Poštnina plačana ▼ totovInL Leto 1X1. ffev. ZJZ. u Llubiioni. v toreli 25. nmmM 19Z8. Ceno om l Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2-50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej •Slovenski Narod» velja letno ▼ Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din, Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Vedno večia anarhiia v Bolgariji Novi spopadi med vojaštvom in komitaši - Roparske tolpe po vsej državi - Beg iz Sofije - Obsedno stanje nad Sofijo in Petričem Beograd, 27. novembra. Po vesteh iz Strumice je prišlo snoci do spopada med vojaštvom in četami makedonskega revolucionarnega odbora, ki jih je Vanče Mihajlov koncentriral v okolici Petriča. Vlada je sicer skušala nainrej na miren način doseči likvidacijo konflikta, vendar pa je Mihajlov odgovoril na vladne ponudbe z nadaljnimi umori svojih nasprotnikov. Zato je vlada proglasila v nedeljo popoldne nad Sofijo in Petričem obsedno stanje in odposlala v borbo proti komitašem močne vojaške oddelke. O obsegu spopada doslej še niso znane podrobnosti, vendar pa se sklepa, da se mora vršiti ob meji ljuta borba. Iz okolice Zlatareva se je vso noč slišalo grmenje topov in ropotanje strojnih pušk. Istočasno prihajajo iz Sofije vest:, da so se poiavile po vsej Bolgariji nekake roparske tolpe, ki more in ropajo vse-križem. Domneva se, la gre za akt'o protogeristov, ki se hočejo na ta način maščevati nad pristaši Vanče Mihaj-lova. Situacija je po zadnjih vesteh vedno bolj kritična in vedno bolj se kaže, da pričenja v Bolgariji krvava državljanska vojna. Na meji se je pojavilo mnogo beguncev, ki pa so jim obmejne straže zabranile prehod na naše ozem- Kakšno državno ureditev si zamišljajo Hrvati Ostane naj skupna država, v kateri bi imela Hrvatska samostojno legislativo in eksekutivo. — Zagreb, 27. nov. «Novosti» objav« ljajo uvodnik pod naslovom «Med Za* grehom in Beogradom», v katerem pra* vijo, da iskrenega pomirjenja ne more bii do tedaj, dokler ne bodo merodajni beograjski činitelji razumeli treh zelo enostavnih in zelo priprostih dejstev. Prvo je, da je moč Hrvatov in Srbov v naši državi prilično enaka, čeprav je Srbov po številu več. Z ozirom na to niti vsi Srbi skupaj, še manj pa srbijan? ci sami zase ne morejo vzdržati srbske* ga in še manj srbijanskega značaja na= še države. Drugo dejstvo jc, da so vsled tega Srbi, oziroma točnejše Srbijanci navezani na sodelovanje s Hrvati in Hrvati na sodelovanje s Srbi. V skup= nosti, ki mora ostati, moreta biti po= sebna hrvatska in posebna srbska legi= slava in eksekutiva, vendar pa morajo ostati skupaj posli, ki se nanašajo na državno celoto. Iz teh dveh dejstev sle? di tretje, da za Srbijance, kakor tudi za Srbe ni izhoda iz naše države, kakor tudi ne za Hrvate. Za Srbe same bi ne bil to izhod iz države, temveč bi pome* nilo, da so zašli, ker bi Srbijanci dobili na zapadu soseda, ki bi se v tem sluča* ju lažje sporazumel s sosedi Srbije, ne* go s Srbijo samo. Enako bi bila Hrvat* ska, ločena od Srbije kot posebna drža* va, obkrožena od Srbije, Madžarske in Italije, popolnoma neodvisna samo na papirju. Drugo je kar danes govore, pišejo in sporočajo Italijani in Madža* ri Hrvatom in drugo je spet, kar bi de* lali, ako bi ne bilo več države SHS. Va podlagi teh treh dejstev, ugotavljajo «Novosti», je v dosedanjem položaju glavno ohranitev državne skupnosti in sporedno je vprašanje oblike, v kateri naj se ohrani. Od takega pojmovanja pa so Srbijnci danes še zelo daleč in jim je še vedno bližja ideja amputacije, ustvaritev posebne srbske države, ka= kor pa iskren sporazum na podlagi po--polnc ravnopravnosti Hrvatov in Sr* bov. Vesti o rekonstrukciji vlade V Beogradu zopet razpravljajo o rekonstrukciji vlade, ki naj ohrani režim na krmilu. — Odstopiti bi morali predvsem demokratski ministri. — Zagreb, 27. nov. «Jutarnji list» objavlja informacijo iz Beograda, da se bo takoj po 1. decembru, torej že prihodnji teden izvršila rekonstrukcija vlade, ki ima za namen ohraniti sedanjo vlado četvorne koalicij-e, izglasovati v Narodni skupščin proračun in druge razne zakonske predloge, ki se smatrajo v Beogradu kot neobhodno potrebni. Po tej informaciji bi izpadli iz vlude najožji prijatelji Ljube Davidovima, prosvetni minister Milan Grol, minister za šume in rudnike Pera Marko-vič in eventuelno minister za javna dela dr. Grga Angjelinović. Ministrstvo z.i Šume in rudnike bi dobil Živojin Ra-f?jiović ali pa dr. Ivan Ribar. Ce vsto-jr di Ribar v vlado, bo vsekakor izpadel dr. Angjelinović. Izmed radikalov bi izpadli iz vlade minister agrarne reforme Daka Popovič, minister ver Dra-giša Cvetković in eventuelno še minister pravde Milorad Vujičič, na čegar mesto bi prišel dr. Momčilo Ninčić. Minister agrarne reforme bi postal Krsta Mifet'ć. minister ver pa zopet bivši m^iister Dragomir Obradovič. Na mestu zunanjega ministra bi ostal še nadalje dr. Marinkovič, ki pa bi dobil daljši dopust tako, da bi ga zopet na-domestoval dr. Ilija Sumenković. Beograjski politični krogi iskreno priznavajo, da ne vedo. kaj bo v najbližji bodočnosti v našem notranjem političnem položaju. Kralj je v Topoli ter nikogar ne sprejme. Šefi četvorne koalicije čakajo, da bodo od njega pozvani. Ako bodo pozvani in vprašani po naziranju o političnem položaju, se bodo izjavi'H za ohranitev p ' i režima. Ne ve se edino, kaj bo odgovoril Aca Stanojevič. ki je zopet enkrat za razpust Narodne skupščine in za razpis novih volitev, toda šele po sprejemu novega državnega proračuna. Po vsem se vidi, da je njemu v prvi vrsti na tem, da dobi radikalski glavni odbor v svoje roke vodstvo politike radikalske stranke preko poslanskega kluba, ki danes po svoji veČini še zaupa Velii Vukičeviču. Ljuba Davi-dovič noče govoriti o svojih namenih, o katerih pravi, da iih ima. Vsekakor se bo Ljuba Davidovič sestal z Aco Stanoievićem, čim pride v Beograd. Zatrjuje se. Lkiba Davidovič noče govoriti prej o svojem načrtu, predno ne bo sprejet od kralia. Stanje angleškega kralja brezupno Zdravniki se boje katastrofe. — Trajno naraščanje temperature. — Molitve v vseh cerkvah. — London, 27. novembra. Zdravstveno stanje angleškega kralja se je tekom minule noči tako poslabšalo, da se zdravniki boje katastrofe. Mrzlica še vedno ni pojenjala, marveč je narasla od 38 na 38.6. Pljučnica bo danes dosegla krizo.. Tudi vnetje reberne mrene polagoma napreduje. Davi je bil izdan le kratek buletin. ki pravi: kralj je preživel zelo nemirno noč, temperatura 38.6, vnetje reberne mrene neizpre-menjeno. V kraljevi palači so stalno zbrani vsi člani kraljevske rodbine razen prestolonaslednika, ki le bil na potovanju v, Afriki, od koder se še ni vrnil Člani vlade so v neprestani zvezi s kraljevsko palačo, tako da so vedno točno obveščeni o stanju bolnika. V vseh cerkvah se vrše molitve za kraljevo zdravje. Pred palačo so neprestano zbrane velike množice, ki nestrpno pričakujejo poročil. Splošno prevladuje mnenje, da je kraljevo stanje še bolj kritično, kakor priznavajo uradni bulletini. lje. Potniki, ki prihajajo iz Sofije, pripovedujejo, da je tam gospodarsko življenje popolnoma zamrlo. Premožnejši sloji zapuščajo mesto in potujejo v inozemstvo, trgovine. ban«ke in drugi javni lokali Da so že več dni zaprti. Po ulicah patrulirajo močni vojaški oddelki, ki so zasedli tudi vsa javna poslopja. Ministrski svet je v permanenci. V vladno palačo prihajajo neprestano kurirji, ki prinašajo zaupna poročila z vseh strani države. Inozemski diplomatski zastopniki se vsak dan po dvakrat informirajo pri zunanjem ministru o situaciji. v TA NAPREDUJE' General Leronde v Beogradu — Beograd, 27. novembra. Semkaj je prispel šef francoske vojne misije, ki je zadnje tedne stopila v tesne stike z vojaškimi in političnimi krogi v Bukarešti, general Leronde. Njegov prihod v Beograd spravljajo nekateri krogi v zvezo z nalogo te misije, nadaljevati v Jugoslaviji pogajanja za ustanovitev protisovjelskega bloka na Balkanu. General Leronde je imel tekom včerajšnjega in današnjega dne več sestankov, nakar je proti večeru odpotoval v Topolo, kjer bc najbrže sprejet v avdijenci od kralja. Borba s poslanskimi dnevnicami — Beograd, 27. novembra. Predsednik Narodne skupščine Uja Mihajlovic je izdal skupščinskemu blagajniku nalog, naj tudi 1. decembra poslancem KDK ne izplača poslanskih dnevnic. Prav tako je odredil, naj se odtegnejo dnevnice tudi vsem onim poslancem, ki pri prozivkah na zadnjih sejah skupščine niso bili navzoči. V političnih krogih sklepajo, da je ost tega ukrepa naperjena zlasti proti radikalnemu glavnemu odboru, čegar pristaši že delj časa bojkotirajo skupščinske seje. Pretep med beograjskimi oblastnimi poslanci — Beograd, 27. nov poldne se je vršila seja ne skupščine. Na seji je spopada med pristaši dr. dr. Stankovića. Po seji v neko bližnjo kavarno se je prepir nadaljeval, do dejanskega spopada, posredovati policija. embra. Danes do- beograjske oblast-prišlo do ostrega Ninčiča in pristaši so poslanci odšli na Terezijah, kjer Končno je prišlo tako da jc morala Proces proti morilcu Cena bega — Beograd, 27- novembra. 30. t. m. prične v Pragi proces proti morilcu pokojnega Cena bega. Umorjeni Cena beg je bil svoj čas poslanik albanske vlade na našem dvoru in nato premeščen v Prago. Veljal je za velikega prijatelja Jugoslavije in Češkoslovaške. Danes je iz Beograda odpotoval v Prago brat umorjenega Cena bega, Gani beg, ki je pred svojim odhodom podal novinarjem izjavo, v kateri pravi, da se nadeja, da bodo Češkoslovaški sodniki na višini ter z vso strogostjo zakona obsodili morilce njegovega brata. Zgradba zvezdarnice v Zagrebu Zagreb, 27. novembra Pri nadšokofijskem konviktu na Šalati bodo zgradili 30. t. m. visok stolp, čegaT zidovi bodo debeli povprečno en meter. V višini 30 metrov bo na armiranem betonu postavljena podlaga za veliko zvezdarnico, ki se gradi po posebnem načrtu v Avstriji. Cela zvezdarnica se bo lahko sukala okoli svoje osi in bo imcia največ i teleskop v naši državi kij i. Najboljše, najtrainejše, zato 13 najcenejše! v. Današnja seja Narodne skupščine Vladna večina v neprijetni zadregi, — Obnovljena razprava v dalmatinskem agraru. — Minister umika svoj vladni predlog. —Beograd, 27. novembra. Današnja seja Narodne skupščine je bila za vlad-no večino zelo mučna. Zemljoradniki so namreč spravili na dan zopet dalmatinski agrarni zakon in tako znova razkrinkali pred javnostjo nedelavnost vlade in njene večine. Seja je bila mestoma zelo viharna in do 13. ure Narodna skupščina Še sploh ni prišla do dnevnega reda. Kakor ponavadi, je tudi današnja seja pričela s precejšnjo zamudo šele ob 10.30. Po prečitanem zapisniku je predsednik med drugim poročal, da je glavna kontrola odklonila vizum za 2 milijona Din za dovršitev mavzoleja na Zeitiniku pri Solunu. Dalje je omenil^ da je finančni minister naknadno predložil v zvezi s proračunom tiskano tabelo vseh samoupravnih davkov in doklad. Pred prehodom na dnevni red je zemljoradnik V o j a Lazić stavil sledeči nujni predlog: Obsojajoč postopanje skupščinskega odbora, izvoljenega za proučavanje zakonskega predloga o likvidaciji agrarnih odnosajev v Dalmaciji, in zavarujoč se pred sabotažo skupščinskega dela, sklene Narodna skupščina, da se zakonski predlog o likvidaciji agrarnih odnosa jev, ki ga je predložil Narodni skupščini minister za agrarno reformo, še na današnji seji vzame v razpravo in stavi na dnevni red vseh prihodnjih sej do končnega sprejema in rešitve celokupnega zakona. Utemeljujoč svoj predlog je posl. Voja Lazić naglasil, da je zares velika ironija, da mora opozicija braniti predlog vlade. V svojem govoru je ostro napadel demokratskega poslanca Šečerova, da je kot predsednik skupščinskega odbora zavlačeval razpravo o tem zakonu. Posl. šečerov se je v odgovoru izgovarjal na radikale, Češ da so sabotirali delo odbora in da sploh niso prihajali na seje. Govorili so nato še posl. T u p a n j a -n i n, ki se je pridružil predlogu Voje Lazi-ća, finančni minister dr. Subotič in ponovno Voja Lazić ter dr. šeče rov, na kar je minister agrarne reforme Djoka l* o-povie odklonil v imenu vlade predlog Voje Lazića, ter izjavil, da je ta zakonski predlog umaknil, ker mora spremeniti vse odredbe finančnega značaja. Napovedal je, da bo že na jutrišnji seji predložil nov zakon o likvidaciji veleposestev, ki bo veljal za vso državo. 0 tej ministrovi izjavi se je razvila živahna debata, v katero sta ponovno pospgla zemljoradnika Voja Lazić in dr. Tupa-n j a n i n, ki sta ostro obsodila vladno agrarno politiko v Dalmaciji, kjer hočejo ©ni zagovarjati veleposestnike, drugi pa love glasove z obljubami. Debata ob 13. še traja. Velike žrtve neurja nad zapadno Evropo Dva potopljena parnika in več ponesrečenih. — Silne poplave v vseh zapadnoevropskih državah. — Rotterdam pod vodo. — Opustošenja v Franciji in Španiji. — London, 27. novembra. V Severnem in Vzhodnem morju še vedno razsaja silen vihar, ki ga spremlja neurje. V Nemškem zalivu se je ponesrečil parnik »Hugo Stranes«. Morje Je bilo tako razburkano, da je odplavilo skoro vse naprave na krovu in polomilo šipe na kajutah, tako da je voda vdrla v notranjost ladje. Posadka je morala naglo zapustiti ladjo in zbežati na rešilni čoln, katerega je rešil neki ribiški parnik, ki je še o pravem času prihitel na pomoč. Ob danski obali se je potopil tudi danski parnik »Dania«. Reka Schelda je več kilometrov pred izlivom prestopila bregove in poplavila vso okolico. Pristanišče je popolnoma pod vodo. — Amsterdam, 27. novembra. Radi neprestanega deževja so vse reke prestopile bregove in poplavile okolico. Mesto Rotterdam je pod vodo. Otok Marken je vo- da odplavila. Nasipi so večinoma porušeni, tako da sega morje daleč preko obale. Mnogo parnikov je vihar pognal proti obali, kjer so nasedli na nasipinah. V okolici Ridder-Kerka so morali evakuirati več vasi, ki jim grozi popolno uničenje. — Pariz, 27. novembra. Orkan, ki je več dni divjal nad zapodno Francijo, je danes znatno popustil. Iz notranjosti prihajajo poročila o katastrofalnem razdejanju, ki ga jc povzročil vihar na hišah in nasadih. V Perpignanu jc porušenih nad 20 hiš. Brzojavne in telefonske zveze so večinoma prekinjene. Celi okraji so brez luči. Po dosedanjih vesteh ie 24 mrtvih. Tudi iz Španije poročajo o katastrofah, ki jih je povzročilo zadnje neurje. Večina rek je prestopila bregove, tako da so celi okraji poplavljeni. Prekinitev pogajanj med Grčijo in Turčijo Radi naraščajoče napetosti so bila pogajanja za sklenitev prijateljske pogodbe prekinjena. — Italija bo skušala posredovati. _ Atene, 27. novembra. Ker so se v gr- ško-turških odnošajih pojavile nove težko-če je ministrski predsednik Venizeios dal grškemu poslaniku v Angori Papasu nalog, naj provizorno prekine pogajanja za sklep prijateljske in arbitražne pogodbe med obema državama. Grška vlada je prišla do prepričanja da so se nasprotstva med obema državama tako poostrila, da pogajanja nikakor ne bodo dosegla zaželjenega cilja. Vzrok nesoglasij je v glavnem sledeči: V zapadni Traciji obstojata med tamkajšnjimi muslimani dve skupini in sicer kemalisti in staroturki. Grška vlada podpira staro-turke ter je dosegla, da so pri zadnjih volitvah propadli vsi mladoturški kemalistični kandidati. Ko se je v Turčiji zvedelo o tej zatiralni akciji grške vlade, je carigrajska mešana komisija sklenila, da pošlje v zapadno Tracijo posebno delegacijo, ki pa se je vrnila, ne da bi bila izvršila svojo nalogo. Turški vladi je poročala, da Grčija zatira Tvornica umetne svile v Turke, ki so naseljeni v zapadni Traciji. Stalni grški član v tej komisiji je stavil predlog^ naj se preišče samo del od strani Turčije javljenih pritožb. Ta predlog pa je bil odklonjen, nakar je grški delegat demisijom ral. Grške oblasti so zelo ovirale imenovano komisijo pri njenih poizvedovanjih, vsled česar se je komisija vrnila, ne da bi bila kaj opravila. Predsednik komisije Dje-mal Hussein beg je nato v spomenici navedel vse pritožbe mohamedanskega prebivalstva v Grčiji ter je obtožil grško vlado, da hoče uničiti Turke v Grčiji. Napetost med obema državama se je še bolj poostrila, ko je bil nek turški poslanec iz zapadne Tracije zaradi suma protigrške propagande aretiran. Z ozirom na to napeto situacijo je bilo pre-kinjenje pogajanj neobhodno potrebno, *icer bi bila resno ogrožena orijentska politika ministrskega predsednika Venizelosa. Zatrjuje se, da bo sedaj Italija posredovala. Jugoslaviji Zagreb, 27. novembra S sodelovanjem angleškega kapitala se je osnovala družba, ki bo v Jugoslaviji zgradila tvornico umetne svile po sistemu dr. Suide. Glavnica bo znašala milijon funtov, to je 275 milijonov dinarjev. V podjetju sta udeležena tudi delniška družba za šumsko gospdacstvo in industrijo v Teslicu v Bosni in industrijec Milan Frpi&_ j_ Žrebanje drž. razredne loterije Zadružna hranilnica r. z. z o. z. v Ljubljani sporoča, da so bili danes dopoldne izžrebani sledeči večji dobitki: 30.000 Din štev. 72.561, 10.000 Din štev. 48.325. 4.000 Din štev 27.231, 29.081, 39.647 in 86.393. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.85. Berlin 13.55 — 13 58 (13.565), Bruselj 0—7.9123, Budimperta 0—9.9212. Curih 1094.1 — 109? 1 (1095.6), Dunaj 7.9S5 — 8 015 (8-). London 275.56 — 276.36 (275.%) Nevvvork <_5f,s9. Pariz 0—222.37. Praga 168.27—169 07( (16S.67), Trst 297.0S— ?99 08 (298 ^S) Efekti: Celjska 158— 0. L^bl'anska kreditna 128 znkli.. Prašu*dio:ir! «20—0. Kreditni zavod 175—0. v>v*e lin.-0. Ruši ftO —280, Stavbna 5fc r. >+Mt 105—0. Les: Tendenca nc^:»re.men;ena ZaK! i -ceni so bili 3 vagoni te|!k72 Kako se predstavlja klerikalizem v Zagrebu Režimski «Morgenblatt» bi rad prepričal javnost, da v SLS ne odločuje več duhovščina. —- Gospodje pri režimskem listu so slabo informirani o naših razmerah. Zagrebški >MorgenWatt«, režimski Ust, razlaga, da je iz Ljubljane izvedel, da je pri Sv. stolici borba med grupo Sv. očeta in grupo kardinala Gasparrija. Zmaguje po mnenju »Morgenblatta« papeževa grupa, ki da je v dobrem smislu moderna, proti ortodoksnim nazorom kardinalovim. V zvezi s tem da se v SLS vrši proces raz-klerikarjenja. Ni v interesu katohškc cerkve, da ima svojo politično stranko oziroma da jo še vzdržuje. Vsled tega se v SLS že odriva duhovščina v korist posvetni inteligenci. »Morgenblatt«, ki vse to piše, kakor neko važno novico, očividno nima pojma o naših razmerah. Nikdar še ni bila SLS tako čisto klerikalna, kakor je danes. Duhovščina ima vse brez izjeme v rokah. Tiskarna pa je last škofijskega ordinarijata. Kjer so bili ob prevratu 3 do 4 redovniki, jih je danes 20 do 30. Jezuitski red v Ljubljani je sHno narastel po Številu. Ste-viJo redovnikov in redovnic se je od leta 1918 v Sloveniji najmanj popetorilo. Duhovniki študirajo razne stroke, da pazijo v n>jil na posvetne. Vsa tako zvana inteligenca SLS je pod cerkvno kontrolo. Zadružništvo je popolnoma v rokah duhovščine. Število duhovnikov poslancev ni bilo še nrkdar sorazmerno tako visoko kakor je danes. To ve v Sloveniji prav vsakdo in pisava režimskega lista tudi nikogar ne more prepričati o nasprotnem. Zanimivo pa je, kako se očividno iz same klerikalne stranke Danes zjutraj se je začela pred osi-ješkrni sodiščem razprava proti Leonu Siebenscheinu po zakonu o zaščiti države. Siebenschein je 19 let star in je sin osiješkega ravnatelja židovske šole. Obtožen je, da je član komunistične ilegalne organizacije «Skoje». Policija ga je razkrinkala, ko je pred meseci aretirala študenta Vrabca, ki je vtihotapil čez mejo iz Nemške Avstrije v našo državo za Siebenscheina večjo množino pri nas prepovedane komunistične literature. Obtožnica ga dolži, da je bil v zvezi s komunistično centralo v Moskvi. Ta mu je tudi dajala vsa navadila za komunistično propagando v naši državi. Razen tega ga obtožnica dolži komunistične propagande. Zlasti podjeten je bil ob naborih, ko je med naborniki imel protidržavne govore in jih pozival na upor. Vedno je poudarjal, da je treba s silo spremeniti politiko v državi. Obtožnica pravi nadalje, da je Leon Siebenschein najnevarnejši komunistični agitator v državi. Za razpravo vlada veliko zanimanje v Osijeku, Siebenschem je posebno priljubljen med osiješkim delavstvom. Drugače ie pa mirnega značaja. * Včeraj se je ustrelila v stanovanju poročnika K. v Splitu neka Anka Budič, žena Ivana Budiča rojena Jukič. Anka je bila izredno lepa ženska in je imela pri moških veliko srečo. Svoječasno je igrala v javnem življenju v Splitu veliko vlogo. Hkrati z njenim pojavom v javnosti je prišla na dan umazana afera, v katero so bili zapleteni odlični prebivalci Splita. Anke se je gospoda kmalu naveličala ter jo pustila na cedilu. V njo je bil zaljubljen med drugimi tudi Budič, ki ji je ostal zvest in katerega je Anka tudi vzela za moža. Nekaj časa sta živela srečno, dokler se ni Anka zaljubila v poročnika K. Zbežala je od svojega moža in se naselila V poročnikovi sobi v splitskem predmestju Lučac. Zdi se pa, da Anka ni dolgo uživala ljubezni lepega poročnika, ki se je začel sčasoma ozirati tudi po drugih splitskih lepoticah. Ljubosumnost je začela razjedati Ankmo srce, tako da je naposled obupala. Med njo in ljubimcem so bili prepiri na dnevnem redu. Vsega je bila kriva silna Artkina ljubosumnost. Predsnočnjim sta poročnik in Anka legla spat. Med njima ie zopet nastal prepir. Anka je zapodila poročnika iz sobe ter mu re-kia, da se bo z njim pomirila, ko se vrne. Poročnik, ki je bil sam razburjen, je takoj zapustil sobo in stopil na ulico. Kmalu se je pa skesal, ker se je domislil, da bi se Anka utegnila usmrtiti. Poročnik se je vrnil ter v šali izjavil Anki, ki je ležala v postelji, da se je vrnil samo zato, da bi se ne ubila. Poročnik je bil v skrbeh, ker ni mogel najti svojega samokresa. Ko je slačil pelerino ter za hip obrnil hrbet Anki, je počil strel. Anka se je ustrelila s samokresom v usta. Krogla ji je predrla možgane in zadaj izstopila. Bila je na mestu mrtva. Poročnik je samomor javil takoj policiji, ki ie poslala v stanovanje komisijo in preiskovalnega sodnika. Policija je našla več raztrganih pisem, ki jih je pisal poročnik Anki, ko se še nista poznala osebno. Med temi je bilo rudi Ankino pismo, v katerem napoveduje, da se bo zgodilo z njo v kratkem *nekaj nepričakovanega. Policija je zaplenila samokres in obleko samomorilke, ki jo ie našla v sobi. Vesti hrvatskih listov, ki so takoj v začetku Dinićeve afere prorokovali, Ja bo tudi ta korupcijonistična afera potlačena, kakor je bilo potlačenih že lansirajo v druge liste taki članki, ki imajo prozoren namen to stranko vsaj nekoliko akreditirati tam, kjer ni simpatij za črne suknje. Zlasti med gospodarskimi krogi išče zunanja politika SLS prijateljev s tem, da zatajuje svoje klerikalno ime in svoje klerike-sotrudnike. Tam je užaljena, če se ji reče, da je klerikalna in operira s po-svernćaki, ki so pa doma samo štipendisti in najete figure. Tako se uvajajo tudi v židovskih krogih. To politiko vodijo v sporazumu z vodstvom SLS tako zvani mamonisti, ki imajo v rokah celo gospodarsko organizacijo, ki je do zadnje maJenkostj enaka mednarodni židovski organizaciji. Odpor katoliške mladine so zadušili prav hitro. Težje pa je z delavci, ki vidijo, da je klerikalni kapitalizem Še hujši nego mednarodni in se niso dali kupiti. Čisto napačno v Zagrebu mislijo, da n. pr. dr. Gosar pripada tej levici. V resnici je popolnoma zajet od denarnega krila. PS. Ko je bila ta notica že napisana, nam prihaja današnji »Slovenec«, ki s slastjo ponatiskuje kukavičje jajce, ki ga je SLS sama izlegla v vladnem »Morgenblattu«. Papeža briše iz citata in sramežlijvo dostavlja, da izvajanja »Morgenblatta« sicer niso povsem (!) točna, a dokument da so le. Cisto resno se ponatiskuje tudi vest, da se je maršal Franchet v Ljubljani menda ogibal duhovnikov, pač pa je demonstrativno občeval s civilisti iz SLS. Kdo bi si bil to mislil o g. Franchetu? nešteto drugih umazanih ofer, raznih korupcijonistov, ki so oškodovali našo državo za težke milijone. Zdi se, da bo v kratkem zaključena velika Dinićeva afera, ki je dvignila toliko prahu v naši javnosti in odkrila neverjetno gnilobo in umazanost glavnega junaka samega, ki je bil svoječasno srbski oficir in je pozneje dezertiral ter se pojavil po prevratu v Novem Sadu ter postal zaupna oseba našega vojaštva in vojaški liferant, kakor tudi pokvarjenost in korupcijo vseh njegovih znanih in neznanih pomagačev. Diničevi obtožićelji sprva niso vedeli, da bodo prišla v Meiskavi proti Dragotinu Di-niču na dan tudi imena dTugih, ki so bili zapleteni v afero in so dobili za svoje usluge od Diniča mastne provizije. Ko je prihajala na dan koruptnost «odličnih» mož, ki so pomagali Diniču do milijonskega premoženja in pri tem napolnili tudi svoje žepe s težkimi tisočaki, se je skušalo afero potlačiti. Najprvo so ti gospodje poskrbeli, da se jc odstranil objektivni preiskovalni sodnik v Novem Sadu in so na njegovo mesto imenovali nekega sodnika iz Beograda. Temu se je sodnik v Novem Sadu seveda odločno uprl, ker bi bila s tem kršena sodniška neodvisnost. Ko so videli, da se s sodniki ne da baran-tati, so umaknili vse obtožbe proti Diniču zaradi poneverbe in korupcije. Neodvisno časopisje je tedaj ostro protestiralo proti takemu postopanju. Gospodje v Beogradu so se ustrašili in so obnovili ovadbo proti Diniču zaradi korupcije. Skupina vojaških dobaviteljev se pa v Beogradu trudi na vse načine, da bi odvrnila pozornost javnosti od Dimča in njegove afere ter kriči v beograjskem dnevnem časopisju, da so vse nepravilnosti in nesreče v našem letalstva zadnjih deset let zakrivili ljudje, ki niso dobavili državi niti žeb-';a. Skrajni Čas ie že. da se ta velika koiiipcijska in vohunska afera konča pred sodiščem, ne pa na političnem ¥ Zagrebška policija je pred dnevi ujela več vlomilcev, ki so oropali blagaj no družbe «Trgopromet». Z aretacijo te vlomilske tolpe je zagrebška policija upala, da bo imela mir pred zlikovci, ki so sc specializirali na železne blagajne. Predsnočnjim so se pa vlomilci pojavili v Zadrugi javnih uradnikov, ki ima svo* je prostore v Preradovičevi ulici. Upras vitelj Fran Pavkovič je zjutraj prvi sto* pil v prodajalno Zadruge in je videl, da je v njej vse razmetano. Pesek in pepel, ki je bil med stenami železne blagajne, so vlomilci pri vrtanju razmetali po pi* sarni. Iz blagajne so pobrali samo 252 Din. Vzeli so pa seboj še ročno blagajs no, v kateri je bilo okoli 600 Din. Po vlomu v pisarno so se vrnili v prodajal* no in se okrepčali z likerji in slanino. Policija jc že na sledu vlomilcem. — Osumljen jc predvsem neki Milan Gr= novic, ki je izvršil zadnje čase v Zagres bu že več vlomov in jc veščak zlasti v vrtanju železnih blagajn. Za njih je po* licija poslala tiralico. Rojen je 1. 1905. v Brodu. Zagrebški policiji je dobro znan in ga ima že popisanega. Na praznik1 decembra vsi na novinarski koncert v „Union" Daleč so padli Slovenec* je padel iako globoko, da mu i c še zloglasno Jedinstvo«, glasilo beograjskih hujskačev, »zanesljiv^ vir za taj-i>e vesti iz SDS. Jedinstva« dostojen človek ne čita, ker se ga drži kri. Glasilo Ljubljanskega škofa pa s slastjo ponatiskuje iz njega največje budalosti. Danes poroča škofov list po tem ovinku, da je na seji okrožnega odbora v Ljubljani dr. Žerjav napadal Pribićevića, jiakar sta govorila še dr. Brezigar in dr. Pivko. 10. decembra pa da sc sklepa o obnovi narodno-napredne stranke. Seveda nista bila na seji načelstva SDS, ki je mišljena, niti dr. Brezigar niti dr. Pivko. Niti beseda ni padla o kaki narodno-napredni stranki in dr. Žcriav je v svejem poročilu ie prikazal, kako te/avno vlogo v interesu države mora v teh časih vršiti SDS. najbolj pa g. Pribičevič. ^Jedinstvo« in »Slovenec« sta drug drugega vredna bratca v dejanju in — laži. Novinarski koncert Vsakoletni novinarski koncert spada nedvomno med naše najboljše in najbolj priljubljene koncertne in družabne prireditve. Letošnji novinarski koncert bo pa še posebno zanimiv, kajti spored je tako bosat, da lahko mirno rečemo, da so glasbene prireditve v tako velikem obsegu v Ljubljani zelo redke. Koncertna in operna pevka ga. Vilfan - Kunčeva, ki se je radevolje odzvala vabilu naših novinarjev, je Ljubljančanom še malo znana, dasi ji prirokujejo vsi glasbeni kritiki sijajno bodočnost. Njen nastop bo za Ljubljano nedvomno prava atrakcija. Druga privlačnost bo nastop mladinskega zbora in orkestra pod vodstvom strokovnega učitelja glasbe g. Re-po\ ša, ki si je na I. državni meščanski šoli na Prulah vzgojil z nemalim trudom in hvalevredno požrtvovalnostjo šolski orkester in pevski zbor. Ta točka bo pokazala uspehe sistematičnega glasbeno - pedagoškega dela na naših šolah. Mladinski zbor in orkester bosta izvajala zelo lepe komade. Ga. Vilfan-Kunčeva nam zapoje Grečaninovo »Uspavanko«, Kunčevo »Popevko« in Lajo-vičevo »Pesem o tkalcu*. Pa tudi nastop naših renomiranih pevskih društev »Glasbene Matice«, »Ljubljanskega Zvona« in »Grafike« bo nedvomno privabil mnogo prijateljev, lepega petja. »Ljubljanski Zvon« zapoje tri lijubke skladbe, Šantlovo »Pri zibeli«, Pavčičevega »Jezdeca« in Adamičevo »Pred spanjem.«, ki so na zadnjih društvenih koncertih vzbujale splošno priznanje in odobravanje. Pevski zbor »Glasbene Matice« bo izvajal težko, zato pa temibolj učinkovito Adamičevo »Igro na nebu«, dalje istega skladatelja prelepo »Violo« (solo gdč. Herta Arko-va) in novo še ne izvajano živahno Pavči-čevo »Belokranjsko narodno napitnico«. Agilna »Grafika« nastopi s popularno »Pelin roža« (bariton sok) g. A. Petrovčič), z novo, originalno Ravnikovo »Zimsko« in Adamičevo »Franico«. Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« vodi pevovodja g. Zorko Prelovec, zbor »Grafike g. prof. Grobming, pevski zbor Glasbene Matice pa naš mojster ravnatelj kon-servatorija g. Matej Hubad. Spored je torej prvovrsten in prepričani smo, da bo občinstvo z novinarskim koncertom tudi letos zadovoljno. Zgodba o „centraliziranem" klobuku in še kaj... Litija, 26. novembra. Rakarjev Tonček, oni mali virtuoz na harmoniko, ki se je tako imenitno postavil ob harmonikarskem preroovanju na jesen* ski razstavi ljubljanskega velesejma, ni znan samo za ozko mejo naše slovenske zemlje, ampak poznajo malega moža tudi naši brat* je tam na vzhodu in sicer kar po tipkani in slikani besedi. Slike mladega muzikanta, ki muzicira svojim malim oboževalcem, so priobčile razen «Jutra» še nekatere druge novine in je postal tako mali litijski Tonček oboževanec mlade publike širom naše do* movine. Saj je simpatični pritlikavec kaj zal, ko jo maha pokrit z gorenjskim klobukom, ki ima zadaj krivec, sredi številnih šestolet* nikov, abecedarjev po gugajočem sc mostu iz Gradca v Litijo. In se je Tonček vedno rad imenitno postavil, ker je kazal upanje, da bo iz fanta pod zalim klobukom nekoč imeniten možakar in spreten godec. Le škoda, da ga zdaj ni več!... Klobuka namreč .. . Tonček je ostal še v našem kraju, klobuček s krivcem vred pa je odplaval tja daleč proti Beogradu . . . Pa ni bil centraliziran in vpoklican v Beograd, kakor bi utegnil kdo misliti. Sij klobuk ni ne denar, ne davki! . . . Vsc^a nenavadnega romanja Tončkovega klobuka so krivi štirje ljubljanski gospodje, odlični pevci kvarteta Glasbene Matice. — Čudno! Kaj? Prošli teden so priredili gg. Pelan. Pe* čenko, Završan in Skalar koncert v litijskem Sckolskem domu. S svojim koncertom so raso publiko zelo razvneli, posebno z onim starim, a vedno lepim Adamičevim «Y'~ valcenv>. Gh^bene prireditve se je udeležil tudi .šolar Boris, ki je spremljal tja svojo ma« maco. Malemu učenjaku ie bilo tudi silno všeč posebni oni del: «... saj le z mosta, v vodo sem klobuk zagnal. . .>» Fantičku ni dala žilica miru iti je v petek, ko jc kolovratila mlada čredica s Tončkom vred v šolo, zagrabil za Tončkov krivce. Iz nenada! V velikem loku je pognal njegovo pokrivalo čez ograjo in se malemu muzikantu prvi hip niti sanjalo ni, kako velika nesreča se zbira nad njegovo glavo. .. Trenotck nato pa je visela vsa študirana družba, ki pozna že 8 črk in 9 številk, preko mostne ograje in jc žvrgoleče -p'emljala s pogledi Tončkov klobuk, ki se je obupno boril z valovi in ga je Sava odnašala proti Zagrebu. Pa je bil Tonček junak. Nič ni jokal, ampak je hudobnega Borisa zatožil svoji učiteljici gdč. Krapševj. Postava je taka. tudi v šoli, da ne gre kar tarko, meni nič. tebi nič, metati tuje klobuke v vodo. «Kdo je kriv, da nima Tonček več zale* ga klobuka? Kje in kdo je neposredni in posredni krivec nerodnega pripetljaja, da se je vrnil Tonček razoglav domov?» Tako skuša zdaj njegova učiteljica gdč. Krapšcva razm6tati zadevo s psihološkega m kazenskega stališča. Izpovedi prič in ob* dolženca se ne ujemajo. Medtem ko trdi ^hudodelec« Boris, da mu je od onega tre* n<"tka, ko so «vrgli v pesmici» ljubljanski gospodje klobuk v vodo. hodilo ves čas po glavi vprašanje, kako taka reč plava; pa delže Tonček in njegovi simpatizerj Borisa, da jc ravnal vse le iz «fovšarije». «Boris je Tončku .fovs, ker nima tudi sam klobuka s krivci. In je že ponujal Ton* čku za klobuk prpec, orglice, dve podobici, kos kruha z maslom, staro žarnico in konji* čka, ki piska in Še kaj...» Borisova ponud* ba je dokazana po pričah .. in teče pravda še naprej. Kakšen bo zdaj konec? To je po vsej pravici salamensko * salomonsko vpraša* nje fn bo preteklo še precej vode pod litij* skim mostom proti Ponovičam in dalje pro* ti Beogradu ... Kdor je našel Tončkov klo* buk, naj ga vrne. Če že ni priplaval v Beo* grad, bo šc vse dobro in bo prišel klobuk gotovo na pravo glavo nazaj! Prosveta ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Petek, 30. nov.: «Kraljevska visokost«. Pri* četek ob 20. Y\ uri. Abonma. Nedelja, 2. dec: »Kraljevska visokost». Pri* četek ob 20. uri (Izv.) Živi mrtvec Na spomin lOGletnice rojstva L N Tolstega so v soboto nanovo UDrizorni njegovo dramo v enajstih slikah »Živi mrtvec-. Pred predstavo ie izpreeovoril ravnattii drame z. Pavel Golia nreorosfo in ton!o o umetniku, socialnem reformatorju m »e-voh.cijonarju Tolstem ter o nie20ve.11 delu. zlasti o tei drami, zaieti iz resničnega dogodka. Kakor v sezoni 1922-23. ie P. Golia tudi to pot režiral dramo, in takoi nai pripomnim, da prav okusno in smiselno ter ie dosegla uprizoritev po niezovi zaslugi še močnejši uspeh kakor pred leti. Da ie ostala drama in njena uprizoritev naši publiki v najboljšem spominu, je dokazal izredno dobri poset, zakai gledališče ie bilo bolie zasedeno kakor ori katerikoli oremieri. In vendar je zdaj »živi mrtvec« že tretjič na repertoraju naše drame. Igrali smo ga namreč že več let -pred prevratom. Seveda tako dobrih igralk in izralcev v davnih ulocah doslej šc nismo imeli. V prvi vrsti sta ulo.ci Lize in Ane z 2:0-spema Nablocko in Marilo Vero odlično zasedeni: glavna moška uloea Fedie. ki nam jo je pred leti podal z. Šest z nepozabno silo in psihološko poglobi ienos t io ter z gor-ko prečutenostjo, ie bila z goso. Rogozom podana z rafiniramo igralsko tehniko zopet zelo učinkovito: Karenina igra ponovno, a še resničneie. čisto doživliano s. Grego-rfn. stari knez Abreskon pa ie zopet popoln aristokrat v vsaki kretaiii: s. Skrbinšek. Nova je bila Maša ge.Medvedove in Saša gdč. Slavčeve. Morda Maša ne »leži« sedanji predstaviteliski popolnoma, toda ga Medvedova jo igra vrlo simpatično in ie zlasti zaradi svojega krasnega oetia odlična Prav ugodno in pristno dekliško oodaia cdč. Slavčeva svoto Sašo ter zna biti resnična dama. Ostale, izvrstno podajane kraiše ulocc so še Ivan Petrovič g. Kralia. preiskovalni sodnik g. Lipaha in mati Ana Pavlovna gdč. Rakarjeve. ki bi si io želel le manie — demokratsko ... Sploh ie bila predstava prav dobra in ie polno zadovoljevala. Edini, ki ie motil kot nespreten diietaint v govorici in nerodni ne-možni igri, ie bil predstavlianec Artemieva v IX. sliki, ki ima tudi napačen naslov: Krma. Prizor se namreč zdai dosraia na cesti. Odpadel je tudi natakar. Mislim pa. da bi bil ta prizor naravneiši in verietneiši vendarle po starem, v krčmi V II sliki ie petja vsekakor preveč, zlasti še takega. Balalajk nisem opazil, nego le eno kitaro. Sploh ie ta prizor potreben še naravnejše režije: ni potrebno, da zavzame družba po povratku zopet natančno iste prostore. Divan z edinim FedJo učinkuje nenaravno: Maša med zborom spočetka bi se lahko h koncu presedla k Fedii. Končno bi si želel ob zaključni katastrofi več sodelovanja publike. Naiboliša in naimočneiša slika ie cotovo V. v kabinetu ter ie terce t gg Nablockc. Mariie Vere in Skrbinška resnično umetniški. Pclez »Kroga s kredo« ie »Živi mrtvec* brez dvoma uaiboliša predstava in naiteht-ne.ši komad letošnjega dramskeca repertoarja. Izrecno opozarjam na to umetnino, ki zadovoiiuie gledalca z vseh vidikov in nas potrjuje v liubezni ter spoštovanju do iasnopclianskccs duševnega in srčneca velikana. Fr. G- .Mozart: »Čarobna piščal«. To klasično deio se poje v ljubljanski operi pod taktirk;-' in v režiji ravnatelja g. Foliča v sredo, dne 28. t. m. za abonente reda A. Zasedba ista kakor pri vseh dosedanjih letošnjih vprizoritvah. »Prodana nevesta« kot ljudska pred« stava. Dne 1. decembra na naš narodni praznik se poje v ljubljanski operi popoldne ob 15. ari na;boljša slovanska opera Smetanova »Prodana nevesta« kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Na njo opozarjamo posebno gledališke prijatelje izven Ljubljane. Konec pred šesto, tako, da je mogoč odhod z vsemi večernimi vlaki. Komedija «Kretjevska visokost* na Šentjakobskem odru. V petek 30. novembra ob 20. K vprizori Šentjakobski oder izredno zabavno angleško komedijo ^Kraljevska vi* sokost*. Dejanje je polno pristnega humor* ja in slika življenje in nehanje družine voj* nega dobičkarja Premijera je namenjena abonentom in drugemu občinstvu, nedeljska repriza pa je izven abonmaja. Vstopnice so v predprodaja v trgovini gosp. Petra šterka, nasl. Miloš Karničnik na Starem trgu. Nageljni rdeči... Besedilo l\a Peruz-zija, za moški zbor z baritonskim solom aglasbi! Zorko Prelovec. Založilo pevsko društvo »Ljubjauski Zvon*. — Cena prvi kupljeni partituri 5 Din, nadaljnjim za ves zbor 2 Din. Prijetna, netežka, pevna skladba, priporočljiva zborom, ki imajo solista -baritonista. Klabundova kitajska igra »Krog s kredo« se ponovi danes zvečer za red B. Glavnovo vlogo Haitange igra sa. Saričeva. režijo ima g Ciril Debevec. Tolstega »Živi mrtvec< je na sporedu zopet v četrtek 29. t. m. Glavno vlogo igrajo ge Nablocha, Maria Vera. Medvedova ter sg. Rogoz (Fedja), Gregorin. Skrbinšek. Režijo ima g. ravnatelj Golia. Pri predstavi sodeluje ruski pevski zbor s kitarami. — Red A. Kajboijši svetovni moški zbor «Peviki zbor moravskih učiteljev* koncertira v Ljub« ljani pod vodstvom svojega odličnega zbo-lovodje prof. Vacha na praznik v soboto dne 8. decembra t. 1. ob 20. uri v unionski dvorani. Vse podrobnosti javimo pravočas* no. Predprodaja vstopnic bo od ponedeljka dalje v Matični knjigarni. železnica Koledar. Danes: Torek, 27. novembra 192S; katoličani: Virgil; pravoslavni: 14. novembra. Današnje prireditve. Drama: »Krog s kredo«. B. Opera: Zaprto Kino Matica: »Alahov vrt«. Kino Ideal: »Filmska junaka«. Predavanja: Ob 18. v muzeju: »Klasična doba angleške arhitekture«. Predava dr. Franc Štele. Dežurne lekarne. Danes.- Piccoll, Dunajska cesta, Bakar-čič, Sv. Jakoba trg. Iz ljubljanske kronike Ljubljana, 27. novembra. Včerajšnja in cfanašnja kronika je bila brez važnejših dogodkov, če izvzamemo razbitje »Zelenega Henrika« in vlom na Jernejevi cesti. Včeraj je doletela nemila usoda »Zelenega Henrika«. Nikar mislite, da se je »Zeleni Henrik« morda zaletel v tovorni avtomobil ali v tramvaj. Ne! Na Henrika je spustil svojo jezo invalid Leopold F., ki so ga prijeli radi razgrajanja. Leopold je invalid, rodom nekje iz kočevske okolice. Dozdaj je prebival v Avstriji, kjer so se pa naveličali njegovega pijančevanja in izgredov in zato so ga izgnali v Jugoslavijo. Pred dobrim mesecem se je Leopold pojavil v Ljubljani. Delati se mu ne ljubi in zato ie raje prosjačil po mestu. Naberačeni denar je vedno pognal po grlu in kadar ga ima čez mero, ie naravnost neprebavljiv. Noben gost ni varen pred njegovimi pikrimi opazkami, včasi tudi pred steklenicami, s katerimi v pijanosti rad žonglira. Tako je bil včeraj prav vsiljiv v neki gostilni v Kolodvorski uiici. Gostje pred njim niso imeli miru in zato so pozvali stražnika na pomoč. Prišel je stražnik, katerega se pa Leopold ni ustrašil. Se predi?o se je mož postave zavedel, ga je invalid tako močno sunil v prsa, da se je kar opo-tekel. To je izbilo sodu dno. Na nasilneža so skočili še ostali gostje in je bila borba precej srdita, predno so ga ukrotili. Stražnik je naročil »Zelenega Henrika« in z velikim naporom so stlačili Leopolda v kajbico. T cd a ni se še dal ugnati. Jedva je sedel v kajbici, so zažvenketale šipe. Razbil je v vozu vse šipe in napravil policiji okoli 200 Din ško-de. Sedaj se bo moraJ radi javnega nasilstva in poškodbe tuje lastnine zagovarjati na sodišču. Ko je včeraj dopoldne posestnik in kohr-ski mojster Matija Terlep z Jernejeve ceste v Šiški stopil v svojo delavnico, }e presenečen obstal. Na vratih je bila šipa razbita in videti je bilo takoj, da je bilo v delavnico vlomljeno. Mojster se ni varal, zakaj pogled v delavnico ga je takoj prepričal, da so ga ponoči posetili nepovabljeni gosti. Vlomilec — morda jih je bilo tudi več — si >e nabral vsakovrstno orodje in končno odšel s plenom, ki je bil vreden 2800 dinarjev. Toda vkljub vlomu je imel mojster srečo. Se istega dne je 12Ietni učenec Slavko Perko prijavil službujočemu stražniku, da je našel pod kozolcem posestnice Cecilije Moharjeve na Jernejevi cesti vrečo orodja. Orodje je bilo last kolarja Terlepa in mu ga >e stražnik takoj vrnil. Mojster je ugotovil, da je v vreči skoraj vse pokradeno orodje in da manjkata samo dva manjša predmeta v vrednosti 100 Din. Policija sedaj išče vlomilca, ki ponoči najbrž ni imel poguma odnesti ukradenega blaga in ga je najbrž nameraval polagoma, komad za komadom odnašati. Posestniku Francu Carmanu iz Draveli je nekdo iz njegove spalnice odnesel nove hlače, vredne 600 Din, delavcu Josipu Markovi ču pa je neznan tat odnesel tri srajce, vredne 300 Din. — Vdova Antonija Cema-ža»r, stanujoča v Železniikovi ulici, je bila deli časa v bolnici. Ko se je iz zavoda v ponedeljek vrnila, je presenečena opazila, da ji je nekdo v odsotnosti odnesel hranilno knjižico z vlogo 1500 Din in 250 Din viedno srebrno zapestno uro. Policija je prijela dva mlada nepridiprava, brata Severina in Silvestra, ki sta že del j časa zasledovana radi tatvine. Policija jc dognala, da imata fantiča še več masla na glavi. _ Radi tihotapstva je bil prijet Kari R., radi tatvine Stanko K., a orožniki so prignali v zapore Ijnbfjanskega sodišča Franca M., Ivana K. in Josif>a B., vse tri menda rad*i pobojev in pretepov. Pisane zgodbe iz naših krajev Komunističen proces v Osijeku. — Senzacijonalen samomor t Splitu. — Dinićeva vohunska afera« — Organizirana vlomilska tolpa. Stev 272 <>. <»\^\'. ^m „. __ večno v zopet odha; j| |Ce jajo, le •* 1 *• srcu; —Ij Pri javni borzi dela v Ljubljani je v času od 18. do 24. novembra 1928 iskalo dela 600 moških in 367 žensk, skupaj 1027 brezposelnih. Prostih mest ie bilo 81 moških in 12 ženskih, skupaj 93. Posredovanj se je izvršilo 61 moških in 10 ženskih, skupaj 71. Odpotovalo je 140 moških in 4 ženske, skupaj 144: odpadlo pa je 2 moška brezposelna. — Delo iščejo: moški: l manipulant za lesno stroko, 1 ekonom, 1 kopač, 7 steklarjev. 9 kovačev. 15 stavb, ključavničarjev, 2 kleparja. 5 železolivarjev, 16 stroj, ključavničarjev, 23 mizarjev, 2 urarja, 3 kolarji. 1 puškar, 2 Zajjaria, 1 graver, vulkanizer, 2 sodaTJa, 2 tapetnika, 9 krojačev 1 brivec, 1 sedlar. 1 knjigovez, 4 čevljarji, 3 mesarji, 1 slamnikar. 18 pekov, 2 mlinarja, 8 natakarjev, 1 hotelski vratar. 1 inž. kemije. 10 zidarjev, 3 dimnikarji, 1 stavb, risar, 22 strojnikov, kuriačev. šoferjev, 30 pisar, slug, 31 trgov, pomočnikov, 3 knjigovodje, 30 zaseb. uradnikov. 1 časnikar, 1 slikar-karikateur, 2 bolniška strežnika, 14 hlapcev, 160 pomož. delavcev, 90 dninarjev, 6 vajencev. — Ženske: 9 pisarniških moči, 1 knjigovodkinja. 2 kontori-stinji, 3 prodajalke, 1 restav. blagajničarka, 2 natakarici, 4 šivilje, 1 šivilja za perilo, 15 šivilj za slamnike, 2 prešivalki. 1 frizerka, 1 črkoslikarica, 183 tovar, delavk. 30 dninaric, 65 kuharic, služkinj, postrežnic, 6 vajenk. — Delo je na razpolago: moškim: 1. les. manipulantu za trdi les, 30 rudarjem. 3 sodarjem, 3 čevljarjem, 3 kleparjem, 3 elektromonterjcm, 3 pečarjem, 1 železostrugarju, 1 železolivarju, 1 Žagarju za na venecijanko, 1 hišniku, 1 jermenarju in sedlarju, 1 mizarju, 4 zidarjem. 1 mesarju-klobasičarju, 18. navad, delavcem, 5 vajencem; ženskam: 1 frizerki. 1 kmečki dekli, 1 pletilki za nogavice, 6 tkalkam, 1 kuharici, 2 služkinjama, 2 šiviljama za pla* šče, 1 šivilji za splošno delo, 1 delavki mlajši, 1 kuharici, 1 orož. kuharici. —Ij Predavanje v »Pravniku«. V sredo, dne 28. novembra t. I. bo predaval na sestanku društva »Pravnika« gd. načelnik dr. Fran GorSič o predmetu: »Ženska - pozako-njevavka?« Predavanje se bo vršilo ob pol šestih popoldne nea sodišču v Ljubljani, soba štev. 79. K obimi udeležbi vabi odbor. —Ij Prodaja rabljenega kuhinjskega orodja in posode. Direkcija državnih železnic splošni oddelek v Ljubljani sprejema do 30. t. m. ponudbe za prodajo rabljene kupinjske posode in orodja, ki je interesentom na vpogled pri navedenem oddelku vsak delavnik od 10. do 12. ure. —Ij Poverjenik Vodnikove družbe na Viču bo razdeljeval članom letošnje knjige v sredo 28. t. m. od 6. do 8. ure zvečer v Sokolskem domu na Viču. — Obenem se bo sprejemala članarina za leto 1929. —Ij Neresnična vest. Dne 6. novembra t 1. smo poročali, da deželno sodišče zašle* duje slušatelja filozofske fakultete Ferda Delaka radi komunistične propagande. Ugotavljamo, da je ta vest neresnična. Toliko, da prizadetemu ne delamo krivice. —Ij Dr. Derč odhaja na študijsko potovanje in se vrne dne 9. decembra 1928. 8S8-n —Ij Na klavnični prosti stojnici se bo to sredo 28. t. m. ob 3. ure popoldne dalje prodajalo prašičje meso. —I Pravljice za deco pripoveduje ga. Vanda Gorčeva jutri, v sredo ob 5. uri popoldan v beli dvorani hotela Union. Vhod Frančiškanska ulica 2. TKD Atena. 898-n —I j Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V sredo vaja mešanega zbora za nastop na novinarskem koncertu. Brez izjeme vse in vsi! — Tajnik. Hotel .ROMI' Beograd Kralja Petra 70 Tel 55-27 Hotel 1. reda z najmodernejšim komfortom-Cene sob od Din 50*— naprej. Iz Celja —c V celjskem mestnem gledališču se vrši slavnostna sokolska akademija na predvečer praznika ujedinjenja 30. t. m. ob 20. uri. Na programu jc nagovor in izbrane telovadne točke. —c Celjska porota. Za zasedanje, ki se prične 10. decembra, so doslej razpisane sledeče razprave: 10. decembra Franc Gaber, tatvina, in Adolf Kranjc, težka telesna poškodba 11. decembra Ana Rajh in Matija Vrečko, goljufija. Druge razprave še niso razpisane. —c Poročil se je v nedeljo v Petrovčah Rudolf Vrečko, skladiščnik pri tvrdki Rakusch, z gdč. Rozalijo Piehl, blagajničar-co pri tvrdki Goričar & Leskovšek v Celju. —c Zasilno zavoro je potegnil v nedeljskem popoldanskem vlaku Franc Cerišek, ilapec iz Žalca. Namera pa se mu ni posre. čila popolnoma in vlak ni obstal. V Celju ga je sprevodnik izročil radi motenja prometa policiji. Stavbna katastrofa na Dunaju Na Dunaju se je včeraj porušilo staro poslopje. — Človeških žrtev k sreči ni bilo. Letošnje leto je v znamenju stavb; nih katastrof. Zadnje čase skoraj nc mine teden, da bi sc ne pripetila kaka večja stavbna katastrofa. Najprej je bila težko prizadeta Praga, nato jc prišel na vrsto Pariz, a sedaj poročajo o novi stavbni katastrofi na Dunaju, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Do* čim so se pa v Pragi in v Parizu poru* šile nove, odnosno še nedograjene stav* be, se je včeraj dopoldne na Dunaju podrla že okoli 200 let stara hiša. Na Alserbachstrasse v 9. okraju sto? ji stara hiša, v pritličju je trgovina s čevlji, ki je bila last nekega Weingart* na. Lastnik je nameraval povečati svoj lokal in letos je načrt realiziral. Kraj trgovine je stanovanje, katero so pred dvema mesecema izpraznili in pričeli s prezidavanjem. Sredi trgovine je stal močan steber, ki je bil glavna opora hi* še. Steber je dala v petek ponoči stavb* na družba Kvnzel in Soffeg odstraniti in je podprla streho lokala s traverza* mi. Toda včeraj dopoldne se je zgodilo nekaj nepričakovanega. — Okoli 9. je Weingarten nenadoma opazil, da so sc v zidu pojavile velike razpoke, obenem se je pa začulo prasketanje in hrešča* nje. Obvestil je takoj zidarje, ki so pra* vočasnoh alarmirali vse v hiši stanujoče stranke, češ, da jim preti nevarnost. Kmalu je nastala katastrofa. Polovica starega poslopja se je zrušila in sesedla od strehe do temeljev, dočim je druga polovica ostala nepoškodovana. Poslopje, ki se je zrušilo, je bilo stas ro približno 200 let. Bilo je že vse pre* perelo in bi se moralo že davno poru* siti. Temelji so bili izredno slabi, zakaj hiša jc stala na vlažnih tleh in dogodilo se je celo, da jc bilo takrat, kadar je potok Alserbach narasel, v vodi. Tudi konstrukcija je bila zelo zastarela, kar je pač razumljivo. Zato bi hiše ne smeli popravljati ali celo prezidavati. Po katastrofi, ki k sreči ni zahtevala nobene človeške žrtve, so takoj prispe* la reševalna društva, ki so začela raz* kopavati ruševine. Vse stranke, stanu* joče v porušeni hiši, so utrpele občutno škodo, zakaj vse njihovo imetje je pod ruševinami. Samo naključju se je za* hvaliti, da ni bilo človeških žrtev. Več stanovalcev se je namreč rešilo šele, ko se je hiša že podirala. V tretjem nadstropju je stanovala rodbina šoferja Petrovskega. Soba se je ANGEL ULIC Kron x filmske umetnosti. Bič usode in železna roka pravice na g avo nedolžne deklice. Film nedosegljive sile in izredne lepote Pride I Elitni kino Matica. Telefonski promet med Prago in Ameriko V soboto popoldne se je vršila v kabinetu češkoslovaškega zunanjega lli-nistrstva oficijelna otvoritev telefonskega prometa med Prago in Ameriko. Otvoritve so se udeležili zastopniki vlade in poštne uprave. Nova zveza je bila ctvorjena s telefonskimi pozdravi, ki jili ie poslal zunanji minister dr. Be-neš ameriškemu državnemu tajniku Kelloggu. Minister je naglašal, da bo direktna telefonska zveza še bolj zbližala obe državi, kajti Češkoslovaška ima v ameriškem narodu zvestega zaveznika, ki je mnogo žrtvoval za njeno osvobojenje. Za pozdrave se je zahvalil državni tajnik Kdllog, ki je naglašal, da se bo z novim komunikacijskim sredstvom priiateljstvo med obema narodoma še bolj utrdilo. Prvi telefonski pogovori med Prago in Ameriko so se slišali zelo dobro, kar je najboljši dokaz, da je telefonska zveza prvovrstna. Visokošolci se branijo visoko- Visokošolci v Franciji in Angliji zahtevajo, naj bi se vršila predavanja lo-eno za slušatelje in slušateljice. V Angliji so motivi docela drugačni, nego v Franciji. Angleški študent je v prvi vrti športnik in nima mnogo časa za štu-ije. Zato dosežejo skoro na vseh viso-ih šolah slušateljice večje uspehe in tudentie so postali nezadovoljni, ker . h je sram, da zaostajajo za študentkami. Angleška študentka je prava tovari-šica študentov, dočim je v Franciji razmerje med študenti in študentkami čisto rugačno. Francozinje so kekete in tudi isokošolke si na vse načine prizadevajo, da obrnejo nase pozornost svojih ko-egov. Pudrajo se in parfurnirajo, da bi mogle uspešneje koketirati s kolegi. In tako se često pripeti, da so predavanja samo pripomoček za zbližanie med mladimi zaljubljenci. Kdo bi zameril tudentu. aa noče gledati plešaste pro- porušila, dočim je ostala kuhinja ncpo> škodovana. Res čudno jc. da je ostala šoferjeva žena nepoškodovana. Njen mož je bil odšel zgodaj /jutraj v sluz* bo. Ker ima žena slabo srce. ji jc mož naročil, naj ostane 91etni sinček Otto doma. Toda žena tega ni hotela, marveč je fanta poslala v šolo. Okoli 9. jc žena še vedno ležala v postelji, ko jc nena* doma začula sumljivo prasketanje in istočasno jc padci omet s stene. Žene pa to ni presenetilo, ker jc omet padal s stene tudi prejšnji dan. Ko jc pa po* gledala na steno, je presenečena opa= žila, da so na zidu velike razpoke. Ho* tela jc vstati, v tem trenotku pa je opa; žila. da nastaja v* zidu široka vrzel. Isto= časno jc s stene padla slika Matere božje. V naslednjem trenotku se je žena bliskoma pognala s postelje in ie v nočni srajci skočila v kuhinjo. Jcdva je prestopila prag, že so se tla in stene njene sobe zrušile ter strmoglavile v globino. Žena sc jc tako prestrašila, da je dobila hud živčni napad. Na hodniku jc srečala svojo sosedo, bila je pa tako zmedena, da jo jc samo vprašala, je*li res, da so ostali brez stanovanja. V sosednem stanovanju je stanova* la rodbina Kotousek, k sreči pa v usod* nem času ni bilo nikogar doma. Kotou* skova jc vsa zadovoljna pripovedovala, da jc bila že v soboto toliko pametna, da jc vse prihranke nesla v hranilnico. V tretjem nadstropju jc stanovala rodbina kleparja Hochtla. Mož je že več let bolehal na hudem sklepnem rev* matizmu in hodil jc z bcrgljami. Žena. ki je čula sumljivo hreščanje in praske? tanje, ga je le v zadnem trenotku rc? šila iz podirajoče sc hiše. Od stare hiše so ostale samo stene, na katerih visi Še nekaj slik. V tretjem nadstropju je napeta med dvema stena* ma vrv, na kateri se še vedno suši pc* rilo. Popolnoma se je porušila samo sprednja stena. Vsa cesta in prostor, kjer jc popreje stala stara, v baročnem slogu zidana hiša, je polna gramoza in kamenja, iz katerega moli tramovje in pohištvo. Gasilci so ruševine najprej polili z vodo, da bi se ne širil prah, nato so pa začeli odkopavati razvalino, ker se je raznesla vest, da je zahtevala ka* tastrofa več človeških žrtev. Doslej pa niso odkopali še nikogar. Policija in stavbni urad sta uvedla ob? širno preiskavo, da ugotovita pravi vzrok katastrofe. fesorjeve glave, ko pa vidi gola dekliška kolena, lepe glavice in rrmogo drugih čarov? Profesorji medicine pravijo, da so slušateljice pri anatomiji nemogoče. Profesor se mora vedno bati, da mu ta ali ona slušateliica omedli, kajti malo je žensk, ki bi lahko mirno gledale, kako režejo trupla. Da bi si sugerirale pogum, delajo razne neumnosti in si pripovedujejo med predavanjem anekdote, da bi odvrnile pozornost drugam. Senzacijonalna aretacija v Rusiji Iz Ljeningrada poročajo, da je bil tam aretiran ruski Član Akademije znanosti S. Žebelev. Do aretacije je prišlo na podlagi novinarske kampanje, ki jo je vodil sovjetski tisk proti ruskim akademikom Žebelevu, Bartoldtt in Krič-kovskemu, kakor tudi proti profesorjem Ajnalovu, Kubemu, Trojnickemu in Sičevu. Vsi so sodelovali pri arheološkem zborniku, ki so ga izdali ruski profesorji v Pragi na čast arheologu Smirnovu. Žebeljev je v zborniku pisal, da je imel Smirnov srečo, da je umrl 1. 1918 in da mu ni bilo treba čutiti na lastni koži razmer, ki vladajo v sovjetski Rusiji. Zveza petrograjskih učenjakov je izključila Zebeleva iz organizacije in komunistična sekcija^ v tej zvezi zahteva, da mora biti Žebelev izključen tudi iz Akademije. Žebelev je eden najznamenitejših ruskih helenistov. Predava na petrograjski univerzi klasično filologijo in je čslan Akademije znanosti in Akademije umetnosti. Peča se zlasti s politično zgodovino stare Grčije in z grško umetnostjo. Nov letalski rekord Švicarski voj. pilot kapitan Bartsch je postavil nov višinski svetovni rekord s tem, da je dosegel višino 11.000 m. Bencina ie vzel s seboj za poldrugo uro in porabil ga je okroe 280 litrov. V zadnjih kilometrih, ko se je v razredčenem zraku dvigal počasneje, je porabil znatno mani benena, nego v nižjih plasteh atmosfere. Bartsch je moral imeti seveda takoj pri startu na obrazu masko, dobro letalsko obleko, svileno perilo in dvojne rokavice. V višini 11.000 m je znašala temperatura — 52 stopinj C. Od 500 m navzgor je rabil dihalni aparat. Porabil je 360 litrov kisika. Poleg svetovnega višinskega rekorda je njegov polet važen tudi za opazovanja zanimivih zračnih pojavov. SKROMNA ŽELJA. — Ah, če bi mogel postati še enkrat otrok. — Zakaj? — Danes se moram odpeljati z vlakom, pa bi plačal samo polovično vožnjo. Str*« 4. •SCOVFNTSICt NAROD, dne 24. novembra 1923. Stev. /2 hdjtar Wailace: ? Kdo je morilec? Roman. — TI? je vprašal Sokrates začudeno. — L?a, zborovanje pozdravim. Bog v s, o Čem bom govoril, toda prepričan sem, da mi pridejo besede same na jezik Saj nisem neumen. Halo. John! John Mandle se je bližal sam na svo-j>m vozičku in zamiš'Jero ie poki m al prfja'.eL;u v pozdrav. — Sliša; sem. kako si pravil o misijonskem shodu. Tvo: glas je Kakor an-reisko šepetanje. Bob U£iln 3) zo j i — !SietiK> iam&tvo Zahtevajte brezplačen čen cenik ur Na odplačilo in za gotovino. Odplačilo KD. II. Kralja Petra 64, Beograd. 2390 Za Miklavža Oglejte si novosti. Vsaki dan zvečer in ob nedeljah razsvetljena razstava s pogonom na elektriko. Razne novost« otroških rn igračnih vozičkov. holenderjev. skiro. tricikeljnov. malih dvoko-koles in malih avtomobilov pri TrLbuna P. B. L. Ljubljana, Kar-tovska cesta 4. 2234 Vodno moč 100 k. s., s turbino in poslopjem, 28 m dolžine, 16 m širine, cca 12 višine, poleg z vodno žago in cca 4 orale zemlje prodam. Je v lepem kraju Slovenije, oddajeno 5 minut od železniške postaje, pripravno za vsako večjo industrijo. Ponudbe pod šifro »Industrija* na upravo «Slov Naroda«. 2389 Objava. V ponedelek 26. t. m. otvarja se zopet trgovina s čevlji kakor tudi čevljarna v Selenburgovi ulici 1 (preje Fr. Szantner). Sprejemajo se kakor preje naročila po meri in vsa druga popravila po znatno znižani ceni. Vsa dela vrše tudi nadalje bivši nastavljena prejšnje tvrdke. BUDILKE {k 3-letno garancijo * Din 60-- dobite samo pn Ivan ^aklž, Ljubljana Pred Škofijo 15. Trgovino z mešanim blagoan, dobro vpeljano — na deželi pri farni cerkvi, dam radi rodbinskih razmer za 5 let v najem- Ponudbe na upravo «S!ov. Naroda* pod »Trgovina«. 238S Snežne lev'ie h palo;? sprejema v popravilo tvrdka Matija Tre bar, Ljubljana Sv. Petra cesta St. 6. t OS/T Razprodaja! Razprodaja! Razprodaja vsakovrstnega blaga za moške iJi ženske obleke, kamgarni, sukno, blago za ženske plašče, raznovrstni parhati za obleke in perilo, različni sifoni in kontenine Razprodaja se vse blazo po razprodajnih cenah m sicer kamgarni za moške obleke od Din 110.—. razno sukno za moške obleke od Din 40.—, za ženske plašče od Din 60.—, volneno blago za ženske obleke, dvojna Širina od Din 34.—, različni kambriki od Din 8.—, vsakovrstni parheti od Din 9.— na pre) Suknena obleka 3.20 m blaga z vso dobro podlogo samo Din 230— Ne zamudite ugodne prilike nakupiti si dobrih oblačil po izvanrednih cenah in si s tem prihranite velikih izdatkov. Razprodaja se vse navedeno samo v manufakturnh trgovinah IVAN KOS Ljubljana Sv. Petra cesta 23, zraven zastavljalnice Šiška Celovška cesta - Seldlova hiša. Sledeče srečke drž, razredne loterij e kuoljene ori Zadružni hranilnici, r. z. z o. z.f v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19, so bile dne 23. novembra 1928. izžrebane Din 500 - štev 5756, 5762, 7531, 7553, 75lJ9. 7660, 10S28. 10S73, 10SS5, 10900, 14109, 14125. 14134, 14147. 20051, 20139. 20146. 30938, 30980, 34627. 3462S. 34679. 4054S, 40572. 46066. 46099, 46106. 46133, 46135. 46162, 46164, 53407, 53428, 53431, 53453, 53465. 53485, 66607, 66646. 66663. 66667. 70203. 70218, 70280. 70335. 84525. S4525, S4547, 84671, 91750, 97305. 97364. 973S2, 97462, 974S6, 99722. 99730. 99731, 99766. 99781. 99878. 100730, 100733, 103101. 103121, 10S160, 108193. 10S204. 108222. 109779, 109808, 115515, 115696, I20I30, 120212, 120230, 120255. 120271, 123847. 123952, 72353, 15421, 15440. 109806. 11. žrebanje, dne 24. novembra 1928. Din 2000 — štev. 99749. 99753, 10s292. — Din 7564. 7565, 7571. 7649, 10818, 10820. 10859. 10947. 34702, 34710. 34768. 34778, 34796, 40510, 40578. 66693. 66696, 70230. 84611. 84627, S4632. 84638, 97427, 97452. 97466, 99822, 99831. 99865. 99873, 108281. 109767, 109781. 109820, 109838, 109896, 120147. 120170, 120178, 120185. 120264. 12029S. 500 — štov 5705. 5714, 5714, 5723, 5723, 5751. 14106, 20025, 20029. 20064, 20101, 20155. 34618, 46024, 46092, 46183, 53417. 58256, 58329 58332, S4664, S4694, 91702, 91768, 91776, 917S9. 97317, 103108, 103179, 108105, 108121, 108233, 108245. 115609, 115632, 115647. 115672, 115694. 115699, 123830, 123837, 123870. 123989, 34683, 40543 Onhn, ki so jim bile srečke izžrebane za mali dobitek, bomo na željo srečke zamenjali za še neizžrebane, tako da bodo mogli igranje nadaljevati na visoke dobitke. Seveda le toliko Časa. dokler bo kaj neizžrebanib srečk na razpolago. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. LISEJE VSSH VRST« ĆRTNB IN AVTO riPlJE, IZDELUJE PO PREDLOŽENIH RISBAH. PEROP1SIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA FINEJŠO IZVEDBO V BNI ALI VEĆ BARVAH TOĆNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH JUGOGRAFIKA, Ljubljana TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA C O. Z. SV PETRA NA A M MakuSaturni papir H9 a Din 4'- Urejuje: Josip Zupančič. — Za ^Narodno tiskarno: Fran Jezeršek. — Za upravo in insera'ni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani. UL