nemškonacionalna »Volksstimme«, kateri ni bilo po volji, da so člani za Velike npč dobili moke, masti, slanine in drugih potrebnih živil, katerih nikdar ne bi dobili, če bi bili čakali na milost soc. demokratov. In dobili so še celo po nižjih cenah kot povsod drugod. A ker vse jadikovanje »Volksstimme« ni nič pomagalo, so pa pričeli rdeči sodrugi drugače hujskati in širiti razne laži, da bi odvrnili beg lastnih# pristašev, ki jih zapuščajo, ker so izprevideli, da jc vsa mariborska socialna demokracija samo farbarija. Ker pa jim vse to ni nič pomagalo in jim tudi ne bo, so si pa izmislili še eno bolj »kunštno«, s katero so hoteli škodovati delavstvu, ki je organizirano v Jugoslovanski strokovni zvezi ozir. Delavski zvezi. Poslali so depu-tacijo k okrajnemu glavarju, kjer so protestirali — čujte in strmite —, ne morda proti draginji, temveč za draginjo. Ni jim bilo po volji, da se prodaja moka, mast itd. ceneje kot pri trgovcih oziroma raznih drugih aprovizacijah in pa pri soc. dem. konzumu. Trdili so, da s tem begamo in hujskamo ljudstvo, in da jih s tem vabimo v svoje organizacije in stranko. Pa gospodje sodrugi naj bodo le lepo »potrošta-ni« in naj vzamejo na znanje, da mi nismo ustanovili konzuma za to, da bi lovili člane in pristaše za naše organizacije in da naš konzum ni nikakšen socialnodemokra-ški »Gimpelfang«, temveč mi hočemo potom konzuma našemu delavstvu res tudi pomagali in mu pripomoči do zboljšanja njegovih težkih razmer. Trdili so tudi, da z raznimi obljubami vabimo delavstvo v svoj tabor, da pošiljamo agitatorje od hiše do hiše itd. Se ve, da je vse skupaj sama laž in izraz sovraštva do kršč. organizacij. Kar se pa tiče nizkih cen, pa nas gospodje soc. dem. vendar lahko posnemajo, posebno, ko imajo toliko bogate boljševiške in komunistične žlahte po raznih državah, od katere so prejeli marsikak tisočak ■— kaj tisočak marveč milijone. Dalje bodi povedano, da še pri naših konzumih ni postal noben bogataš in da načelnik I. ljublj. del. konzum. društva ni milijonar, kakor s.e je to zgodilo raznim voditeljem rdečih konzumov. Še eno gospodje sodrugi, še nižje fci bile cene, ko bi pri pošiljatvah skoraj vsakokrat kaj ne manjkalo. Pa kaj bi se prijatelji jezili in kregali — nasvetujemo vam, da nas pri cenah posnemate, magari, Če prodajate po 20 vin. kg moke, od nas se ne bo našel nihče, ki bi šel proti temu protestirat, temveč še veselilo nas bo, ko bomo videli, da so soc, demokrati vendar enkrat nekaj storili za svoje zapeljane ovčice, katere posebno rabijo za volitve. Sicer tudi ta soc, dem. protest za draginjo ne bo ostal brez vsakega uspeha. Delavstvo bo spoznalo, kakšne zagovornike in prijatelje da ima, ki se pred delavstvom delajo za njegove največje dobrotnike, v resnici pa so zagovorniki in zavezniki raznih oderuhov, skopuhov, vojnih dobičkarjev ter raznih verižnikov, posebno pa še tedaj, če je treba nastopti proti kršč, delavskim organizacijam. Ko bi bili tako brezobzirni proti ka- f>ita listom kakor so proti nam, bi bilo de-avstvo že davno več doseglo. Naj navedemo nekaj slučajev nezaslišanega rdečega terorja! Za železničarje, vse brez razlike, se nahaja v Mariboru skladišče za živila, kjer imajo pravico do nakupa vsi. Ravno-tako obstoja v Mariboru že dolgo vrsto let tudi soc. demokraški konzum. in pred kratkim se je otvorila podružnica I. ljublj. konzumnega društva, v katerem so včlanjeni osobito člani J. S. Z, oziroma Delavske zveze. To zadnje pa ni bilo po volji socialistom. Ker jim vse hujskanje, laži, protesti in deputacije niso nič pomagale — so pa pričeli na drug način rovariti proti našim članom. Mnogo železničarjev obeh struj je tudi včlanjenih pri enem ali drugem konzumu, ki pa tudi kupujejo v skladišču živil juž. železnice. Naenkrat so si torej zmislili, češ železničarji, ki so člani našega konzuma, ne smejo prejemati živil na dveh krajih — to bi naj veljalo samo za naše člane, a ne za socialiste, katerih je tudi več sto, ki dobivajo blago v socialističnem konzumu in obenem v skladišču živil juž. železnice. Dve ženi slovenskih železničarjev So nahujskane nemšku-tarske socialnodemokraške ženske celo s silo prisilile, da so se morale umakniti oziroma zapustiti prodajalno za živila juž, železnice. Ta slučaj nam zopet jasno priča, kakšni prijatelji delavstva so naši socialisti, kakšna je njihova svoboda in enakopravnost, ki jo s tako vnemo oznanjuje pribegli mažarski komunist Walisch. »Vse nam in vse za nas!* to je njihovo geslo — vse druge pa, ki nočejo trobiti v soc. demokraški rog, pa naj po Walische-vem receptu vrag vzame. Toda mi vemo, da bodo tudi za nas, kršč. misleče delavstvo »vremena se zjasnila«. Vrag ne bo vzel nas, ampak onega, ki ga kliče na pomoč. Razne novice. r Brezposelnost n? Angleškem, Minuli teden se je vršila v Londonu velika demonstracija nezaposlenih delavcev, katerih je bilo 50.000 in raje še več. Demonstracija je bila naperjena proti Lloydu Ge-orgeju zaradi njegovega odgovora deputa-ciji nezaposlenih delavcev, ki je zahtevala, da naj vlada skrbi za 60.000 mož, ki so prišli z bojnih poljan, a še do danes nimajo nobenega dela. Glavni govornik je za zahteval, naj bi vlada poskrbela za narodne delavnice. Govornik je očital vladi, da razen velikih obljub ni za delavce naredila prav nič. Dalje je opozori merodajne faktorje, da bodo zbrani delavci segli po samopomoči, če jim vlada ne bi kmalu preskrbela zaslužka in kruha. r Novi petrolejevi vrelci na Slovaškemu Praška .»Tribuna« poroča; Na Slovaškem so nedavno tega odkrili tako bogate naftne vrelce, da po sodbi strokovnjakov ne bomo več navezani ne na poljski, ne na rumunski in ne na amerikanski dovoz. Nafta je prvovrstne kakovosti. Strokovnjaki delajo nadalje poizkuse z vrtanjem. r Stanovska zavest gledališkega igralca. Francoski pisatelj Nozierc je napisal igro »Življenje je lepo«. V njej nastopa član Splošne delavske zveze kot smešna figura. Igro je hotelo vprizoriti gledališče Abmigu, toda znameniti igralec Carpen-tier, ki je imel igrati člana delavske zveze, je vlogo odklonil. Zveza gledaliških igralcev je pa poslala ravnatelju, ki je igro sprejel, protest. Noziere dela ni hotel iz-premeniti in ga je zahteval nazaj. Pariško časopisje se z zadevo živahno peča. r »Wacb am Rhein«. »Journal des De-bats« je prinesel naslednji zanimiv dogodek: V enem izmed zasedenih nemških mest je sedela v gostilnici večja družba angleških častnikov. Godba je igrala vesele arije. Zdaj so zapazili Angleži šepetanje med nekaterimi gospodi, kakor je vse kazalo, z nemškimi častniki, ki so bili civilno oblečeni. »Nekaj se kuha,« je pripomnil eden izmed angleških častnikov. In uganil je. Godba je zasvirala živahno in posebno glasno »Wacht am Rhein« in v tem hipu je vstala vsa dvorana; polna nemškega občinstva. Anglež ški častniki se spogledajo in tudi — vstanejo, salutirajo in' stoje resni in mirni toliko časa, dokler je orkester igral himno. I> je godba odigrala, so spet salutirali, sedli in tiho naprej pili. Oj, kako so se Nemci čudili, kako so strmeli... Kaj to pomeni? Radovednost jim ni dala miru. Nekdo izmed njih je pristopil k mizi, kjer co sedeli Angleži; in je z neko prisiljeno prijaznostjo povzel: »Dovolite, gospodje, vprašanje?« »Izvolite!« »Ali dobro, poznate pesem, ki jo. je ravnokar igral orkester?« »Poznamo, poznamo!« »Pa ste vstali in salutirali?« »Da, da.« »Oprostite, gospodje, saj je bila to »Wacht am Rhein!« »Vi, gospod,« je Anglež odgovoril tako glasno, da je cela dvorana lahko slišala, »veste kaj, Wacht am Rhein, to smo v e n d a r m i . . .« r Živali slutijo smrt, Angleški zoolog Walter Winans navaja v »Daily Mail« zanimive dogodke, kako slutijo smrt živali. »Poznal sem psa,« učenjak, »ki nekoč ni hotel spremljati svojega gospodarja na potovanju po železnici, dasi je sicer od veselja skakal, kadar je videl, da se pripravlja njegov gospodar na potovanje. Tedaj, ko se ie tako upiral, je čakala nanj smrt. Med vožnjo jc padci z vlaka in se je ubil. Dalje sem poznal kenja, ki je bil izboren skakač. Nekoč se je j>a trdovratno Jjranil, presko- iled čiti neznatno zapreko. Ko ga Je jezdec prisilil k skoku, si je pri tem z tilnik. Konj, ki sem ga dostikrat m rr j haJ, se je neki dan branil iti pod dre' pod katerim sem ga jahal vsak dan^ ^z- brez- več let. Nisem silil živali, ampak ,oo■ ■ sem na drugo stran drevesa. Bilo 12 * vetrje. Toliko, da sem bil izpod dreyeS-^,, se je ulomila z drevesa velika veja m p prav na tisto mesto, kjer sem stal se P trenutkom s konjem.« Vinans jc ba;e pri tičih opazoval take slutnje, r Za božjo službo v češkem jen««-»Našinec« poroča: Svet češkoslova katoličanov je prosil papeževega de Msgr, Mikara, da bi pri papežu, P0SJ, , val, da bi bila prošnja češkoslovasKcg episkopata glede vpeljave češčine v službo čim hitreje rešena. _ . r Katoliško slovaško dijastvo v Ero • Bmski »Den« z dne 3. maja piše: r° o ritvi vseučilišča v Brnu ni postalo a . samo vprašanje visokošolskega študen. siva, temveč tudi slovaških akad eni/ — Slovaški študent iz srednjih šol pride po pretežni večini na vseuci ^ ohranivši si svoje krščansko na^1T,y.x\,et. življenju. Vsekako je v interesu kato ga slovaškega naroda, da bi se mu ^ ne toliško študentovstvo v velikem tn®s . odtujilo, ampak, da bi se poglobilo m ., pilo v krščansko vedo in načelo, na se vrnilo domov kot novi delavci na P krščanske kulture, — Ako hoče ta s v polni meri doseči, mora s^?vaT^v0jo ščansko čuteče študentovstvo imeti lastno organizacijo, kjer bi bilo £8®’ . vseh najboljših teženj slovaških ak kov, ToTej je zdaj neobhodno PvjLjjik da bi slovaški akademiki iz faVeit visokih šol umeli nujno potrebo . središča, kjer bi se shajali vsi enak sleči in kamor bi klicali tudi zmeraj slušatelje visokih šol, — V Brnu un*v0je ško visokošolstvo študentovstvo ^ društvo »Moravan«. Ž njim so navezal vaški katoliški akademiki stike in ^ -M rodila misel, da bi si slovaški vsaj začasno ustanovili pri ak'adein» društvu »Mora.van« krožek slov študentovstva, ki bi za zdaj izvrše^r ^ loge dijaškega središča. — V ta na® ^ imeli slovaški akademiki "1‘"* skupai, tere® štvom »Moravan« sestanek, na."* ^ so se o tem vprašanju posvetovali splošno dosegel sporazum, da ustanovi tak krožek slovaških sji.: go pr-. »Moravanu«. In bratje aHa H1j{ateri nemudoma poverili pet tovarišev, jg naj v tem smislu delujejo, — j5 *ivenOi storjen prvi jako važen korak za ^ mik0^ življenje slovaških katoliških ml»' v Brnu. — Ti vzajemni stiki učeče se^ ^ dine imajo za bodočnost velik spoznanje vzajemnega duha in naša ^ in slovaška javnost mora vtpošteva^^^^ zdravo delovanje ter prizadevanje vagk© navdušenih prvoboriteljev čebo^1? vzajemnosti na vso moč podpirati. Širite »Večerni list"! Narodno gledišč*« 0pera:. . Up, 12, maja, sreda »Poljska kri«; aD* aJj, 13. maja, četrtek »Trovatore«! ^ ‘n 14. maja, petek »Poljska kri«; a 15, maja, sobota »Faust«; ab 16- maja nedelja »Jevgenij UnJ®* izven abonem. Drama: 12. maja, sreda »Vsiljenka — ^ abon. E. 13. majar četrtek »Sneg«j izV- 14. maja, petek »Smrtni ples«; predstava, « 15. maja, sobota »Sneg«; aboti ^ £LveH 16. maja, nedelja »Smrtni ples«; abon. Aprovizacila. a). n Telečje meso od telet "Vnoy^g]j f ni c c za živino in mast« 'bodo P&7 gofa* četrtek in v petek, f. j, 13. in l4, pe-sledeči mesarji; Ocvirk, Selan, JanŽ Dt»r trič, Rihtar ml., Preselj, Zupančič« ^®jcSjh, Josip, Makovec* Novak, Škerjanec* Kočar, Primc, Češek, Černovec, je^e2l Jožefa, Cuzak po dva teleta, ter SrrrapCi mesarji: Kocjan, Leban, Dolničar »*arj. Prepeluh, Bizilj, Ham Matija, Ham ^ef ja, Javornik, Zajc Ivan, Zaj_c jru:i Novljan po 3 teleta. Poleg teh je. iz Brecelnik iz Šiške tri ter ?a,-f1Cjane^ šiške dva teleta v razprodajo, le , ;ega j edobil pet telet. Kilogram , sPrf mesa velja 19 K, kilogram zadnjega_ 20 K. Vsaka stranka dobi največ mesa. Odgovorni urednik Jože Rutar' Izdajatelj konzorcij »Ve£«'n " v liska »Jugoslovanska tiska«**«