OlTATELJIt Prodno, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanj« cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte
imeti naročnino vnaprej plačano.
J
« k
NARODA
tfsf slovenskih delavcevv Ameriki.
tttk, 1M« al tU F«t Olfl«« a* New lark. N- udar Ad «1 Cmstcm •( Uarch M, 18?».
1A NEKAJ VEČ KOT
na dan dobivat«. »V^ 'C 'GLAS NARODA" po poŠti naravnost na dom
Omarti »Int. hMJ ta
ClTAJTE, KAR VAB ZAHJMA
No. 209. — Štev. 209.
(Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 22, 1942 — ČETRTEK, 22. OKTOBRA, 1942
VOLUME L. — LETNIK L.
VSE PRIPRAVLJENO ZA UDAR
PRED ANGLEŠKO LORDSKO IN POSLANSKO ZBORNICO, KI JE IMELA SKUPNO SEJO VČERAJ, JE GOVORIL VRHOVNI POVELJNIK MARS AL SMUTS, KI JE DEJAL, DA BO NEMŠKA ARMADA IZKR V A VELA DO SMRTI NA RUSKI FRONTI.
"Kljub težkim razočaranjem in zaprekam," je dejal maršal Smuts, "imamo danes na razpolago potrebni čas, da se pripravimo za udar na sovražnika ter zberemo skupaj in strnemo v celoto vse naše sile in vire, od katerih zavisi naša zmaga."
Maršal je dalje rekel, «la bi bilo nespametno čakati in se preko mere pripravljati za napad, ako je čas za istega že zrel, ker bi s tem morda zamudil pravo priliko. Dejal je, da s* to ne bo zgodilo.
"Rusi," je dejal Smuts, "povzročajo nemškim armadam puščanje krvi, ki je pativbno za končni j»oraz Hitlerja?
Smuts, ki je star 72 let, je bil v vojni proti Angležem V Boerski vojni, to la. je postal član vojnega kabineta angleške vlade tekom prve svetovne vojne. Od tedanjega vojnga kabineta je sedaj aktiven samo še 'bivši premier David Lloyd George, ki je skupni seji obeh zbornic predsedoval.
Maršal Smuts je tekom svojega govora poudaril, da Rusija prispeva več kot svoj delež skupnega prizadevanja zaveznikov za poraz osiščnih sil. Apeliral je, naj se da Rusiji vso mogočo pomoč, da se ji olajša njeno ogromno vojno breme in napor. Pomoč Rusiji naj bo dostavljena hitro in brez nepotrebnega odlašanja.
Glede pripravljenosti sovražnika in zavezniških sil je de.'al, da je na obeh straneh vse odločeno in podvzeti so vsi mogoči koraki, da ee mobilizira vso potrebno silo v najširšem smislu. Toda naša zavezniška sila je še krepka in narašča z vsakim dnem, dočim se oeiščna moč že krlia. NašiLjiKfcika sila raste, sovražnikove najboljše Čete pa se redčijo, medlem, ko skušajo naciji s silo mobilizirati po i j:mnljeno moško silo in moštvo wo jih zaveznikov.
Glede Japonske je Smuts dejal, da šj je sama zapisala svoj pogin, ko se je združila s Hitlerjem. Od njenih "zmag" ne bo ostalo drugega, kot geslo "Japonska za Japonce." Z napadom na Pearl Harbor, se je Jaiponska izzivalno pregrešila proti zapadni civilizaciji, ter principom medsebojnega zaupanja narodov. Japonska bo doživela dan, ko ne bo primerna zaveznica niti za Nemčijo.
Maršal Smuts je posebno podčrtal dejstvo, da se neznansko širi nezadovoljstvo zatiranih in gladnih evropskih ljn listev, ter da se bliža čas. ko mora priti ck> eksplozije. Rekel je, da se naglo bližamo času dozoritve in za ta čas se pripravlja vse potrebno na fronti in doma. Velikopotezne priprave so v teku.
Predsednik Roosevelt podpisal novo davčno postavo
Laval pritiska na francoske delavce, naj gredo v Nemčijo
Piere Laval, načelnik francoske vlade, je 20. oktobra govorilno radiju francoskim delavcem, na katere ie naslo-
. . . _ __ j _. vil pred štirimi meseci apel, naj se prostovoljno prijavi-
Predsednik Roosevelt je vče-^~i --~V ------. ~-I . r , .	.. . . , * . * A....
i Dodclsal in , tem Jnkonil ^^^ zaslužka. \ ictory J0 za delo v nemški industriji. Ob tej- priliki jim je dal
davek se bo od tokova 1 ou plat:j razumeti, da pojdejo v Nemčijo prisilno, ako ne zlepa.
po i. januarju, 1J4«),
--j "Ubogati morate," je rekel j"
I^aval delavcem, "zaradi našiti' Ciaulle je v njem pozival fran-
raj podpisal in s tem uzakonil največjo davčno predlogo v zgodovini — predloga bo povišala vfadne dohodke za več kot _ milijard dolarjev na leto, ter! Porocevalec lista bo naložila davke na vse Ame ričane, ki zaslužijo preko na leto.
Predsednikov podpis je omogočili, da bodo .stopile s prvini
novembrom v veljavo drfo^TJ^LJ^'1
j i j ,	. ... reci uibit Bvron Darnton, po-
glede davka na<j*>jne	..NVw
vojtne listke, telefonsko in br-
'N Y
,«wj+ ***** i-	vojnih ujetnikov in zaradi
Timesa ubit na fronti i „ J .. ,, w ., . . , •
1 Francije, Pridal je, da je iz-Avst ralija. — Iz -lavnega ; rrtluo važll0f da so VZth-ži spo-
stana združenih narodov, je r.izmu z Xeuncijo, ker to pač
bila poslana vest, da je 'bil dne Sevajo iifceresi Francije
18. oktobra v bližini vojnih o-j- Teko,m govora je Laval der
zojavno službo oziromo raibo, itd. Skupni dohodki od tega novega obdavčenja bodo znašali če« 65 milijonov letno.
Če predsednik ne bi podpisal predloge včeraj, bi ta ne mogla »topiti v veljavo do 1. decembra.
Obdavčenje, ki nima primere v ameriški prodov in i. bo razpisano na korporacijske in in.
rocevaleo Times."
Darnton je bil zelo pogumen človek in se je vedno s četami udeleževal vojnih operaeij, v kolikor mn je to bilo, kot poročevalcu dovoljeno.
lavcem namignil, naj pomislijo malo, ali je pametnejše iti v Nemčijo na podlagi ko 11 trakt a »ali prisilno? Dejal je tudi, da »ko se priglasi kmalu nekaj več, kot 100 tisoč mož za delo v I nemški ndustrij. *x> dovoljeno
X^h^nm«« f nn«(l/U«l.»lll l»rtlll I h 111/^t-
coske tlelavce in fran<*o4ib ljudstvo sploh, da naj se upre I^i-valovi zahtevi po delovni sili za Nemčijo.
Oeneralov govor je bil zelo .--knbno sestavljen, ker je tvoril počet ek kampanje, katero bodo vodile podtalne organizacije v Francij proti vichvski vladi in proti Hitlerjevi oblasti v Franciji.
De Gauulovi podtalni delavci v Franciji so preplavili fran-
Stara igralka umrla
Hollywood. — May Robson, stara 78 let je po 1 laljši bolezni umrla na ■svoje 11 domu tu-; kaj. Njena doljra fgralska ka-j
dividualne doliodke za 1. 1942. t rijera je trajala skbro do kon Predloera določa,-da bodo 1110->a. Najprej je Mtetapila kot
ženam francoskih vojnih ujet-	f.osko tovarne in delavnice z ,likov, da gredo na delo v Nem-	lepaki nn kateriil je lbUo zapito, kjer bodo nastanjene v	.«ano. »FVancoski delavci, po-bližini svojih moz	j^ite si delo v Nemčij. Tam Zanimiva je bila Lavalova
omeuiba, da obstaja nevarnost, da bo Rusija dominirala Evro-po, ako bo Nemčija premagana.
London. — Kmalu po Lava-
rali biti ti novi davki plačani (odrska igralka, v letm 1925 pa' levem govoru je francoskemu
ljudstvu govoril aren pral Oba*. Ganile, vodja Svobodne
15. marca 194-3. Predloara vklju-j je začela igrati tudi za Vno-čuje tudi poseben "Victory. ma+ocrraf, Rojena je bila v Av. Tar,M katero bo»io morali pla-' Mraliji in prvič je nastopila čevati vsi, ki imajo več kot $12 na odni v letu 1883.
tie
ODHODNICA PAVLIČENKOVE V NEW Y0RKU
Dne 19. oktobra je priredila'------
NOVA PREDLOGA ZA DEPORTACUSKl ZAKON
Zvezni sodinik Simon H. Rif-kind je predlagal, naj bi t*e de-partacijski zaloon tjpremnilo v tolajco, da bi bilo mogoče v to postavo vključiti tudi pomorščake tujih dežel, ki zapuste ^voje ladje, ko pridejo v ^Ameriko in nočejo naeaj na te ladje, ampak iščejo prilike, da dobe delo bodisi na ladjah, kjer dobe boljšo plačo, ali pa v kaki industriji.
Sodnik je dejal, da pomorščaki zapnuiščajo svoje ladje in uctzertirajo največ radi tega, ker vedo, da se jih sedaj ne inore deportirati v njih do*i»o-viine. Za primero je naveilel sbučaj jiififo>»lovabskega pomorščaka, Srečka Miwkica, ki bi moral biti departiran v Jugoslavijo, a je to «edaj nemogoče. Istotako pa je tudi spričo <iib*toječega zakona nemogoče "feotako pa je tudi s*pričo obstoječega zakoni a nemogoče izročiti Miskiča jugoslovanski vladi v Londonu.
— V pogledu transportnih poteikoč in potreb, ki jilr imajo zavezniki bi bilo dobro, ako bi se moglo izročiti ladi>ske deoerterje njihovim vladam v Londonn. — Tako je mnenje sodnika.
Willkie bo govoril po radiju
Wendell L. AVillkie, ki se je pred kratkim vrnil domov iz misije, na katero ga je poslal predsednik Roosevelt, bo imel govor, katerega bodo oddajala vsa glavna radijska omrežja drugi pondeljefc ob 10.30 zvečer.
Predmet WiLlkiejevega govora bo njegovo potovanje po zavezniških deželah.
Mlacfinsika divizija Ruskega vojnega reliefa v New Yorku odbodnico Ljudmili Pavličeu-kovi in njenima tovarišema, poročnikoma ruske rdeče armade, Vladimiru Pčelineevu in Nikolaju Krasavčenku, ki ta z njo vred pred nedolgo prišla v Ajmeriko, d a prisostvujeta mednarodnemu mladinskemu kongresu v AVashingtonni. na katerega jih je povabila Mrs. Roosevelt.
Vest o tem poslovilnem shodu se je morala na široko raz-nesti, kajti že par ur pred pričeskam shoda se je trlo ljudi pred Manhattan Centrom. Policija se je trudila držati ljudi nazaj, a vsak je (prišel tja z določenim namenom, da vidi j mlade ruske junake, še posebno j pa ruftko dekle, ki je spravila LaOuardia hrani italijanska na oni svet tristo nacijev in odlikovanja	j pravi, da Ibo to delo nadaljeva-
t'asnikarji so nekod zvedeli,' ]a, dokler bo potrebno, da so bile enkrat podeljene' "Kljub teimu, da je bilo več ne\vyor»kemu županu LaGuar-' sto ljudi razočaranih, ker niso, di ju neke kolajne, katere dose- mogli biti prepojeni v dvora-daj še nis«o bile poslane nazaj ni zaradi pomanjkanja prosto-kralju Bmamieki ali pa Mus- ra1 je vladala med ljudmi, ki so solini ju.	j so gnetli na (pločniku pred dvo-
Žnpan je na vprašanje rado-' rano, doibro razpoloženje. Imej ! vodnih -časnikarjev priznal, daLjudmila" je l>ilo slikati vse-[
v_ T____* t__1 _ " _ il__X____________1_ ■ .	__________Kit/
sovražnika. Dejala je, da sov-
Franeije. oddajan
Njegov srovor je bil Tjondona in de
POLOŽAJ NA HRVAŠKEM
List Muen^hener Naohrieh-ten poroča: Na Hrvaškem se vrši pobiranje* žetve pod zaščito najstrožjih ukrepov. Vsa žetev je monopolize rana in izvedena pod strogim nadzorstvom.
Mlatenje smejo izvajati samo oni, ki imajo posebno strokovno pooblastilo za to delo. dovoljenje dobe samo oni, ki prisežejo, da bod ovaditi vsak poiskas -krit tudi najmanjšo množino žita. '
Tagespocšt poroča o draginji na Hrvaškem in priznava, da na Hrv aškem racioniratnje živil uspešno posluje edino le v Zagrebu samem. V začetku Hrva-šlcji ni raajpolag-ala s primernim in izvežjbanim npravnim uradniŠtvom, da bi mogla biti kos svojim nalogam. Hrvaško ozemlje pa je razven tega tudi silno trpelo zaradi vojaških 0-peraeij. U])oniiSce tolpe so motile delo, a vrhu vsega tega je morala Hm aška oddati še precejšen. del svojega- pridelka zaveznikom. Thijee, ki se pritožuje nad draginjo na Hrvaškem, naj pomisli tfcudi na to, daje uvoz tec^ko izvedljiv, kar povečuje pomanjkanje marsikaterih predmetov domače potrebe.
Neues Wictner Ta^blatt poroča tudi o izredno ostrih ukre-
boste kovali Verige za Franci-io. Tukai bodete pustili svoje	-
družine na milost vichv^e via.uvedenih^ Hrva&em pri de. Domov ne bodete mogli po- pobiranju ^ ^e^ m proti kop, slata niti enega beliča. "Riskira-
1Z
3i bodete svoje življenje spričo sabotaže v nemških tovarnah. Nadomeščali bodete nacije v krajih, koder padajo zavezniške bomibe."
Me;l govorniki večera je bil tudi newyorski župan in razni armadni in civilni predštavni-
jetške žene ne bodo nikdar že-' ki so poslali trem mladim bone sužnjev, ampak se bodo bo-' jevnikom brzojave ter jim iz-rile če treba, do zadnjega diha.1 rekli občudovanje, priznanje in O sebi je rekla, da dokler bo željo, da bi bila Rudija zmago-mogla njena roka držati puško j vita, njena neustrašena odpor-in dokler bo bilo njeno srce in' nost pa naj bi s tožila, kot bodo njene oči mogle najti cilj, svetal vzgled \isem ostalim za-do toda j bo uničevala fašist ič-1 vezniškim narodoon. ne lopove, ki so udrli v njeno 0b prili,ki te odhodnice je bi-aomovtno.	ubrana precejšna vsota de-
Delavci od United Electrical narja za ^aknp mleka za ruske Radio and Machine Workers sirot^ j0 Vročen Lju-of America unije so izročili,	^ mai,i deklici, katero je
Pavličenkovi prštolo « krosrlo,| prisnčno objela in ]>olju!bila, na kateri je bila vtisnjena šte-( rtvinstvo pa je bilo nadvse vlilka 310 — Pavličenkova ie Vjdiičeno. na-mreČ že pobila 309 nacijev— podarjena krogla je name-njena prvemu naciju, ki se bo srečal z Ljudmilo na rnski fronti, ko se povrne mlada junakinja domov.
j^gjr" Dajte danes, ako ne, vsaj jutri — ampak ne od lašajte.
Jugoslovanske radio oddaje v Meksiki
Zveza naših kolonij v Meksiki je pod imenom "Svobodna Jugoslavija" priredila dne 17. ju "21. septembra dve radio oddaji v španščini, v katerih so izključno govorili o odporu jugoslovanskega naroda in nje-srovi borbi proti tlačitelju.
Na programu so bila tudi predvajanja jugoslovans k i h narodnih pesem. Obe prireai-tvi sta obudili veliko pozornost — govore eelo o tiskanju programa, da bi se javnost čim bolj seznanila z jugoslovanskimi problemi. Prireditvi so pri-	___
s os tv ovali posla 11 ik čehoslova- ^Uyveniji, nižja pa nego ške republike dr. Karol \ en- ,„lvr,; oi; del in general Alfonso Hernandez. Meksiikaiusko časopisje je posvetilo tej prireditvi veliko pozornost.	—JTC.
PO BOJU V NOVI GVINEJI
še hrani kolajne, katere so mu \iprpk in iz pogovorov je bilo bile podeljene, ko je bila Ita- radbrati, da je mlada L i^nila iija še samostojen narod in ne napravila gJolbolt %-tn. '»a ame-nemška kolonija, kot je sedaj, broke nilade ljudi. Med čakajo-Odlikovanja so mu bila podana čimi je bio tndi precej voja-v zaslugo za uspešno bomSbar-j kov. in mornarjev, diranje tekom časa, ko je sluTj, y dvoraai	^ je lj«<Mvo
z.l v ameruOn zracn, sili ki je	navdu^ilo za mlflfi0 juna-
-odelovala na italgamki fron- ,	tovar^ da
ti v zadnji svetovni vojen 1	n't mo^la	do «e-
Ker o M^sohmju se m Ulo ^ ™oto W minut, ker ji doha ne sluha, ko je on prejel ____, , . . , '
kolajne v letu 1919, je župan deja, da se tudi ne pristoja, da bi jih njemu vračal. Pridodal je. da je (prepričan, da se bodo Italijani znebili Mussolinija.
je množica delala take ovacije
Pavličenkova je naslovila na ameriSke -žene in dekleta apel, naj store vse, kar je v njih moči, da pomagajo streti krutega
fcenju živil, ter nezakonitemu
prekupčevanju. -- ^ --------
. Uveden je. d*žarvni monopol
za vse vrste žita, krompir in oljnata semena. Kmetom odvzamejo vee, kar ipreeega njihovo osebno potrebo. Količine so bile določene še v mesecu juniju in zapisane v posebno "glavno knjigo," tako da vsak kmet v naprej ve, katere koli-čne žita bo moral oddati. Mla-tilnice so pod državnim nadzorstvom. Lastnik jih sme uporabljati le ako priseže, da bo skrbel za "pošteno" mlatenje. Tudi mlini So pod državnim nadzorstvom Ln poslujejo po strogih predpisih, ki veljajo za vse poljske pridelke.
Žitni pridelki so plačani posestnikom po isti ceni, kakor lani; priboljšek dobe oni, ki žito najhitreje oddajo — uvedena je premija za brzo dobavo. Cena pšenice na Hrvaškem je višja nego na Bolgarskem, v S ribi j i, na Madzarskm ali v
v Romuniji ali Grčiji.
Iavedenci cenijo,.da bo žetev na Hrvaškem morda prehran iIa domače prebivalstvo, toda le, ako bo .pridelek turšči-ee zadosten.
Tobaka so nasadili letos na Hrvaškem mani nego lami. Iz Dalmacije in Hercegovine poročajo, da so krjietie povsod sejali žito in 5-adili krompir namesto tobaka. Južno sadje — kakor ismotve, pomoranče, limone in mandarine — pa je mnogo troelo od slane v prete-H pomladi.	—JIC.
Iz Srbije
Svetnik Turner, šef civilne uprave v Siibiji, je odpotoval v Berlin, da poroča o položaju. Dozdaj Berlin odtetopa generala Nediča še ni sprejel na ztia-nje.	. f." ~
Življenjske prilike v Srbiji ^e stalno slabša jo. Prhnamjko-vanje hrane in obleke je vedno večje. -hrano je tako težko, da so Nemci iprisilili kmete, da
HI	IV	BHH^I	oddajo eelo pšenico za -^mo in
Avistralski vojaki, ranjeni v bojih z Japonci, na otokih Nove Gvineje, se vračajo pesi vse drpge	ži^nih.prid?!-
čez hribe na poti v bolnišnico.	'kov.	*	' —JIC.
D A* m New M
GLAS NARODA"
(TOica or
Owned ud Published by Slovenlc PobUmhiog Company, (A Corporation) Frank Sekaer, Preektest; Ibdm Hod«, Treeearer; Joneph Lapeha, Sec. Place of badness of the corporation and addresses of a bore officers: > 210 WEST 19th STREET, NEW TORK, N. 1.
49 th Year
"QUi Naroda" la lsaucd every day except Saturdays, Sundays and HolMaya.
SabacrlpUon Yearly $6.	AdTertlsesnent o« Agrcwwnt
Za celo leto velja list *a Ameriko la Kanado 96.— ; sa pol leta (3.— ; aa Četrt leta >1.50.. — 2% New York aa celo leto 97.— ; ca pol leta »8-00. Za lnosemstro aa celo leto 97.—; aa pol leta $3.00.
"Olaa Naroda" ixbaja raakl dan lznemfl sobot , nedelj ln praznikov.
"GLAS NARODA"
»9 WEST 1Mb STREET, Tetepfcene: CBelsea S—U4t
NEW YORK, N. I
Obljube—ali so kaj vredne?
- —— s. •'—-f.-y ^—
WILLKIE JE DOBIL POSEBNE PRAVICE
Wendell Will ki e, posebni odposlanec predsednika Roosevelta, se je ® svojega potovanja vrnil prej kot je nameraval in sicer 14. mesto 15. oktobra. Zelo pomembno pa je, da se je vrnil preko Sibirije na Aljaisko, kajti, odkar se je pričela vojna, ruska vlajda ni te poti dovolila nobenemu Amerikancu in nobenemu Angležu]
Ruska vlada, tudi ui dovolila ndbenemu amerišlkemu častniku z aeroplanom potovati z Aljaske v Sibirijo, aLi pa iz evropske Rusije preko Sibirije na Aljasko.
Zakaj Rusi takega potovanja čez to ozemlje ne dovoljujejo, ni znano, toda najbrže zaradi tega, ker Rusija in Japonska medsebojno nista v vojni, Japonska pa smatra Sibirijo za zelo važno deželo aa vojalške operacije od strani Združenih držav.
Zelo pomembno je tudi, kako naglo je Wendell Willkie potoval iz Kitajske v Ameriko. Iz Ounkinga do Aljaske
V januarju 1916 je Woodrow Witeon zaključil svoj govor o znanih 14 točkah z naslednjimi besedam**
*\Elna ?amo dovolj vidno načelo preveva ves ta program, ki sem ga začrtal To je načelo pravičnosti napram vsem ljudstvom katerdkoli narodnosti jn njihove pravice, da žive na enaki postavi svobode in varnosti, pa nai bodo močni ali ipa slabotni. Ce ne bo to načelo podlaga nove zgradbe mednarodnega prava, ne more obetati noiben del te zgradbe.
Ljudstvo Združenih držav ne more iti na deta po nobenem drugemu načelu In za to načelo zmaga, je ameriški narod pripravljen žrtvovati življenje, čast in vse, kar imenuje svoje.
MoraltČen vrhunec sedanje v«e presegajoče in končne <vojne je prijel in ameriško ljudstvo je pripravljeno postaviti na preizkušnjo svoje sile. svoje najvišje cilje, svojo lastno neoma-deževano«t in vnemo za vnetno za ertrvar."
Tako je govoril državnik in nobenega dvoma ni, da je govoril iskreno in k dna evojega srca. Tako globoko je bil prepričan o veljavnostti vsake besede v tem sklepnem odstavku svojega govora, kot je bil prepričan, živo prepričan, o veljavnosti vseh ovojih 14 točk in
besedo pri 4'zgradbah mednarodnega prava" in vse se je klanjalo mogočnim zahtevam tega "zavermika." Na eni strani xii bilo od nikoder kakega protesta zoper WilsonoVe toč ke ali zoper siceršnje njegove naičehie bgesede. Niti Italija ni protestirala. Zanjo je tudi takrat veljalo, kar je nekoč dejal Pij IX: "3elle parole ma brut-ti fatti!" Na zunaj je hvalila in celo proslavljala Wilsoua, na znotraj je zahrbtno vrtala in vrtala tako dolgo, da je izvila Witeonu iz rok vse njegove točke in vsa njegova načela. .
In to je bha lista Italija, ki po jo morali zavezniki čisto po kramalrekih potih kupiti, da je obrnila hrbet svojima prejšnjima za vranicama in hitela "na pomoč" svojim novim partnerjem.. N"i pristopila k zaveznikom s kakšnimi idealnimi nameni, ni šla med antantarje radi kakih " točk" aH morda celo "načel,," šla je zato, ker ee ji je obetala mastna kost! Wilson je to vedel, zato se ni vdal laski lisičji zvijaičnostL Vdali
močna in jih. bo spet o priliki lahko — izdala.
jo italijansko ljudstvo tako dobro in iskreno in pripravljeno za razne "zgradbe mednarodnega prava," kako vendar. da ima spet in spet pri
O polni skledi	| ki je bilo sleparsko grajeno, ker
... Konec so hoteli gradbeniki napraviti
V ameriških knjižnicah na j J °^omiie dobičke, demo, ako se potrudimo v to' Cero«*. ^ ^ in Ž1V0 mo" stvar pogledati, vsepolno p<> ®	P^iseljenoa, to je
knjig, ki se ukvarjajo s pro_	temelj na kate-
liblemom priseljencev in s pro- ^ .10 bilo vajeno trajno po-
* .	*______* .. k alrvnio	nitit/Tvnn ei A-rtvo lr r\ ^ n
ovojem narodnem ^vodstvu lju-'*^ M ^ delajo Ameriki	- - •	aitomeka je
di, ki so pripravni požreti . ' a	. -	fp HaJ doma ph
vsako svojo besedo? (Prav vse eno jim je, če požro besedo, dano veliki Ameriki in močni Angliji, ali pa koščku slovenskega naroda, kot so naredili takrat v Primorju in sedaj v "Ljubljanski pokrajini". Pa je vendar na vsak način treba, da se začno besede Wifeona — in sedaj Roosevelta — vse od kraja metati v obcestni jarek!
Da, sedaj Roosevel/tove in še ChurohiHove povrhu. Ali Atlantska
plakala iftfJtrmela v pra-
kledo.
ni
oziroma družabni uretLbi te dežele. V še najdete tam opisano;' z besedo in številkami. Staii- Stari naši priseljenci so če-stične lestvice vam nudijo s*ez-' sto vedeli povedati o tovari-nam potnih srag, ki jih je zno-< šib-deLavoih, ki so izrinili brez jil v ameriški industriji tuje-' sledu v plavžih ali bili zbili in zemec in tujezemka. To sled-j strti v kepo krvavečega me^a nje je posebno značilno, ker in kosti v velikih tovarnah. — kaže, da so 'bile slovanske žen- Premogorovi iin drugi rudniki ake zaposljene v industrijah, ki' so požrli mnogo naših ljudi, so jih nesramno izkoriščale v, pl juča drugi'h so bila razjode-
tovamah in doma. Da, počitek ^ na od prabu v cementarnah in ameriške industrije in ves njen' od neštetiTi drugih nevarnih razvoj do današnjega dne, je' snovi, ki jih je izločala iartela deklaracija nekaj zgrajen v velik meri na znoju ( va te ali one industrijske pro podobnega, kot so bile Witeo-'|n na žrtvah iz vwt priwljen-| izvodnje. nove točke? Nič drugega ni cev, ki so prišli in sedli k —
treba ko Italijo spraviti v za-veomički tabor, pa imate »ku
sosepa ameriški pol i tik astri. P*5 vso gotov o>t, da bodo vse ki jim tudi ni bilo za načela <večjlePe bfsede, ki smo jih že do-ko za lanski *?neg. Wihon je *lisaK 'm iFh ^o brez
bil izigran, zavetniki so bili izigrani — najbol jpa so bili izigrani Slovenci z mnogimi Hrvati vred.
pokni skledi. •
V tem smisu imamo mnogo zagovornikov, ki se zavedajo, da so priseljenci prispevali
- --- — «•-— --------1 mnogo k razvoju velike, bogate
dvoma ee vec. preden bo ko-| in 6vobo<ine Amerike — ker pa
vsake posebej Tudi ljudstva, bi so sliSala nejgove beeede in
mu ni vzelo niti en teden. Ako bi kdaj bilo dovoljeno a-meriškim boiclbmkom leteti po zračni črti, katere se je poslužil Willkie, tedaj bi se ameriški aeroplani mogli posluževati ruskih letališč v Sibiriji, vselfci česar bi morali njegove točke, "Jo bila prepri Japonci popolnoma prenarediti svojo strategijo na Paci-j^ana, da bo v*e to veljalo in flku. Vsi Amerikanci, ki so zadnje mesece obiskali Kitaj-; držalo. Med njimi tudi SHo-sko, so se na povratku v Združene države morali pasluže-venci m Hrvatje, in ti dvojni vati zračne črte Pan American Airways skozi Indijo in Osrednji Vzhod ter skozi Afriko čez Južni Atlantik v Brazilijo in od tam nad KaraSbskim morjem v Združene države. Ako bi se mogle Združene Idiržave posluževati zrajčne poti na Kitajsko preko Sibirije, bi bilo mogoče prihraniti mnogo čaea pri prevažanju vojaštva in vojnega materjala. Do sedaj pa je bdla ta pot dovoljena edinole Willkieju.
Stalin mora imeti prav veliko zaupanje v Willkieja, da mu je dovolil pot preko Sibirije na Aljasko. Te pravice do sedaj ni mogel dobiti niti naj odličnejši ameriški diplomat.
Marsikateri kongresnik je kritiziral predsednika, da »i je za svojega oseftmega odposlanca izbral moža, ki je bil pri zadnjih, /predsedniških volitvah njegov nasprotni kandidat. Pa, kot izgleda, je predsednik popolnoma zadovoljen z Willkiejevim potovanjem in odposlanstvom,<S ki ga je opravil.
Ne glede na domače politične razmere se mora priznati, da je Willkiejev obisk v vseh deželah, ki jih je obiskal, napravil kar največji utis. Brez dvoma je mnogo pripomogel k večjemu ugledu Združenih držav in Združenih narodov po vseh deželah, ki jih je Willkie obiskal.
Sicer so Willkiejeve izjave v M oak vi in v Chmkingu u potrebi druge fronte povzročile veliko senzacijo, vendar pa bo to v prid zavezniškim strategom več ali manj. Brez-dvomno smatra ruska vlada Willkieja za svojega odkritega prijatelja, ki bo pri ameriški in pri zavezniških vladah mnogo pripomogel, da bo od njiih Rusija dobila kar največ pomoči. Pripomniti pa je trelha, da je Willkie v Moskvi, ko je rekel, da je druga fronta čimprej potrebna, rekel, da naj o tem odločijo generali.
. Vsekako se more domnevati, da je Willkie s svojim potovanjem dosegel velik uspeh z ozirom na boljše spoznavanje in boljše odbosaje med Washingtonom in Moskvo.
neo tejsra svetovnega plesa, <3e druga za drugo rakom žvižgat.
so brez muje čevelj ne obuje in ni brez žrtev nikjer in nikdar nobenega uspeha, je jasno, da se drže vsega tega velikega in
Tedanja "zavezniška" Italijane ostala ista. Kmalu se je'OSTU IZJAVE JUG-O&LOV.' razkošnega bogastva nase nove
apet "pereorientirala." Prejšnja kotft ji je postala premalenkost na. Ko je bila ta kost obglo-dana do svoje najbolj bele be-
VLAD2 PROTI ZEVEIN-STVAM NACI-FAfilSTOV.
«(JIC.) — Zastopnik
domovine potne srage in kri priseljenca. V topilnicah in v orožarnicaih, v rovih, v opeka r-važne' aicah, kamnolomih, ob strojih.
f
lote, je bilo treba iti na lov zat^!*?.?** a^flture 0NA ^>V«od so padale žrtve, kot <=o
novo kosit jo. In spet se je bUo treba dati kupiti. Vše kaže, da se je v tem primeru Italija prav pošteno goljufala in se vjela natančno v tiste mreže, katere je imela pripravljene za druge. S tem sedanjim "partnerjem" ne bo Šlo tako lahko
m
še prav posebej.
Vse je bilo imenitno in je krasno kazalo, samo ene zelo pomenljive luknje ni videl ne Wilson in ne ljudstva, ki so postavila v tega moža vso svojo vero. Wilson ni videl in ljudstva niso videla tiste luknje, skozi katero »e že tolikokrat ameriški politikarji pometali vso ameriško državniško modrost in so na njeno mesto postavili svojo osebno politiko, muiho enodnevnico. Radi ameriške stankarske, oportunistič-ue politike so šle Wilsonove točke rakom žvižgat in je naš i' .	, v.
slovenski narod postal igrača ^J^JT* T?" v krempljih svojih prejšnjih^* 1x5 ^
zatiralcev. Ce ne ves, pa vsaj «---
njega velik del. In že samo s tem je bila "zgradba mednarodnega prava" podrta tudi na splošno, ne saano giede Slovencev in Hrvatov. Zakaj če je dovoljeno, da se ne sme narediti močna razpoka v eni sami steni zgradbe mednarodnega prava, je kar gotovo, da tudi druge stene z ogelnimi kamni vred ne bodo posebno dolgo stale. In ni bilo treba dolgo čakati, da je lahko ve* svet videl eno samo veliko podrtijo te Bgraefbe. Ni je zakrivila modrost državnikov, zakrivila jo je kratkovidnost politika rjev. Tudi talkrat je imela Italija veliko
V pijonirskem smislur morda re« niwno ravno t>iI i pf imor&ni bežati in se skrivati pred Indijanci in gvoje Zgodovine v Ameriki ne bomo mogli oveko-večati z nobeno fkaipirano (o-drto) glavo — toda, naši stari naseljenci so se prav po pijo-nirsko borili z divjo ameriško naturo. da so si ustvarili svoje skromme naselbine, fevoje vrtove, svoje farme.
Jaz sem prišla v Ameriko po vojni, pa vara lahko povem, da se mi je, ko sem si omislila lastno gospodinjstvo, nemalokrat tožilo po priličnostiti domače slovenske vasi. Kakšne probleme smo imeli včasih v naselbini samo glede vode. Mnogokrat sem pozimi nanesla v klet snega, da se je f tajal, s
zabeležil o priliki interviewa padali in omahovali v smrt jugoslovanskega ministra runa-1 .sužnji, ki so gradili piramide v njih zadev ostre obtožbe divja-' Egij*fcu. štva "'kombiniranih barbar-l	.
skih tolp" Nemčije, Italije, Ma: Noki P®atelj italijanskega džarske in Bolgarske, ki oči- P°rekLfl' ie nekai leti fJP1-vkino streme za tem, da popoln' ^ povest o Kristwu v cemen-s to MiemLco sem potem oprala noma iztrebijo jugoslovanski tn. S tem je pokazal na žrtve ^^ p0ietu nosili vodo narod.	- | ^mojega ,priseljenega naroda,' ^^ ^ hri4>ft m ^^ (,mo
4Nemci in njihovi hlapci so' katerega donos k ameriški vi- ^^ pazki na vsako kapljico uvideli, da je upornost jugoslo-1&dko razviti-industrije je pred- te ^r^ocene ftmeriške vode t vanakt-^a naroda največja za-'^"1^ v tem slučaju itahjan-	ki so tako srečni, da
so njih vodnjaki držali vodo vse leto, so se nam tzdeli kakor izbrani srečniki.
Včasih ml pravi kdo: "Ja,
kot Je 3o z onimi po prvi svetovni vojni. Toda glejte, zdaj po že tu prav isti nekdanji za-
vezniki Italije, ki so ji že en-	^daSja "na «ki zidaki delavec, katerega
krat sh prav pošteno na lim, |aWcanu S so^edli povsod ta- j-	- mehak konkrit, ko
m se pripravljajo, da gredo	strahovlad^ da nas ** je zrušilo oerodje poslopja,
drugič. In se pripravljajo na . ^ . ^ _ • ■' " >
kako italijansko ponudbo ^ ^na	Opominja na naj	'
vabila, sami od sebe se ponu-i^^	^ i ^^
jajo Italiji za rešitelje in ji ho-	™	^	!>:<,. dvoma dejstvo, da v prejš-
^Qjeom,nji vsetovni vojni zločinci ni,o pobija nedolžno ljudstvo. So- bm kaznovani..»»
vraamkovo ravnanje vključuje
vsepovsod samolastne aretacije' "Ustanovitev komisij združe-ubijanje talcev, mjnožens»tvene nih narodov za zazsledovanje
eminiiimiiimfliiiniiifitmin
Služkinj primanjkuje
V New Yorku je postalo občutno pomanjkanje služkinj. Pri državni uposljevalni agenciji v New Yorku ie registriranih samo 4 tisoč služkinj, a lani je bilo registriranih osem tisoč.
Načebiica ženskega oddelka, Frieda Miller, je priporočala gospodinjam, ki lahko opravijo brez stalne služkinje, naj skušajo na kak način urediti svoje gospodinjske posle, ter s tem odporno rejo situaciji tako, da ne bodo vse gospodinje hotele imeti potnagačk istočasno, namreč ob koncu tedna — dom se lahko po»oisti in spravi v red pravtako lahko ob začetku ali sredi tedna.
Bogati Ijadje, ki lalibo plačajo prilično dobro, seveda
Na
t»
TAMBUR1CA — itr. M 671 Za tos. eaatk ln cene ploie M obrnite M: JOHN MAKSICH be. MS Wee* 4M Btnei, Ne« Verfi
lahko dobo služkinje, najtežje je za one, ki imajo srednje dohodke in hočejo imeti ceneno postrežnico, ki naj bi delala vse, vključivši kuiho, čiščenje, pestovanje, itd. Ženske ve takemu. delu upirajo in gredo raje iskat delo v vojno in drugo industrijo. Mnogo žensk je Šlo tudi t boLničansko službo. t PovpnoČna plača za hišno delo v New Torku je sedaj od $40. do $70. Bogat inci plačujejo precej več — okrog $130 za kuharice, 80 dolarjev za eoba-rioe, itd. Te plače ao mesečne.
mfmflumr v amuuko
Note
trn
PIANO-harmoniko ali
klavir
bb£EZ£S OF SFBINO time OF BLOSSOM (CTetpl C—>
slovenski fantje vse boh prodala
eo JEZEBU KOLO
ohio vallex sylvia polka
tam na vkeki «uh>i ma&ibob walts
spa vaj milka moja orphan waltz
KUPUJTC united states wab savings bonds te stamps
dekle na VRTU oi, harioka, wwliaj
babCtoa
MLADI KAPETAN«
qreu6 na Štajersko ==
stajerls	=
BAPPT POLKA
Ce na tdjem
35 centov komad =j 3 za $1.
moja dekle je Se mlada PeSUl
pokolje mož. zen in otrok, internacije in deportacije celokupnega prebivalstva iz nekaterih pokrajin in tudi popolno uničenje naseljenih krajev — vse to označuje kruto gospod-stvo tlačiteljev. katerih cilj je ocividno popolno iztrebljenje jugoslovanskega naroda.
•"Zadostovalo bi navesti za primer, kair so Nemci storili v Kragujevcu, Kraljevu in v TTli-cah ali ono, kar so Madžari zakrivili v Novenn Sadu. V vsakem teh mest so sovražniki v enem samem dnevu pobili po vec tisoč mož, žen in otrok. Italijani pa so, s svoje strani, [požgali na stotine vasi na hrvaški obaK in v Sloveniji.
u 4 Imamo številne primere splošnih masovnih deportacij, katere so izvedli Nemci v Slo-niji, Madžari v Banatu in Bol. gari v Južni Srbiji."
"Tako bosge, kakor tudi človeško pravo zahtevata, da taki zločini ne ostanejo ne kaznovani in da krivei zapadejo roki pravitoe. Z edin jeni narodi, ki se bore za obnovo človeške skupnosti, katere temelji bodo zgrajeni na idejah pravice in morale, so morali, kakor je iz-
vojniih zločinov in sklep, da bo v pogoje premirja vključena zahteva, da se zločinci izroče zaveznikom, je značilen korak združenih narodov ki so trdno odločeni, da bodo vojni zločinci kaznovani, kakor zaslužijo.
IŠČEJO SE VEZALKE
za išivalno delo, za izdelke za armado in mornarico. Stalno delo. Bobra plača in zadovoljive delovne razmere* ..
GEMSSOO, 395 _ 4th Ave.. New York 10—22., 23., 26
pa zakaj pa si šla vendar živeti v Hake 7>akotne kraje, saj v takih krajih sploh ni bodočnosti za človeka, ki ima kaj več razuma."
Deloma je to resnica, po drugi strani pa je za človeka, ki si je nekoliko bolj opilil razum dcft>ro, da pozna življenje in Ameriko z različnih strani, ker drugače bi sploh ne poznal nobenega bistvenega problema praznih ali polnih sfcled.
Sioer pa je napačno misHli, da je življenje v mestih ali velikih industrijskih centrih kakima dovršena • jsreča. Delavcu ^lede težnje in preiskušnje kamorkoli nameri svoj korak in priseljencu pa še posdbe. Tudi o tem hočem zapisati par bežnih besed ob priliki.
NuoBtte pit KNJIGARNI
SLOVKN1C PUBLISHING CO. Si« Wee« Ifek SL. New Xerfc
I1
V
'<1
javil Cftiurcihill, uvrstiti kaz novanjc takih, zločinov med avotfe poglavitne vojne cilje,
l"Aiko hočemo zopet uvesti zdrave mednarodne odnose, je .. _ potrebno, da vsakdo spozna, za zdaj" in za vedno, da taki aflo-Čini ne morejo uiti pravični kazni. Eden glavnih $zrokov sedanjih vojnih zločinov jo
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes ff Ali Nations
(V angleškem jeziku) recepti vseh narodov
Stane samo	<
\ i ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^, lj
Beceptt ao naplsaEi ▼ angltikwa jesiku; ponekod pa aoV
tudi ▼ jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno ▼ navadi] J]
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki m zanimajo sa ► kuhanje in ie hočejo ▼ njem čimbolj izveibati inil, Izpopolniti.	##
Naročite pri	^
i '
V" ##
iM
iM (M
M
KNJIGARNI SLOVENKI PUBLISHING CO,
216 West 18th Street	Nsw York, N. Y,
"G LA A N i I O D t* m
THURSDAY, OCTOBER 22, 1942
▼flTANOYUEN
JS.
Vesti iz slovenskih naselbin teassg-
i <■- ■	................-i; ■ » r............. § a.«..........i------p	r-
VSAKEGA MALO
~ • I
Zadnjo tsredo sem nestrpno j Tukaj pnde v poetov zopet pričakoval, kdaj pokaže kaza- stara pravljioa: *'Bibeačan je leo na uri 10.30 zvečer, da bom'na vozu po bregu peljal zelj-t veseljem poslušal na radio na-'nae glave. Naenkrat se voz povedani jugoslovanski *4*o&d avrne in zeljnate glave so po-cast.' Ko je pokazal kazalec čele »e točiti navzdol. Sicer 10.30, sem počel sukati gumb vsaka nekoliko svojo smer. na radiu, da vjamem nestrpno Bibinlčan ee pa oglasi: Grlej jib pričakovani 44broadcast". Pa no, vsaka glava ima svojo pa-^a na žalost mej radio ni vjel. met!	j
O, to pa ne smem pozabit na-j Zadnji četrtek sem naprosil prositi društvo ''»Ali Ajneri- tnojega hotelirja oziroma go-cans'* SNPJ, da nas 'kmalu zo-1 spodac ja, da naj mi da par de* pet razveselijo s kako bogato iavcev, da pomagajo odnesti priti editvijo, kakor predzadnjo' staro nabrano ieleeso k kleti nedeljo v Slovencem domu v prfd hišo, da ga odpeljejo ter Brooklynu. Tudi to ne smem porabijo za narodno obrambo, pozabit in jim moramjpriznati,j	^ odna^u to|
da so si zasluiili poaebno po-'^ ^ mfeUh N tolftcl
hvalo mladi igralci m igralke§ ^ ne bo « nobene kleti) s krasnim nastopom m nemote-no izvršili vsa/k uvojo dolžnost. Hvala vam, hvala tudi onim, ki -o vso tako izvrstno izvršili.
Minuli teden sem imel priložnost rapopabti, oziroma se nauči/ti, kake govornike se lahko posluša, da imajo nekateri dobre govore itd. Seveda govornike imamo več vrst, ti a v no tako imamo pOrtiušuk* v več vrst. Nekateri radi poslušajo ueraaburljive govornike, zopet pa so, ki rodi poslušajo razburljive. Kar se mene tiče, rad poslušam vsakega govornika, ako govori o stvari, ki je pomembna, pa naj govori v »vočnilc ali brez njega. Je pač t*ko, kakor pravi ttara pravljica: ,4Xe more biti volk sit, da bi ovca cela ostala.*'
Imamo tudi različne dopis-nikarje, kakor tudi čitatelje. Nekateri dopi-siiikarji radi v dopisu hvalijo, drugi zopet kritizirajo. Ravno tako čitatelji, nekateri radi čitajo hvalo, drugi knitiko
Imamo dobre dopisnik ar je, ki napišejo zdrave in jedrnate popisi, Počim so nekateri taki, ki napišejo krivične in so brez vsake zdrave podlage. Zadnji imenovani ae jim kaj rado pripeti, da dobijo kritiko od strani bralcev. Takim dopisnikom ni preostaja drugega, kot edi-nole se napravit slep in gluh, ali pa oklufutati svoj lastni jezik, ko je narekoval roki, kar je napisala, da 6o prišle iami- vz eerttve sv. nljene stvari v javni list.	kopališče sv.
VABILO NA PQJBDIN0
SLOVENSKI DO(M, INC. na 36 DANUBE ST., LITTLE FALLS, N. t.
priredi
POJEDINO
V SOBOTO ZVEČER, 24. OKTOBRA, 1942
v / Pričetek Ob 8 uri zvečer. ;
Vstopnica za odrasle $1.—, otroci 36c.
(vključen,vladni davek.)... " ZA PLES BO IGRAL DOMAČ OBKESTHR ULJUDNO SE VABI VSE SLOVENCU IN NJIH PRIJATELJE, da se vdeleže, ako le mogoče. Za obilno postrežbo bo poskrbljeno.
Za odbor Fr. Ma^le, taj.
LOV, DELO IN DRUGO V MINNEBOTI
več. Kaj mislite, iz nekaterih | Približali smo jesei^ki ee-sosednjih kleti so nekateri to- zoni — to prekrasno poletje se liko izne»li tega žek?®a„ da sem je umaknilo, da sami ne vemo se začudil, kako se je v s to kdaj.
tam pomcietilo. Bili so neka-| Slana je zgodaj v septembru teri tako veliki kupi. da so padala; dnevi eo bili zelo mn*li napolnili po dva tovorna avto- ali noči «e bolj, in tudd sneg je mol »Ha. .	bil zapadel par palcev na dabe-
Vse križem je nosilo: otroci,'lo. tako da so v&e rožice in ®e-žene, možje. Mislil sem si menda: to bo pa vsi čitaii list "GHas Naroda/* ko je nedavno priporočal, da naj ee pregleda vse kotičke v "basementu" da ne bi ostalo staro železo , ki ga iTnele Sam nujno -rabi.
(Rečem vam, bil je pravi sejem. Na enem teh kupov je ležal zarjovel star likalnrk, na njem prilepljen listek z napisom "Good for Latter."
J. K. New York, N. Y.
lenjava pomrzla. Sedaj zgleda, kjer je še listje odpadlo z drp-vasa, prava jesen.
V tem mesecu Oktobru se je pa zopet ogrelo. Danes, ko to piiem, 11. oktobra, je vroče, kakor v .sredi julija. Minnatiat-skim lovcem prav ugaja vreme sedaj, ker v tako lepem vremenu je prijetno iti po Mimah in streljati kokoške in zajčke itd. Pu&e pokajo kakor bi se spoprijeli z Japonci.
Kar se tiče dela, tega je v izobilju za zdrasve mlade in srednje stare možake. Kar se tiče sta r ib moči, tam ni vse tako gladko* oko je čvrst in zdrav, in že od etrani pusti, tu
ra glas ujmo za Fr. J. Indiharja. Več naglih rojakov pride v odbore in več bomo imeli uglednosti. Torej vsi za enega in eden za vse!
Poročevalec . Gilbert, Minn.
PRIČETHK SLOVENSKE ŠOTJE &\TD.
DAN ZMAGE DRUŠTVA IVAN CANKAR
V nedeljo 35. oktobra popoldne in »večer bo proslavljalo dramsko društvo Ivan Cankar "dan zmage'1 c igro "Norec," dramo v treh dejetvah, ki jo je spisal Fed or Gradišnik, lekarnar v Celju. Predstava bo podana popoldne ob 3.30 na odru Slov. Nar. doma. 6417 St. Clair Avenue, zvečer bo ples. Igra Vadnalova godba.
Ob lean, ko se je gradilo Slovenski Narodni dom, leta 1923, si je članstvo dramskega dru-žtva van Cankar belilo glave, kako bi najlepše okrasili oder avditorija, da bi čim bolje odgovarjal krasni dvorani. I>ru-itvo je ielelo imeti na glavnem zastorju sliko, ki naj bi predstavljala Slovence v ve»e*i panogah. Ampak, kje dobiti tako sliko,. Pregledovalo sc je razne vteonoe, toda noben ni bil povseči. Nato je Vatro J. Grill predlagal in društvo je odobrilo njegov predlov, da se naprosi slovenskega Blikarja M. Gasparija, da on naredi vzorčno sliko za naš pnoSelni zastor v Slov. Nar. domu, ki naj predstavlja Slovence v starem kraju. Tako se je društvo obrni-llo na imenovanega umetnika
Ta teden se prične slovenska šola SND v Clevelandu in sicer se prične tečaj za odraščene
učence, nad 16 let stare, v oetr- _ ______________ _______
tcBc 22. oktobra. Poučevalo se lutkarja in dosegS Be je spora-bo v slov. narodnem muzeju,\rjSUTrU da taka vzorčna slika bo vhod na 6411 St Clair Ave. so-j^ala $ioo. Ce pa društvo na-ba št- 1. Prieetek ob 8 uri m e- roči tkanje novega zastorja,
ki bi ga on dovršil na platno, bi stalo dodatnih $500. Veli-
čer. < lb katetri uri se bodo ol>-drževali razredi pozneje, se boste sporazumeli z učiteljico'kost avtorja ali slike na za Mrs. .Antoinette Kenuick- Zele- gtorju nfcnda ni bila nikdar doti jc . da bi ee rprealo v solo d«?- jloeena, vsaj takrat še ne, ko se sti učencev in da bi v bodooefjp oddalo naročilo za vzorčno redno hodili k pouku.	(sliko. Slika je bila kmalu na-
Mladi nski odddok slovenske trejena, in društvo jo je prejeto &-le SNI> pa se prične v soboto <zffodaj v ]etu 19^. Nato so na-
Za popolno zdravje mora vmkda imeti dragocene sestavine, ki se najdejo v mleka. In mleko je tako gospo-darfitreno, da more njihove dobrine vilvati cela družina. Posebno sedaj Je nab> zdravje telo važno za na£o deželo. Zato dajte mleko vsakemu pri vsaki Jedi ... kot okusno pija--*o in važno varstveno hrano!
DRŽAVA NEW V O K K PRAVI:
POGASITE ŽEJO—UTRDITE ZDRAVJE
PIJTE MLEKO!
Vitamini za "*lv»lmoft' Kovino ca cdravj« Pomaga mit »ti tail A kalij« tea roafcclja za ' '
utrujanoat Vitamin "A" M odpor proti proAtadu . ' Kalcij za jaano polt NAjcenajia papalna brana
Narava Popolno za c«<o druiinp
BREZ placno!
SPISEK JEDIL ZMAGE— po-
pata c jedili, recepti, Jedilni M. Bti, seziLam kalorij, eniievatna dijeta! Pciljita ime in naafov rta: Bureau of Wlllt Publicity, AJbanr. N. T.
THE STATE OF NEW YOBK
SMTTN'A KOBA.
(Pretekli teden je umni na	^Sjifc^- °ktobra °b 10" uri	«tale ^otekoče. ^ao^tvo je bi-
jvojem doma v Clevjnodn ro- ^	dela,. ^ * dvorani št. 2. vhod na 6417 lo pod vti.om. da bo nova sli-
M	}f^Jd\	fttU^ Sam tndi v^ kliS 8t a"ir Za ^ dan ka narejena v oljnatih barvah
SoS jSe^tVrZ	k	za^torjo, iJTtaka bi bila
Žalah in je pri5el v Ameriko kom, tako da prav žalostno izpred 28 leti. Zapušča sopro-S1«1«3*- Ko greš malo po meet-so Mott, roj. Krašovec, doma nem tratoarjn, ne vidi« tistih n Dan "pri Ix>fcu. dva sinova,	obrazov mladine, p^
k-* *ta pri vojakih in tri hoere. P^ 2alofne m P0*?*	m
V starem kraju pa zapušča dve ^^ >>ratw njJadoletne m sestri in enepa brata. Poko- fptnee tavajo globoko zarn^-pan je bil -v soboto 17. oktobra .in »loFtoih obrazov. To oerkv* sv. Kristine na po-'Je V0JnaI
Pavla,
in nov i, pridete v dvorano ob trpežna. Mastne doloGbe pa ne 10 uri dopoldne. Potem vbb bojdoVo^jujejo na oder scenerije učiteljica porazdelila v razre-;z d^tum barvami, ker niso de m določila čas pouka. Sta- varne	pa tudi de-
rej^i učenci bodo imeli razrede 0ftrjfl ni bflo preve6 v Vlagaj-v bodoee dopoldne m mlajši ker ^ društvo obenem po-popo^dne. Koliko razredov bo,^* trebovalo vse nove kuib»e seje je odvisno od Števila prigla«e-lnato omejilo in raje nabavilo n»i rfčeneev. Sola se bo vrSla ^ scenerije — ktilbe. Novi
44 - LETNO preiskuSnjo
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
t: american fraternal union ::
ELY. MIHKESOTA
KI IMA
26,000 ČLANOV IN TRI MtUOKE DOLARJEV PREMOŽENJA
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki ram midi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je druStvo A.B.Z. v važi naselbini, vprašajte krajevnega tajnika sa pojasnila, 8e ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota.
Halje kar ?e tiče plaoe delavcev. poeebno v mfestu, nikakor ne -zadostuje za neznosno draginjo življenskib potmebšein.
Smrt w tudi oglaša v našem niestu in v zadnjih dneh so kar trije umrli. Frank Sohwajger, Mt*. Zalar. oba priletna in eue-ga finske narodnosti je ubilo v rudniku; star je bil 27 let in oženjen.
Predivo končam 6 tem mojim ^krominim dopisom, ker je jesen. priSla, tako me opominja, da ibodo tudi državne volitve me^eoa novembra in ker sta rojaka m mehta Gilbert prejela večino glasov na primarnih volitvah, si jtejem V dolžnost, da jih priporočam cenjenim vt>lil-oem. ktr. Tomaž Yiikelioh je Kandidat! za repreaerttanta 61. dasbriktu in je za ponovno volitev, nm^i je Fr. J. Ind!-hart ta je nad fifeet&i ta jnik Se veliko Vfteto let, oteio priljubljen hi rad potna^a in upam. da je dosti ^oenan. On je kandidat sa County Committee 6. dM-rlkta. Ker je to sfclo važen u-rad, ga prav toplo priporočam vsem cenjenim rojakom in ro. jakiaijam in dmgun, da gotovo g}asuj*te aa njc^a, ker ima lopo priliko priti notri jo samo ležeče na rojakih, da ga voli mo. Spesoben je nego kdto drugi. Vedite, da se vei&e v&oke denarje potroši za po-pravHa cest ia drug^o. Ako ura mi seda j (pomagamo, bo on nam tndi laliko povrnil, da bod-emo dobili kakšni dan dela, pa Vem, da bo dobrodošlo,,ker pa ■pri mestnih delith nimamo do-10—15 dtri n& me«ec, potem foJrtno pfil?ke dlosti, da se kalošen dan še drugje dela. Torej T&i nk volilni dan 8. novemfo
vsako &dboto odslej pa do pri-blino koncem maja prihodnje-soi leta. Vse razrede bo poučevala Mrs. Antoinette Ken-
nick.
Dobro je, fe je mogoče, da ce prijavite za Solo še pred soboto v uradn tajnika Slav. Nar. doma, Mh\ John Tavčarja, če pa ni mogoče, pa kaf pošljite otr<flte V Jolo v B^boto 24. Oktobra, da j#h vpife učiteljkra sama. Sola je proeta za v^e učence, izato porabite priliko in pošljite otroke v »olo, da se priučijo slovenskega jezika.
Za slovteia-ko ^olo SKT>,
Eraaran Oorahe, tajnik Cleveland, O.
za star se je pa odločilo aa poznejši čae. Tako je dnwtvo Ivan Cankar verno hranilo do-tične M. Gasparijeve vcorčno sliko "Slovenijo** do današnjega dne. Slika je bala med tem parkrat na raestavi v veliki mestni dvorani in povsod so jo ljudje se velikim zanimanjem ogledovali Lansko leto je bila prenesena ia <Jankarje-vega arhiva v Slov. nar. muzej kjer je tudi sedaj na razstavi.
iLetoB e spomladi je seja di-rektorija Slov Nar. doma razpravljala glede otonovrtve za-fftorja na odru a oglasi. Dbti5-ni smoter bi bilo itak potreba vsega na noro narediti, blago
in vse, ker stari je bil ae toliko pob&odovan, da ni kazalo na njega staviti nove barve ali slike. Želja prosvetnega odseka direktorica SND je bila že dolgo časa, da se tisti zastor a oglasi odstrani in nadomesti e čim dragim. Tedaj je zopet predlagal Mir. V. J. Grill, da se na novi zastor preslika M. Gasparijevo vzorčno sliko "Slovenijo" ki še vedno čaka, da se jo porabi na ta namen. In
Nepotretono trošenje denarja v vojnem času je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vaše dolarje, zato kupujte vojne bonde, namesto, da trošite denar pO nepotrebnem.
SMEfP ROJAKINJE.
Tukaj je dne 2. oktobra po dolgem sbolehanju v bolnišnici
ree, vsi ostali direktorji so se umrla Mrs. Josephine Bugel1,
strinjali z idejo. Kmalu je bil dosežen sporazum med direk-torijem in drdirtskim društvom Ivan Cankar, da /aba financirata to delo. Društvo Ivan Cankar je obljubilo dati predstavo
tara 56 let. V tem kraju za-pusiča žalujočega moža Johna Bu^rel, ter štiri sinove, Antona, Johna, Josepha in Franka v Charieston, Va, dalje za-pu^ča pet hčera, Mrs. Jos. Ko-
v ta namen ža kritje stroškov, goj, Anmo, Marijo. Florence m
Jean Bugel, vse v Spring Hill, W. Va. V starem kraju zapušča brata Johna Lrakuka in eno sestro.
PoJčojna je prišla v Ameriko leta 1906 in •sicer v Thomas, Va-, kjer je živela do leta 1922 ko i=e je preselila z družino v Spring Hill.
{Iskreno se zahvalim prijateljem za darovane venoe in cvetlice, sosedom pa za vso po-
ki mora prinesti $500 čistih dohodkov, kot je že prvotno bilo pripravljeno prispevati. Direk-torij pa je zaključil, da oetalo prispeva Slov. Nar. dom. Slikanje novega aastorja se je poverilo izkušenemu umetniku-f^Iikarju oderske scenerije. Mr. Sihrley Braitwaitheju, ki že več let slijca ^cenerijo za nas oder. Njegov proračun je bil $1200, ki se ga je odobrilo in
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO ■» <fr*ater York in oMico, ink.
delo je narejeno. Zato dram- moo m tolažbo, ki so nam jo
" nudili v uri žalosti. Srčna hva fa vsem, ki so pokojnico spremili na nieni zadnji poti k mir-nftmn počitkn..
John Bugel. Spring Hill, W. Ya.
■Sar loMi nMttr aH mliiliij i« nI te ir«W> pci^MJfe aH prijmMjico ill pi N s* natančna MaaaUa, V utmttH »4 Me mosiu
kaj
naJfjra-I bill Ban
TEKOM aO-UGTTTEOA POSLOVANJA Je društvo IzpU&lo »10,000. anmnioe in	b^ilne la bna t blagajn! $16,460.70.
Nalofenl ttrnar je: 9 5000.00 Defense Bonds
$ 4060.00 tr. ». 3«rings Bonds $ 7416.79 naloieoUt t tmakah
St WelrfUld Bt, Brooklyn, N. T.
PodprcdMd.:
Skupno S16.466.79
Odbor xa Leto 1942: UMI	Tilnik: JOSEPH pooachnuc
u0 liberty atcdm wmiaton Park. L. L
ANDREJ IVANSEK
nugajBflt:
anthowt cvetkovich 3»f Itaiiiini tt..	ska Benoc* avmm
Brooklyn. N. T.	Brooklyn. N. X.
NadMwUM: 1. FRED VEUEPBC	11.
7238 — C7tb Rm*	71-
Gl«nd«te, Lu l	Glendala,
lit. JOItK TCRKAS
M Hlaarod Street. Brookiyn, N. *. Arhivu: joseph pogachn1k. mo Liberty Art., wrhctod Park. l. l Orultv« cWtll* vMko 6mtrto t«Mt v awellh taMHk pro«wm # A m art can •fowMikn Awtfttorlum. Ml Irving Aw*-. Sr*»k%n. N. V.
VTSKO XALOKAB n-et — itth Unm
U L
efeo društvo. Ivan Cankar resnici praznuje v nedeljo dan rirtage za novo sliko "Slovenijo", za katero je čakalo «oelih 15 let, da ee jo ptfeslika na ®ar stor. Nova slika na zastorju je repnično krasna. Le pridite v nedeljo «v Sov. Nar. dom pa se bdefe jirepricali, da je res tako. Mar. Braitwaitheju pa gre priznanje za krasno izvrženo delo
Rojaki is sosednjih naselbin, •prfdite v nedeljo v Slov. Nar. dom, ne bo vam žal. Videll bo-ste imenitno igro "Norec" In obenem novo sliko "Slovenijo" na-novem zastorju, oboje je več (vredno kot $5.00, pa boste vsega deležni za eamo 50 centov vstopnine. Na svidenje! 52a Prorfvetni klub SNT>,
- Braaem GoTshe. tajnik. Cleveland^ O.
ADVERTISE in -GLAS NARODA*
"SPANISH in tt LESSOHS" -Ubm * tQ-tik nalogah. —	„
1Mb starale*. - Sptal j® Ja B. D.
L' Cortina. Ta knjiga Je popotna ln pra* nlff pri* krajša na. Od prre do zadnje atranl Je j« popolnoma lata, kot Jo J» I*aatrtJ napisal in kot Je Wla prrotoo todan* za vlfijo ceno. Cena Ja »ato nizka, ker •so se porabile prvotne tiskardke tor-me, m ker Je pisatelj sprejel nlQo co-
ol
Po tej prlproati stopnje*al»l vam Corinta pomaga, da se labko na-nCJte BpanMlne.
To praktično uBfeJe ima kaf najmanj bekaaimlvift U sap^tenik sloralCnlh pravil ter vas u« brati, govoriti ln razumeti Špansko.
Corlntovo kratko metodo ao odafctffl učitelji* profesorji, lote, poslanUtta ln ekaportne tvrdkc po oalam svata. Jo praktično, priproeto in uspefoo.
Prodanih Je Wlo »» nad £<»0,000 Cortlnovih knjig.
Če vas ta knjiga sanimlv«, |o MB-ko narajSte ari
Mlfoi^m SDOVtoCTC PtJBLl SHIN G COMPANY, 216 West 18tb Street, New York. N. Y. — Cena Je i
CAB H1IODA*h FT*« *4
"THURSDAY, OCTOBER 22, 1942
TRUE RODOVI
Dogodki iz, nekdanjih dni.
Spisal: ENG ELBERT 8ANGL
115
Iz slovenskih naselbin
lu moralo ju p» iti tako daleč, da je poklical polkovnik i i: ankoviča pred. se in ga premeril z ostrimi pogledi.
"Dohajajo mi pritožbe, da delate umazane dolgove! To jt- toliko bolj neopravičeno, nedopustno in neodpustljivo, ker -te si > ženitvfjo pridobili tako stališče, da bi lahiko živeli bolje m-gu mi \si drugi, in vašu east bi ostala čista in neomadeže-\ ana. Vaša lahkomiselnost vas je privedla na rob propada! Takih častnikov kratkomalo ne trpim. Glejte, da se rešite, >iee.- si pripišite posledice sami!"
Trd je bil polkovnikov glas. Zvenel je kot težka obsodba ki ji ni pomilo^čenja. Brezglasno je stal Brankovič pred strogim sodnikom. Ničesar ni vedel povedati v svoj zagovor.
"Posledice si pripišite sami!" je dejal se enkrat polkovnik in se obrnil in odšel..
Brankovič je ostal na mestu, kakor bi bil p rirastel nanje. Nekaj ga je stisnilo za srce, vročina ga je obšla. Ali je res vsemu konec! — Res!
"Glejte, da se rešite," mu je dejal polkovnik.
Kako! S čim!
Vse je bilo pozabljeno, vse se je potopilo v globokem va-lovju veselega življenja. In zdaj se dviga valovje in hrumi bliž« in bli'že. da poplavi tudi njega in ga pogrezne v globočino.
Zaškripal je z zobmi in odšel domov.
"Nadina," je zaklical na vratih.
Nadina in Rgidij sta b>la v sobi. Začula sta njegov glas in zatrepetala od strahu. Iz enega samega klica sta spoznala, da se pričenja vihar
"Odzovi se vendar, ako te kličem"! je zavrpil Brankovič, ko je stopil v sobo..
"Kaj hočašl?" je boječe vprašala Nadina. Egidij se je platno prijel materi za krilo, — iskal je zavetja .
"•Hitro daj, kar imaš denarja! Rabim nujno in neod-lt žljivo!"
"Nimam, ne morem iati," je šepetala žena
"Nimaš in ne moreš dati I Lažešl ti! Pa boš dala s silo!"
STAVBINSKO IN POSOJILNO DRU&TVO
(Ker se malokdaj sliši ali. delničarjem, da te 3 zaslužne1 čuje v slovenskih časopisih od | može zopet nazaj pošljejo. Va-^ našega StavbLnskega in poso-jša dolžnost je. ter je v vaŠ0( jilnega društva, 'bodi mi dovo- lastno korist da se udeležite Ijeno, da nekoliko spregovorim glavnega letnega zborovanja,1 o tem društvu, ki je zelo po-1 katero bo letos 31. oktobra v( trebno z gospodarskega stali- Bilov. Nar. domn ob 7:30 uri šča za vsafeo mesto ali vas v' zvečer, in tain oddajte glasove* Ameri'ki.	• jza može. za katere se vam zdi,
To društvo je bilo uteanov- da so po na3i volji. Ijeno leta 1921 po uglednih in', To dui vam ^ poslano po-
zanesljivih rojakih v naši na-j^^ uradn<> oaziianilo o tem
selbini. Kakor mlad otrok, ta ko tudi to društvo jo postajalo vsaki dan močmjiše in ob zaključku 20-letnega poslovanja je imelo skupnega premoženja $990.000. Torej le malo je manjkalo, da ni doseglo milijon dolarjev.
Temu društvu se imajo naši rojaki in naša podporna in t^ uga društva zahvaliti, da niso svoj trdo prisluženi denar1 izgulbili v zadnji svetovni de-v
zborovanju in tudi pooblastilot (proxy) ako se vam bo nemo-j goče udeležiti te seje, da to pooblastilo podpišete in ga izročite kateremu uradniku ali ka-tereuiiu drugemu članu,, ki se bo seje udeležil, da vas zastopa. Priporočljivo pa je, in je zelo važno, da tudi na dotično pooblastilo zapišete ime, kateremu ste vi namenili oddati glasove za volitev ponovnih direktorjev. In to se priporoča da za
presiji v zaprtih bankah alt.pi^te g 5rnUom (UnU>) da ^ dnigih podjt tjA, ker so imeli ^ ki nm ^^ varno svoj denar vložen v tem .^ vffl5o £eljo društvu. Ves eas svojega ob- 1)o>žuost v,ak (1elničarja stanka je društvo plačalo divi- je to da se v&ak ^tnega
dende svojim de n^iem Zborovanja, sam osebno udeleži času m ne manj kot 3 odst.ua, .m ne ti kratit; avico
tr^viotTž	^ki - p-
govore, da njun izroči pooblas-„ jtilo in oni ravnajo po svoji in a<lar'ne po njegovi želji.
S pozdravom za North Shore Building and Loan Association Math IvanetLch, tajnik Chicago. 111.
plačuje obresti 3 in 7 mist, ka korkoli kdaj popre je. potrebujete denar, se obrnite na to društvo. Meseca januarja 1942 je začelo naše dru-tvo prodajati tudi United
I^iijel jo je za roko In jo stisnil, da jt* z«*<cričala in se •e>edla na kolena.
Meta se je v kuhinji zganila. Kis je odprl oči in zastrmel.
"Jezus Marija! Saj io ubije!" sta zaklicala oba obenem.
Kgklij se .je stisnil k materi m je začel jokati.. Hudo :nu je bilo. ko je videl mater, kako trepeče v sfc.ahu. Njesra Kunn-ga je obšla bojazen Zdaj pridem jaz na vrsto. Se t. ^neje se je stisnil l: materi, v varno zavetje, in je jokal na * es glas.
"Kaj evilil! .Faber* se vstran!" je zarjovel nad njim t»r<'. Udaril ga je z desno roko po lieu. Prstan mu je prebil kožo, da je dečka oblitj kri.
Imaš in nočeš da-|State? War Savings Bonds, in do sedaj ji*h je že prodalo več
kot 150,000 dolarjev vrednosti, Naše društvo do sedaj jih jej, kupilo iz svoje blagajne za 60 tisoč dolarjev vrednosti. Kadar ste se namenili kupiti znam ke ali bon de. vselej se obrnite na naš urad in se vam bo ustreglo po vaši želji .
Ravno letos 31. oktobra poteče termin tneh dolgoletnih dobrih in zanesljivih direktorjev. In priporočljivo je, da jih
Ko ie zagledala mati na otrokovem licu kri, it je izganiia,", ... r. r . ? 7
...___' , " . , • ' demucarii zopet izvolijo v nji
e je močno in pogumne, o a b" se t	j i	- -
Hipoma je planila pokonci ir.
upiraš!" je d;vial B.a?>kovič.j
piukost iz srca. Začutil'* postavila divji zviri v bran. zakričala na ves ?la«;
"Živina!" '
"Kdo pa si ti. ki se mi -Kd.i si ti? Onr! Pral!"
Prijel jo je in dvignil od tal i:, ju vr^ti v kot.
Nadina je potegnila otroka za j Krvavo lice se je dotaknilo njene roke, da je bila tu.L roka krvava. Ženo m- z at bolelo, da ni mogla od tal.	1
"Pomagajte!" .je prosila, "sicer ubije otroka in mene."
In kakor tedaj, ko je začula očetove korake na hodniku, .it« s klenila tudi zdaj roke. "('ešeona Marija — mati božja —
milosti polna--" je šepetala. Otroka je pritisnila k sebi,
oči so ji begale po sobi kakor da iščejo izhoda, rfcšnika.
Kakor bi nekaj ukazalo Ktšu, je stekel po stopn'Cph in '»eal naravnost v vojašnico, ki ni bila daleč od stanova lja
Na vratih bi se skoro zadel ob polkovnika..
Ustavil se je in sopel globoko in govoril v prt»ledkih:
* Gospod polkovnik, p^moč, pomoč!"
"Kaj se je zgodilo, Kis!" ga je vprašal.
"Gospod, naš gospod ubija gospo in Egidij&I"
Polkovnik »e je ogledal m stopil proti Eranktvičevniu stanovanju.
Brankovič je gledal ž;-/jo, in obrti-: mu je rdel od jeze.
"Zdaj vidiš, kako si majhna! ' C'i» ! Prah/ Pa boš še manjša!"
Planil je k nji in ji segel z roVo v lase, v aiige. lepe lase. (»vil jih je okrog prstov in je vlekei ženo za seboj. Gliva j-,1 bila ob tla. V 'kotu je trepetal Egiuij. in hi i mu je tekla iz rane. V Brankoviču je umrl človek in zbudila -e je žival. Srce se je strdilo v kamea Nič usmiljenja ni bilo v prsih. Divja strast ga je obvladala.
Tedaj se odpro \rata, :n mogočno je zadene« polkovnikov glas:
■"Živina! - Trinog!" ' Brankovič je pogledal, in zašibJle so se mn noge.
Končano je.
Izmotal je roko iz las, glava se mu je sklonila.
"Takoj greste z menoj!" je Ukazal polkovnik.
"Da, gospod polkovnik," je odgovoril Brankovič. Odšel je v sosednjo sobo.	r
Končano je. Odstrižejo m-u zveede in ga zap o. Samo trenutek še in .»zgubljen je.
Polkovnik se je sklonil k Nadini. Brezzavestua je ležala na tleh. Dvignil jo je i njo odnesel na posteljo. V sosednji -obi je počil strel.	. ,
Nadina je vztrepetala in odprla oči. Hotela se je dvigniti s postelje, a omahnila je nazaj in z refko pokrila oči. Egidij je skočil k materi .in se je oprijel njene rote. Strah ga je bilo. Polkovnik se je ozrl tja, in stopil do onih vrat. Odprl jih je in zopet zaprl ■
■"Končano je." je tiho dejal sam sebi.
•	*	9
^Nadaljevanje prihodnjič.)
liove urade, ker ti možje so varno vodili društvo sikoizi razburkane valove zadnje <}epresije, ker niti en cent društvenega ali od delničarjev zaupanega denarja se ni isagulbilo, in vsak delničar je dobil ob času obleti, kolikor je njemu pripadalo.
SliOVBNEC NA POTEPI .JENI LAEtJI.
Tukaj vam pošiljam šest dolarjev, katere sem dobila, ko sem pripovedovala, da Jugoslavija je potrebna naše pomoči: Mrs. Anna Česnik $2.00. Mr. in M!rs. Paul Banovich $2.; Mrs. John Serdic $1;; Mr. in Mrs. John Franoetic $1. — Sku paj $6.00 za ja gos lov. pomožno akcijo.
Do srdea me jč pretreslo, ko sem čitala, da je prokleti Ja-I>onec potopil lepo lazijo Vin-cennes ker se je 4 leta moj' vnuk Mihael Lord, prepeljaval na tej ladji. Star je bil 18 let, ko je Aei prostovoljno za mariner-ja. Ko je odslužil 4 leta, je prišel domov in se je šolal v Phi-
In ti direktorji so John Za- ladelpihla, Pa. Potem se je bsu lar, predsednik; Frank Pezdir, čil letati in sedaj je poročnik podpredsednik in Joseph Pe
trovte. 'blagajnik. Naj bo Se omenjeno, da Joilrn Zalar je v odboru direktorjev od ustanovitve in predsednik temin odboru zadnjrh 15 let. .
Ker se pa deluje od gotove nt rani že več let na to, da pridejo v odbor direktorjev ne gilede na to, katerega bivšega (direktorja ia urada spravijo, njim ni nič mar, koliko dobrega je že storil za društvo ali narod samo, da oni t urad pridejo. Zato se priporoča vsem
NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
|e nujno potreben
...in ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
najdete zemljevide, ki so tako potrebni, da morete slediti današnjim poročilom
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakorsen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA
Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu:
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
Zrmljeptal svetovalni odbor jo Ubral lnw4 rrt tiso« »lik samo najboiji« barvane slike— U zbirka ie tako popolna, da )e ta t makre* ae-obbocfuo potrebna tekom vojne in po vojni.
Vkljuteni so nanaslednjl zemljevidi: — svet, Evropa (dan**), osrednja Evropa (ob Izbruhu vojne). Angleško ototje. Francija, Sem-fija. Italija, H vi ca, Holandska, Belgija. Švedska, Norve&ka. Danska, 1'nija sovjetskih soeja-ilstitnlh republik. Bolgarska, Rumutwka, Jugo-slavija. Grfcka. Albanija. Azija, Turfija, Sirija, Lebanon, Arabija, Vzhodno Indijsko ototje In ftlalajski polotok. Indija. Burma, Kitajska, Japonska. Pi*cif1k Jnina Amerika (severni del). Juina Amerika (južni del), Afrika. Severna Amerika, Kanada Združene države. Mehika, O-srednja Amerika In Zapadna Indija.
IZ
vseh
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlas, ki sam sebe popravlja, ima numeo refilti marsikatera nasprotujoča al vprašanja. Id nastanejo t ranib razgovorih. Straul so skladi»*e svetovnega znanju in podajajo rmi-
seinoet zemlje, prvine winftjeap sestava, pokrajine in jrtobo«Mno a««aoov |o«J?«er, dolgost najdaljših rek in preko(>ov. |korr»<iiio poglavitnih otokov In Ti«oko*t svetovnih gora. Tu so odgovori na mnoga- današnja vprašanja.
SEDAJ
40
centov
po poŠti
V URADU — 35 CENTOV
^amrasaKitflar«: m
48 velikih strani
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
in leta z honibnikom B-17. Nje govp. raatl jo bila prej Marija Miiltelic 4n je bila vdova 'več let. Ona je vesela svojega sina, ker dela svoj delež za A-meriko kakor tudi inaio^i drugi. Zdaj ima še dva ?inova doma, ki hočejo tudi vstopiti v bratove stopinje. Bog- jim daj srečo!
{Naj še do<ienem, da. ko je.	.
pri-šel moj vnuk na dopust,'nije» *va iskala sestro moje-
IX)PLS IZ ALABAACE.
"Ola^u Narodarr pošiljam na ročnino in želim, da mi pošiljate list na novi naslov, ker sva se z možem začasno preselila iz Pennslvanije v Alabamo.
Potovanje je danes zelo težavno, ker je povsod polno vojaštva, ki s« prevaža po vlakih.
Preden 3va odšla iz Peimslva-
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izftla je nova knjižica
daje poljudna navodila, kako
ki
ameriški državljan.
Poleg vpraSanJ, ki Jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo. vsebuje knjižica Se t II. delu nekaj važnih letnic la sgodovlne Zedlnjeulh držav, ▼ III. delu pod naslovom Etažno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedl-n jenih držav, Lincoln or govor v Gettysburg^. Predsedniki Zedlnje-nlh držav in Poedine države.
nam je napovedal kje je bil v ^ možaJn njeno starem kraju, v Parizu in Stockholm u na Švedskem, kako je tam lepo. Kako lepe punce tam imajo in žandarme. Ali to je bilo pred par leti. Ko sem ga vprašala, da naj nvi kaj pove o ladji, je rekel:44Naj
draži no v West Neiv Yorku. Ker nas niso pričakovali, jim je bil naš obisk v veselo iznenadenje. Z njimi sva oštala kar 14 dni in je ta čas tako hitro minil, da smo se prav težko poslovili drug od drugega. Midva do
boljša je in nobeden je ne roo- nisva Poznala otrok in ze-re potopiti," pa *pride ta žolti	n>gove sestre. Zet
knjižici Je
samo 50 centov.
In se dobi pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. tlf West 1Kb Stn New I«k
Japonec in jo uniči. Ne bi mogla popisati, kako me v®e to žali, da bodo zopet in kmalu gorele vse luoi in bodo v-a «rea zopet vesela.
Ostajam s pozdravom.
Mary Francetic, ifianvilK N. J.
s va2no za naročnike
Poleg naslova )e rasvMno Oo kdaj Imate plateno naroCalno- Prva Iterilka pomeni meaec. druga dan in tretja pa leto. Da »aai prihranite nepotrebnega dela in »frofikov, Vrs proatmo, da skniate naroCvl-no pravočasno poravnati. PoAljlte naročnino naravnost aan ali Jo pa plačajte naVo ti aastopnlsr. v VaAeiL krajo ail pa kaieremo lame* saMnpnlkov, kujlb Imena ao tiskana s MdW Črka tal. ker so nprarl-čenl Otdskati tu«ii druge naselbine, kjer je kaj aatth rojakov naseljenih Zsstopo.k bo Vsa isročU potrdilo aa plafisno naročnino
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
je zelo za ha ven človek in nam je prarv lepo kratkočasil dneve, ki smo jih prebili v njih sredi.
' (Za vso lepo pefetrežbo, ki sva jo bila deležna, se vsein p~av iz srca zahvaliva. Moževi s<«trt in njenemu soprogu ae še (posebno zahvaliva ir ju pozdravljava. obenem pa pozdrav Ijava tudi Mr. in Mrs. Gobbo in tiiihovega sina in nevesto, ter j hčerko in zeta, Mrs. in Mrs. Vvgner, vsi iz West New Torka.
Pozdraviti želimo tudi Mm. Meriia r in njene hoerke, iz Oteany N. T., kakor tudi-Mr. in if-S. Chnprieha in dražino iz Port Arthur, v Kanadi, ter vse najine prijatelje sirom Amerii ke. • •	. - r •
Sfc*. in Mrs. G-rais,' Sekna. Ala.
Ban Francisco, Jacob Us*U*
OLORA1X): Pueblo. Peter Culi«.
Walsenburg. M.-J. ttagak
•
INDIANA:
Indianapolis: V rank ZopančM
ILLINOIS:
Chicago. J. BevflU
Ocsro. J. PaMnsi < Chicago.
ta IUlaols i
JoUet, Jennl« Bsmblck Lm 8«lie. J. »pell<-U
Mascoutah, Martin Dole-ic
North Chicago ta Waokega«
VsOoplvs»
If ARXl'AND:
KltamUler. »r MICHIGAN;
MDINBSOTA:
Chleholm. J. Lnkanlch BIT, Joe. 1. Peabtt ■veleth. l/ooia Oonžs .Gilbert, L<>nts Vsesal Hlbbing. John Ports
MONTANA:
Round np, II. M. Paulas Washoe, L. Champs
■BBBA8KA:
Omaha. P. BroderSea fflff XORK:
Brooklyn. Aatksor Bve* OowiMl, Hart KinMs i.lttl* Valla, rw.k
Cleveland, Anton Bobek.
linger. Jacob ttosntfc. Ulrard. Anton Nagods Lorain, Louis Balast, ioba Kumks Toungstown. Anton KlkaU
ORBQON:
Oregos City. J.
PBNM8XLV ANJLa:
Bessemer, John Jsvslkar Oonemaugh, J. Brsssvse Coverdale In okolica. Jos. P» iernel Export, Louis SupssiHč Fa rrell, Jerry Okurn Forest City. Math Kamta Ft. Blodnlkar Greensbnrg. frank Novak Homer City. Fr. Fersnchak
Imperial, Vence Paleich Johnstown. Jotm PsIaaU Krayn, Aat. Taoteu Luserne. Frank Balloek Midway, Juua torn Pittsburgh In okolica, Pblltp Prsgsr Steel ton, A. H res Turtle Creek, Pr. ScUfrsr Wast Newton.	J ovsa
WISCONSIN. Milwaukee, West Allts. Fr. Mob Sheboygan, Jwpb CafeeS
WYOMING: Bock Springs. Loots Tastbar Dlamondvllls, Jos Bottea
OHIO:
ltda potrdilo sa svo-h prsjoL
kfd "ftLAB t