Štev. 28. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 10 julija 1924 Leto III. KRygAM/K£6A-D£|QVNg:5A’L3UD/TVCT '*haja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Posamezna številka CENA: stane Din. 1—. Uredništvo: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6 III. za en mesec Din. 41—, za četrt leta Din. 12-—, za pol leta Din. 24- % inserati, reklamacije in naročnina na upravo Jugoslovanska tiskarna*, Kolportažni oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Rokopisi se ne vračajo. ===== Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Inserati se zaračunajo po dogovoru. Propad buržuazije. V teku kakšnih dvesto let je buržuazija, ki je po 'freriški in francoski revoluciji prevzela na mesto ple-v. ke aristokracije vodstvo političnega in socialnega Oljenja iz omikanega sveta, strahovito propadla. Ko so se dvignili ameriški meščani, farmarji in ortniki zoper tiranijo angleških lordov, so v imenu Bo-P in naravnih pravic človeka proglasili vlado derno-racije: politične svobode, enakopravnosti in socialnega ratstva. Postavili so načelo suverenitete ljudstva: naš niovni vladar, so rekli, je samo Bog in tisti, ki si ga ■ami svobodno izvolimo. Svoboda političnega prepričan-a 'n udejstvovanje se ne sme prikrajševati, če se giblje |. mejah zakona, katerega si ljudstvo daje samo, 2iv-Wnje osebe in njeno imetje je sveto in nedotakljivo, fedpravice posameznih stanov se odpravijo, vsak imej °žnost razvoja in čim večjega razmaha. I aka politična načela je proglasilo meščanstvo re in vladoželjnost višjih krogov. Ni se upalo polo-y' roke na samoupravo socialne organizacije rak odel-n Va> na stanovska cehovska zastopstva delovnih sta-,0^> ki so stala pod mogočnim varstvom cerkve. Zave-,a‘° Se je kljub svojim velikim pregreškom, da ima v Južbi izvestne moralne dolžnosti in socialna opravila: j ^ati ,p0 božji volji. Četudi se tega čestokrat ni dr-vsaj tajilo ni svojih dolžnosti in obveznosti, ker 4 Priznavalo krščanski moralni zakon. 0Ki ^aJ pa qawasn'W tnrrzrmtja. Tel se je proti zlorabi itn po l):icmstvu dvignila zoper njegovo tiranijo v enu nravstvenega zakona, svobode, enakopravnosti? j Najprej je zatajila Boga, odvrgla krščanstvo in za-■ p*a boj zoper cerkev in njen moralni vpliv v družbi, p em pa se je obrnila proti delavskemu stanu. Ustavo, dJ ent’ P0stav0'dai0> sodišče — vse demokratične na-I Vc je meščanstvo polagoma izrabilo zoper »nižje« de- i. ^ Stanove. Vso ohlast i*1: dnhi1 v rnVp Kan/* n 5 vpIa- ! drž *» najv/ia laoi.iiu voi\t lUipc, 1\1 UCldVLt lil llJlIlOVC ubijaj0’ domove požigajo in ropajo imetje, je danes odpravila svetost in nedotakljivost tent ega živ]ienia in premoženja. Buržuazija danes in j? Svobodo in jo prisvaja samo sebi, da zatira kmeta ^ J*®lavca. Buržuazija je zatajila vsa ona načela, ki jih **a v dobi zoper aristokracijo sama proglasila. ISO .^^kapitalistično meščanstvo, ki se je bilo pred r,e *eti dvignilo zoper fevdalce v imenu morale, danes ***»« čisto nobene morale več. Delavec mn je suženj, ”6om • a zas*u^i{a Ile Prizna, pozna samo svoj lastni Solz l eni I)ro^t in Sradi svojo moč, svoje bogatstvo na Da j > trpljenju in življenju delovnih množic. Pri tem •/_A še tako brezvestno in p ropal o, da sebe proglaša Dro«arodno' in državotvorno, delovne stanove pa za ci0 narodne in protidržavne elemente. Trboveljski ak-datlarji> ki izžemajo iz nas 50% profita zase, pa vsak bj =. tečejo 30 vagonov lastnega premoga v Savo, da ne bilo treba znižati oderuške cene premogu, so "ost in državotvorni, rudar pa, ki žrtvuje za sploš-Sv°ie zdravje in življenje vsak dan osem ur pod i>(ijj0’,ic protinarodeii in protidržaven! Take moralne e inia današnja buržuazija. to je delavci ne smejo radi tega obupati. Nasprotno! Vse namreč znak, da veledenarno meščanstvo umsko in s Sr *?° rapidno propada, ker se ne more več vzdržati tiorj. »vi politične svobode iti prepričevanja, temveč s>0 ‘ Posegati po še hujšem absolutizmu in nasilstvu ne-borj.^ Poznalo svoječase plemstvo. Njena borba je t>a bo Za obst°j’ borba z najgršimi sredstvi. Delavstvo žj^^^nagalo p<) svoji inteleigenci in moralni moči! Politični pregled. ^r.anc'i' so meščanske stranke pod vodstvom •ari^ 3 ministrskega predsednika, reakcionarja in nrili-Her' oincareia začele ljuto kampanijo zoper vlado •flijo v' ’ se pripravlja na popolni sporazum z An-toDe. psvrh'° ureditve nerešenih političnih vprašanj Ev-Dre{iti r^nco^i velekapitalisti hočejo na vsak način pre-r1hrje’. a bi francoske okupacijske čete zapustile Po-^ Poni' * se Nemčija gospodarsko sanirala in kdaj ‘•canju vojnega dolga postala zopet neodvisna. Tudi se boje, da ne bi glede na evropska politična vprašanja zmagalo stališče miroljubnega angleškega ministrskega predsednika Mac Donalda, voditelja delavske stranke. Francoski reakcionarji bi radi dosegli, da bi se ne vršil sestanek zaveznikov, ki je določen na dan 16. julija v Londonu in hočejo v to svrho preje vreči v senatu Herriotovo vlado. Da to prepreči, je Mac Donald 7. t. m. nenadoma odpotoval iz Londona v Pariz, da podpre stališče Herriota. Upati je, da se mu to posreči in da se izjalovijo spletke francoskih velekapitalistov, ki želijo ohraniti v Evropi militarizem, tlačiti in izseso-vait Nemčijo ter vladati s pomočjo svojih bajonetov in bank nad’ evropskimi narodi. II. do 13. t. m. zborujejo v Pragi zastopniki tako-zvanc male antante, to je Cehoslovašfke. Jugoslavije in Romunije. Posvetovali se bodo o stališču, ki naj ga te države zavzamejo naipram sedanjemu političnemu položaju v Evropi. Glavno vprašanje se bo tikalo Besarabije, ker bo Romunija baje zahtevala, da naj Čehoslovaška in Jugoslavija javno izjavita, ali hočeta v slučaju, da bo Rusija Besarabijo zahtevala od Romunije nazaj, Romunijo eventuelno z vojaško močjo podpirati ali ne. Čehoslovaška tega čisto gotovo ne bo storila, ampak se celo pripravlja, da Rusijo juridično prizna. Kaj pa bo storil dr. Ninčič, se ne ve. Ako bi vprašal ljudstvo, oziroma večino, zastopano v parlamentu, ki ga je Pašič zaključil, bi izvedel, da Jugoslovani Romunije in sploh nobene države nikoli ne bomo podpirali proti kmetsko-delavski ruski republiki. V Italiji se razkrivajo od zločinskih fašistov vedno hujše stvari. Dognali so, da so fašisti truplo umorjenega delavskega poslanca Matteottlja odnesli v bolnico sv. Jakoba, kjer so ga zdravniki, oziroma dijaki secirali, ostanke pa vrgli v neko jamo. Mussolini se ne upa sklicati parlamenta, opozicija pa izjavlja, da se parlamentarnega dela sploh ne udeleži, dokler fašistovska vlada ne odstopi in se ne razpišejo nove volitve po splošni in enaki volivni pravici. Fašizem je vsled svojih grozodejstev izgubil vsako oporo in čaka ga strahovita ljudska obsodba. V Jugoslaviji pa bo vlada, kakor čujemo, Orjuno razpustila 12 ur potem, ko bo izšla ta številka »Pravice«. Mednarodni kongres za socialno politiko. Praga, 6. julija 1924. Dne 3., 4., 5., v slučaju potrebe tudi 6. okt. bo tu zboroval mednarodni kongres za socialno politiko, ki so ga sklicale mednarodne organizacije za zakonito delavsko varstvo in za boj proti delavski brezposelnosti. Program, ki mu gre velika važnost, vsebuj« sledeče točke: I. Svetovno stanje socialne politike. Pregled pridobitev od leta 1897. naprej na polju delavskega varstva vobče, varstva proti brezposelnosti in socialnega zavarovanja. V sedanjosti: Vzroki zastoja v socialni politiki; sredstva, ki naj bi pomagala udejstviti mednarodne delavske varstvene pogodbe; sredstva, ki naj bi ščitila dežele napredne socialne zakonodaje zoper konkurenco nazadnjaških, socialno-reakcijonarmh držav. II. Smernice nove socialne politike. Prvo vprašanje: Osemurni delavnik, njega mora-lični, gospodarski in socialni učinki. Pospeševanje osebne kulture, družinskega in poklicnega življenja ter političnega šolanja delavstva. Drugo vprašanje: Soodgovornost in sogospodar-stvo v obratih tehničnega, gospodarskega in socialnega značaja. Tretje vprašanje: Obveznosti družbe v slučaju gospodarskih kriz s posebnim ozirom na to, da se prepreči brezposelnost. Posamezne države so predpripravile posamezna nacijonalna poročila, ki bodo služila mednarodnim poročevalcem za podlago. Med povabljenimi osebnostmi, ki bodo govorile bodisi kot predavatelj, bodisi kot debaterji na tem kongresu, nahajamo sledeče: prof. Lujo Bretano (Nemčija), prof. L. Heyde (Nemčija), prof. Mahaim (Belgija), prof. Ch. Rist (Francija), Albert Thomas, ravnatelja mednarodnega urada dela, dr. K. Renner (Avstrija), Barler, mednarodni urad dela, prof. Woyoicki (Poljska), dalje nekaj oseb iz vrst krščansko-socialističnega delavskega strokovnega gibanja: Giesberts (Nemčija), Tessier (Francija) in Serra-rens. Od rdeče strokovne organizacije: Oudegeest, Jou-houx (Francija) in Schiirch (Švica). Organizacije, ki bi se kongresa rade udeležile, plačajo 20 švicarskih frankov za tri delegate. Poleg delavskih zborovanj je nameravanih več drugih prireditev. Sprejem po predsedniku češko-slova-ške republike, po praškem občinskem zastopu itd. Poseben odbor, ki ga sestavljajo vodilne osebnosti obeh mednarodnih udruženj, tako n. pr. oba glavna taj-naka prof. Bauer {Basel) in Fuhs (Genf), vodi1 predpriprave za kongres. O poteku tega zborovanja bo naše glasilo svojčas natančneje poročilo. (Op. ur.) Tedenske vesti. Nov delavski tednik? Poročajo nam, da nameravajo slovenski radikali pod Korenovim uredništvom izdajati nov tednik za delavsko in kmetsko ljudstvo, ki bi se imenoval: »Delavski in kmetski list.« Glasilo bi se tiskalo v Ljubljani, uredništvo pa bi bilo v Trbovljah. To bi torej značilo, da se bližamo volitvam v državni zbor; kajti tai-list naj bi imel namen loviti kmete in delavce na limanice radikalne stranke v Sloveniji. Macdonaldova delavska stranka je bila v londonskem parlamentu pretekli teden sedmič preglasovana. To za angleške razmere satnoposebi malenkostno dejstvo je svetovno meščansko buržuazno časopisje, predvsem pa še slovensko demokratsko, registriralo s prav posebnim veseljem. — Kolikokrat pa bi bil preglasovan gospod Pašič, odnosno Pribičevič. ako bi sklicala parlament? »Naprej« preganja — Boga mesto buržuazije. »Jutro« preganja papeža, škofe in duhovščino, njegovi lastniki pa delajo sijajne koruptne kupčije. »Slov. Narod« preganja »klerikalne« žurnaliste in ljudi, ki so pred 10 leti kričali: Eviva la guerra! Državni pravdnik preganja »klerikalno« časopisje, češ, da zakrivlja tiskovne zločine. »Mladi fantje« se uče streljati. So prišli tisti meseci, v katerih so se navadno vršili »kajzermanevri«. Ob laški meji se streljajo financarji, za tihotapce Pa se ne zanima živ krst. Stari vojaki pa pravijo, da je tak čuden duh v Sloveniji, da je prav škoda »gasmask«, ki so jih 1918. leta pometali proč. Čevlji se bodo podražili, ker noče noben človek več ua vlak. Baje bo uprava drž. železnic naročila za osebni promet oklopne vlake. Predlog za to je najbrže prišel od vnanjih držav. »Jugoslovanska strokovna zveza« ima na prodaj staro kopirno prešo. Ponudbe pod »Zelo uporabljivo« na gostilno »Pri Amerikancu«, Vič. Občni zbor JSZ se je izvršil 6. t. m. prav lepo. Radi pomanjkanja prostora smo morali poročilo odložiti za prihodnjo številko. Zveze bodo prejele važne okrožnice. Na Poljskem hoče buržuazija izsiliti 10 urni delavnik. Slovensko demokratsko časopisje je priobčilo tozadevne vesti debelo tiskane, ker se mu hoče nekaj sličnega i pri nas. Zadeva je tako važna, da bomo napisali v prihodnji številki o tem poseben članek. Liberalne trdnjave padajo! V Krškem je dobila v nedeljo SLS 19 odbornikov, združeni naprednjaki 14, v Tržiču SLS 9, združeni nasprotniki 8. Krško je torej J DS zgubila, v Tržiču pa SLS zmagala prvič! Tudi ostali izidi občinskih volitev so za našo stranko zmagoslavni. V ormoškem in ljutomerskem okraju je po poročilih, ki jih je prejelo merodajno tajništvo, Delavska zveza po vseh občinah nastopila kompromisno s Kmetsko zvezo in dosegla lepo število občinskih odbornikov iz vrst viničarskega stanu, ki predstavlja najbednejše med bednimi. Cilji krščanskega socializma. Večkrat se čuje vprašanja, ali je na svetu en sam socializem, ali jih je več. Na to vprašanje srno že svo-ječasno odgovorili, da sta dva. Eden je krščanski, drugi je brezverski. Prvi je izpeljiv, ker dela za plemenite cilje, za združitev vseh jludii v družbi. Drugi materialistični socializem je zavrgel vero v Boga in vodi v bistvu hujši boj proti Bogu, kakor proti kapitalizmu, zakar bi bil v prvi vrsti poklican. To .pot hočemo govoriti o krščanskemu socializmu. Najvažnejša reč, ki je krščanski socialisti nc smemo pozabiti, je ta, da smo krščanski. To je naša odlika, v tem se od drugih socialistov bistveno razlikujemo, v tem je vsa naša moč našega programa. Kaj je naš končni cilj? Človeška družba, v kateri so vsi člani med seboj resnični bratje, v kateri se vsak čuti odgovornega za vsakega in ze vse, in vsi za enega. Tudi v tej družbi bodo obstojale razlike po umskih in telesnih zmožnostih, po večji ali manjši moralni vrednosti, po več ali manj ipridnem delu in po stanovski razčlembi posameznih skupin. Toda vsak mora opravljati za celokupno družbo koristno ročno ali umsko delo, po katerem se ceni vsa njegova vrednost. Proces proizvodnjo mora imeti pred očmi kritje dejanskih potrebščin in dobiček mora iti v korist splošnosti, ne v žep par posameznikov. Splošnost ima nadzirati tako produkcijo, kakor pravično porazdelbo in dobiček, oz. plačo, ki je primerna vloženemu trudu ter pametnim življenskitn zahtevam vsakogar. Za verske dobrine skrbi cerkev, ki tako ohranja moralno podlago civilni družbi; v vseli naj-višjh duhovnih vprašanjih ji gre prva beseda. Naša dolžnost je, da se je trdno oklenemo in jo tako s poštenim življenjem izpopolnujcmo, da se Kristus v nas uresniči. Naš boj proti kapitalizmu ni samo boj od danes do jutri; nima cilja strmoglaviti pohlepnosti enih, da se na njeno mesto ustoliči egoizem drugih; nima namena odvzeti oblast današnjim izkoriščevalcem, da jih nadomestimo z ljudmi, ki so sitega materialističnega duha navdahnjeni. Naš boj velja zlu splošno: zlu v drugih in predvsem v rias samih. Naša social, borba gre vzporedno z duhovno borbo za moralično povzdigo celokupne družbe. Razred eksploatatorjev se mora odstraniti od vlade, ne zato, da zavlada drugi razred, marveč najboljši, najidealnejši, duševno in moralno najizobraženejši, da se družba razčleni po stanovih, ki se bodo čutili drug na-prm drugim moralno in socialno obvezane. Duševna in moralna izobrazba pa ni istovetna z golo učenostjo; moralna, srčna izobrazba, socialni čut, globoka vera, to je prvo in poglavitno; znanost pa mora temu služiti. Današnji razred kapitalistov ne bo dal svetu mož, sposobnih človeško družbo dvigniti nad sodobni ma-monizem; denar se ne bo sam odpovedal svoji nadvladi. Pač pa se bo bodoči voditelj srečnejše človeške družbe našel med tistimi, ki so se povzdignili tako nad materializmom tiste množice, ki sledi protikrščanskemu socializmu. Take može pa vzgaja samo vera; može, ki zajemajo svoje socialne principe iz evangelija ljubezni in pravičnosti; može, ki ljubijo cerkev, občestvo vseh živih in mrtvih kristjanov; može, ki so pripravljeni za blagor splošnosti žrtvovati lastno karist in ki verujejo v zmago duha nad materijo. In zato smo krščanski socialisti verni sinovi krščanske cerkve, koje veren svet preobraža, kajti za preobrazbo družbe gre in ne samo za nadomestitev ene oblasti po drugi, ne zgolj za izspremembo vseh razredov, ampak za novega duha, ki naj premaga moralno temo in zlobo. Naša vera bo svet izspremenila in naši borbi vtisnila pečat posvečanja ter ji zagotovila trajen uspeh. Zato je naš vsak, ki je dobre volje. To so cilji krščanskega socializma in dolžnost vseh je, da se te ideje razširijo. S temi idejami se širi prava medsebojna jlubezen, ki je podlaga krščanskega socia^-lizma. (Članek ameriške »Edinosti«.) Metode in manire naših nasprotnikov. Glasilo amsterdamske strokovne internacionale (so-cialno-demokraške) poroča: »Vsled poizkusov komunistične stranke, ki sili svoje, v rednih strokovnih zvezah organizirane člane v to, da bi kot činitelji amsterdamskih strokovnih organizacij opravljali posle za komunistično stranko, so bile najrazličnejše nemške strokovne organizacije naravnost prisiljene, da so svojim funkcijonarjem, zlasti pa plačanemu strokovnemu uradništvu in uslužbenstvu dale v podpis Izjavo, s katero se le4i obvezujejo, da se bodo v svoji službi ravnali v smislu pravil in sklepov svojih zveznih občnih zborov. Moskovski politični urad pa objavlja sedaj v »Rde- čem praporu« navodilo vsem strokovnim funkcijonarjem, ki pripadajo komunistični stranki To navodilo pravi, naj kar brez skrbi podpišejo predloženo izjavo in naj delajo ravno nasprotno, za kar so se obvezali. V teh navogilih čitamo dobesedno naslednje stavke: »Vsako sredstvo, ki oškoduje razrednega sovražnika-in koristi delavskemu razredu, je za razredtiozaved-nega delavca častno in moralno sredstvo. K razrednim nasprotnikom proletarizata spadajo tudi izdajalski šuftje amsterdamskih strokovnih organizacij. Podpis na njihovi sramotni izjavi ne obvezuje zavednega razrednega borca v ničemer; videl bo v tem le dobrodošlo sredstvo, da si na ta način napravi pot do sovražnika v našem lasnem taboru.« Ta odredba je vredna sestrica nekemu drugemu receptu, ki ga je bil priobčil »Rdeči prapor« lansko leto in ki se glasi dobesedno tako-le: »Zavedno se posluževati laži kot bojnega sredstva, kakor delajo komunisti na svojih zborovanjih dan na dan, ni nobena laž, ampak prokleto stvarna potreba.« »Da s to metodo lalrko marsikaj dosežemo, so kapitalisti, srednjeveške machiavellistične miselnosti, Mu-ssollini in Primo de Rivera dovolj dokazali. Ali bo svet sploh kedaj postal boljši1, ako se na levi in desni uporablja laž kot moralično bojno sredstvo, je drugo vipra-šan je.« Brez ozira na terminologijo se pridružujemo amsterdamski internacionali in obsojamo to komunistično metodo. Lažnjivost je nemoralna. Zboljšanje sveta je mogoče samo pod pogojem, ako bodo moralna načela uravnavala razmerja med posamezniki, stanovi in narodi. Nismo pa sigurni, ali gospoduje to prepričanje v socialno-demokratskih vrstah. Nasprotno! Politika laži, politika obrekovanja je politika, ki so jo skozi desetletja uganjali tako v Amsterdamu kakor povsod, kjer se je bilo spočelo materijali-stično-socialistično gibanje. Ako komunisti niso izbirčni v svojih bojnih sredstvih in so kot taktiki taka revščeta, da se morajo posluževati laži, potem moramo povedati, da socialni demo-kratje raznih dežela niso poklicani, da bi jih vsled tega poučevali. Njihova 'še večja spretnost v laganju (Berti otovci!) jim ne daje pravice, da so tako ogorčeni. Stvarno pa imajo prav. Ne! Taka miselnost ne bo nikdar zboljšala sveta! In vsled tega ne pričakujemo od materialističnega socializma nobenih boljših razmer. Ta socializem je namreč upeljal take metode iti rodil komunizem, ki ga poznamo in zametamo. Strokovna zveza. Društvo diplomiranih babic v Sloveniji Kako nameravajo v sosedni Avstriji urediti babi-štvo. (Dalje.) Iz II. (§ 6.—10.) — Oblast, ki je izdala dovoljenje za izvrševanje Kaoiške prakse, to dovoljenje lahko prekliče iz sledečih vzrokov: če babica brez zadostnega vzroka peče pomagati, kadar jo kličejo, oziroma, če važne dolžnosti poklica zanemarja; če se za več tednov odstrani brez oblastvenega dovoljenja; če postane vsled starosti ali bolezni nesposobna za svoj posel; če je že 65 ,’et stara; če celi dve leti a!i že več preneha izvrševati babiški posel; če se brez zadostnega vzroka ni udeležila ponavljalnega tečaja kakoršne oblast na več let enkrat prireja na babiških šolah). Babica, ki je pokazala v kakem slučaju veliko nevednost v svoji stroki, sme oblast prepovedati izvrševanje poklica, dokler ne dovrši zopet takega tečaja. Dovoljenje pa oblast mora preklicati: če po preteku treh mescev, ko je babica dobila dovoljenje (službo), ne nastopi te službe brez opravičila; če izgubi državljanstvo; če izgubi dobro ime (zlasti vsled nenravnosti ali zanikerosti v službi). Deželna zakonodaja naj natančneje določi: babiške okraje, pogoje nastavitve uradnih babic, tarife za babi-ško pomoč, pogoje dopusta in zastopstva babic na dopustu, nabavo orodja in pripomočkov. Število privatnih babic, ki se jim dovoli izvrševanje prakse, določi za vsak okraj deželni glavar, ki se mora ozirati na krajevne potrebe (ne preveč, ne premalo). Te babice smejo računati svoje delo dražje, ne pa ceneje, kakor določajo deželni tarifi za nastavljene (uradne) babice (da se onemogoči umazana konkurenca in mazaštvo). Vsaka sme le v svojem kraju (okolišu) delovati; v sosedni kraj (okoliš druge babice) sme in mora le v sili iti pomagat, a mora to v teku 3 dni naznaniti zdravstveni oblasti, če ni sile, a jo prosijo drugam, sme iti le z dovoljenjem zdravstvene oblasti. Iz III. (§11). Socialno-upravno ministrstvo doj loči s posebnim odlokom, na koliko let enkrat mora vsaka babica iti na ponavljalni tečaj, ki sc vrši v enem porodniških učnih zavodov dežele, v kateri služi babica. Tam se mora učiti tudi v odgoji dojenčkov. Le babice na porodniških zavodih in šolali so tega tečaja oproščene. Oblast sme tudi pred določenim rokom poslati na tečaj zanikerno, nevedno ali že 2 leti neaktivno babico. Za čas odsotnosti babice, ki je šla na tečaj, mora zdravstvena oblast preskrbeti za zadostno porodniško pomoč (pošlje namestnico ali dodeli kraj sosednji babici). Dalje (§ 12) slede določbe o gremiju (zbornici, društvu) babic, najvažnejša pridobitev novega zakona za babice. O teiH bomo poročali prihodnjič. Za danes omenimo le še to, da ne smemo pozabiti da so te določbe le načrt zakona (babiške postave) v Avstriji, ne pri nas in da torej za nas nimajo veljave ali obvezne moči. Vendar so dobro premišljene; babice, doktorice in vseučilišni profesorji, upravni uradniki in politiki so več let sodelovali pri njih, torej imajo tudi nas velik pomen in so poučne. Zato poročamo o njih-Kaj boljšega pri nas skoraj ne bo mogoče iznajti. I>e kakšno malenkost bo morda z ozirom na naše razmere treba spremeniti. Glavrio pa bi bilo: da bi tudi v naši državi kmalu dobile dober zakon in babiško zbornico (kakor n. pr. trgovci, ki imajo že davno svojo trgovsko zbornico). Vsled spremembe v uredništvu »Pravice« je nadaljevanje poročila o načrtu babiške postave v N. AvstriJ1 v zadnji številki izpadlo, danes pa se nadaljuje. Velika novica: nova »Pravila za babice« je podpisa' 27. febr. letos minister za narodno zdravje v naši držav1 (št. 7455, objavljena najprej v »Službenih novinah kraljevine SHS« št. 130 z dne 10. junija 1924, priloga XXVI11.» potem v slovenščini v »Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti« z dne 27. junija 1924 št. 57, letnik VI.)-Imajo 24 členov; zadnji člen pravi: ta navodila veljajo za vso kraljevino in stopijo v veljavo z dnem objave (10. junija t. !.); obenem prestanejo veljati vsa navodil3 in pravilniki, kar jih je bilo izdanih v kraljevini v svrli° ureditve babištva. Izdal jih je minister za narodno zdrav; je brez sodelovanja poslancev, tudi našega društva ^ nihče vprašal za naše mnenje. Podlago tem pravilo^ daje: točka 15. člena 15. v zakonu o ureditvi sanitetne stroke in o čuvanju narodnega zdravja, dalje točka *• in 2. člena 33. istega zakona, končno še člen 1. uredbe o ustroju ministrstva za narodno zdravje. O novih pravilih ne moremo danes še nobene so# be izreči, ker jih moramo preje dobro premisliti. Vendaf se zdi na prvi pogled tole: v pravilih je preveč podrobnosti; preveč dela glede babic si pridržuje ministrstvo samo, kar more zavlačevati važne nujne zadeve in vsled nepoznanja razmer posameznih pokrajin povzročiti kri' vičnosti; preveč se govori o dolžnostih, premalo o Pr®j vicah babic; o najvažnejši ustanovi (babiškem g remiji ni govora (torej se misli tudi nadalje govoriti o nas ^ naše razmere urejati — brez nas; nele odločilne besede’ niti posvetovalno pravico se nam ne prizna); člen 20' predpisuje novo tarifo: za deželo 150 do 225 Din., ^ Ljubljano (Zagreb in Beograd) 225 do 375 Din. G>osa' mezna opravila ali obiski 7.50 do' 15 Din., oziroma 15 ^ 30 Din.); občinskim babicam pa mora dati za revne Pf rodice občina zastonj — 200 gr lizola, to je vse! V# temu, da pravila silno veliko govore o umivanju (v ene11 slučaju 13 minut skupaj v vroči vodi!), so glede prav>c’ ki jih odmerjajo babicam — nekoliko umazana. PredP1' sujejo tudi, da mora vsaka babica vsako 4. leto za | dni na ponavljalni tečaj (za nas v Ljubljano); stan 1 hrano da brezplačno država, odškodnine svojcem seyed. nobene. Všeč nam ne more biti končno, da nas nihče ^ nič vprašal za naše mnenje. V demokratični in pa'r'a mentarni državi to ni pravilno. Ko objavimo avstrijski načrt zaklona do konca, M. G. V metežu. Stegnila se je z roko po mizi, poiskala vžigalice in prižgala svetilko, da se je razlila luč v mračne kote. Ko je primaknila stol k mizi, je sedel tudi Dolfe. Hvaležen nasmeh je ujel na jnenih licih. »Spominjam se, ko si prišla k nam, še majhna, manjša kot sem bil jaz; takrat ko je umrla teta, ostala si sama, sirota . . . Oh, kako sva se igrala, ali še veš? In pozneje, ko sva bila že malo večja, sva posedala zvečer tu; pa je prišel božič, velika noč in je bilo tako lepo . . .« Sedela je na stolu tiho in ga poslušala; v njenih očeh se je zalesketalo rahlo kot odsev onega otroškega veselja in brala bi ga rada tudi v njegovih očeh. »Vsa ta soba se mi zdi polna spominov, tako me vse spominja otroških let ... o, in upam, da bodb tudi tebi ostali ti spomini.« Umolknil je. Obema pa se je zdelo, da še odmevajo zadnje besede od sten, da jima še bijejo na uho. Ko je odhajal nazaj v kuhinjo, mu je rekla tiho: »Le upajmo, da vse slabo mirne in pričakujmo samo dobrega« in obrnila se je stran, da ne bi zapazil v njenih očeh mokrega svetlikanja. ♦ Dolfe je že upihnil svečo na stolu ob postelji. V njegovem srcu pa je nekaj vzkipelo, da je začutil moč . . Kakor v sanjali je zrl vesele oči iz mraka; govorile so mu: Le upajmo . . . II. Črna tvorniška vrata so se na široko odprla. Cele gruče so se usule na cesto, da se je za hip napolnila na široko. Prvi so šli fantje, visoki, sloki, za njimi možje, tu in tam je bila vmes tudi kaka ženska. Komaj se je po obleki ločil mož od moža, skoraj vsi so nosili modre jopiče ali hlače ali oboje temno modre barve, na kateri so se že poznale široke črne lise. Ko so odšle prve goste trume, so prihajali le še posamezniki, med njimi postarni, že sivi možje, ki so podrsavali s koraki. Od ceste so zavile posamezne gruče med hiše in ozke, zavite ulice; vedno bolj se je redčila široka vrsta in čim dalje od tovarne so šli, tem manj jih je bilo, tu pa fam je zavil eden na levo, drugi na desno. Čez nekaj časa je bila cesta zopet skoraj tako prazna kot poprej. * Dolfe je šel sam iz tovarne. Veliko je zaostal za tovariši, nobenega več ni videl na cesti. Nosil je prav-tako modre hlače in moder jopič, v katerem je izgledal še bolj vitek, tako da se je sam začudil, ko se je pred dobrim mesecem pogledal v ogledalo. Sledile so si po licih črne maroge in oko je gledalo kakor ©steklenelo, kakor ne bi odsevala iz tega očesa duša. Tako brez življenja je bil njegov obraz, morda boli & zato, ker sc ga je držal 5rn prah. Le zobje so se mvi belo svetili. Ni se oziral na hiše ob cesti, vse so mu bile tako znane. Saj že tudi hodi ob njih precej dolgo ^ dvakrat, štirikrat na dan. Spomnil se je, kako se m11 zazdelo takrat, ko jih je prvič videl. Vlak je drdral že od zadnje postaje. Še kra predor in nov svet je vstal pred njim. Od daleč so se . videli visoki dimniki, eden, dva, cela vrsta, okrog pa je bilo celo morje hiš, razmetanih sem in tja. Gle, i je, kdaj bo uzrl ono poljano, prostrano, ni je ugled ' obzorje je zapirala strma gora. Še reko je ugledal S , boko spodaj v dolini in to je bilo skoraj vse. Kako d dačna je bila ta dolina, kakor si jo je bil zasanjal. Prišel je že do visoke, sive hiše. Ozrl se je okno drugega nadstropja, morda je to napravil kar iz n vade, preden je vstopil. vih pravil. Ker Pa že v veljavi In zelo obširna, naj si preskrbi vsaka a št. 57 Uradnega lista z dne 27. junija 1924! Tarifa bolniške blagajne. Ker boln. blagajna ne odneha od svoje prenizke tarife, naj se vsaka babica, ko k) klijejo, pogodi s stranko, za katero plačuje boln. blazina, da stranka doplača diferenco med tarifo boln. blatne in našo tarifo, potem pa babica lahko sprejme od ?oln, blagajne njen denar. Tako bo babica z obojim planom (od boln. blagajne in doplačilom stranke) dosegla nnso tarifo. Zavarovanci pa naj sami urede svoje pra-^1Ce Pri boln. blagajni. Me se ne bomo bodle ž njo v in- kre: su zavarovancev, če sc sami ne marajo! P Naše čestitke v Trbovlje pošiljamo tovarišici g. Italiji Les, rudniški babici, ki praznuje 26. julija letos rpetnico, odkar opravlja med ubogimi rudarji službo. 9000 otorčičev je prinesla Trbovljčanom, zato jo Sl spoštujejo in radi imajo, zato jo ob 30-letnici namero izredo počastiti. Naše društvo se pridružuje z aisrcnejšimi voščili in odbor pošlje tudi osebno zastop-v° 26. julija k slavljenki. Živela! O novih Pravilih za babice se je odbor posvetoval seji 7. t. m. Več bomo o tem pisali v eni prihodnjih številk. Tovarniški delavci. j Jesenice. Starostno zavarovanje delavcev. V ne-% 29. t. m. se je vršil na Jesenicah shod, ki ga je klicala naša organizacija in na katerem se je razprav-,° vprašanje ureditve starostnega zavarovanja. Dolnje bratovske skladnice ne zadoščajo v tem oziru ltl lastnim članom. V Beogradu leži osnutek preosnove ^arovanja pri teh skladnicah. Debata o poročilu posl. J^tinčarja je bila stvarna, mirna in živahna. Vsi so bili j^sli. da treba čimpreje korenite spremembe. Je pa skrajšaš, da merodajni činitelji v resnici nekaj store v tem ^fašanju, ki je skrajno pereče. Delavske organizacije aj bi se jele s tem vprašanjem malo več baviti. ioiti Rudarji. Trbovlje. Predsedstvo J. S. Z. R. opozarja tem po- s nadzorstveni odbor na paragraf 12. pravil, da je daj čas prve revizije. Dolžnost odbora je, da se drži avil ter izvrši revizijo v tem mesecu. Obenem opo-ien3010 ^Uipbm na § 11. pravil. Ker je četrt leta proč, .dolžnost skupin, da pošljejo vsaka po enega delegata i. Prvo sejo strokovnega odbora v Trbovlje I, Loka 253, “0 20. iuliin 1924 oh 10 uri donoldne. 20. julija 1924 ob 10. uri dopoldne. Predcsdstvo centrale. Načelstvo J. S. Z. R. daje na znanje vsem svojim I dPinam, da se je sklenilo na seji načelstva 22. junija ■Š sledeče: 1. Vsaka skupina mora vso došlo in oddano pošto zapisati v vložni zapisnik, za kar se lahko de par pol papirja. 2. Vse skupine naj pošljejo z naikagnp.jp. dn 20 julija 1924 centrali v Tr Za vsakega člana, naj si bo nov ali stari, dan, me Wjje ,j,» ln leto pristopa v organizacijo. 3. Skupine naj ob-(jŠ bosmrtninske prispevke same zase ter jih po svoje ei«jejo, dokler strokovni odbor v sporazumu z načel- (j.0rtl kaj drugega ne ukrene. 4. Skupine se opozarjajo, •» Je Prva instanca za skupine centralno tajništvo v 'vljah I, Loke 253, kamor se'imajo pošiljati vsi do-in ^ Ako se pa skupine ne bodo ravnale po teh točkah jt Pravilih ter bodo še naprej skakale preko prve in-Š v Ljubljano in Beograd, se tudi načelstvo nanje ^ oziralo Načelstvo. Papirniški delavci. bil- O* M. v Polju. Na vidovdanski državni praznik je "0 \ ttio^V.?rtla s*a dobila okrožnico, da delavstvo lahko sa- lti naši tovarni velikansko razburjenje. Županstvo itj^dloči, ali hoče delati na praznik ali ne. Ker je danes ttnr p0nianjkanje denarja, je delavstvo sklenilo, da pra-j4vlc Vidov dan, če dobi plačanega, kot ga imajo dr- Podjetja. Tovarna seveda na to ni pristala in dan 0 bd° potem, da se delo vrši. Naenkrat popol-bii Pa sporoči generalni ravnatelj delavstvu, da je do-dei0 °^r- glavarstva nalog, da mora podjetje ustaviti burj.^d pritiskom »javnega mnenja«. Nastalo je raz j.: > puuonuin "juviivj,« mit iiaotuiu J'-' ■ eaie, ker je šla govorica, da pride Orjuna. Delavstvo "»tr, e>o nič*vedeti o tem, da ne more na delo in drugo r4zenJe Pr*^° Prec* tovarno. Toda živega človeka nikjer. Urad .^Tatarja. Vse je izginilo od najvišjega do zadnjega v h!!. .a- Lelo je počivalo, dočim je vsa velika industrija fitinHU^an> obratovala. Zgubilo je delavstvo tako svoj aev_ni zaslužek, podjetje pa škodo na produkciji *a$Je dejanski stan. V pondeljek je delavstvo po svojih iejtš„nikih takoj zahtevalo plačan dan in zastopnik pod- '‘išt16 *° °dklonil. V soboto je bil v društvenem domu Veni sestanek, na katerem ja poročal poslanec Go-dilev/' Sklenjeno je bilo, da se zahteva ponovno eno- »GVtl JC U11U) Ud ow AdlllCV d (PUlIUVllU CUU” plača in začne takoj z represalijami in sicer naj vejf£c vse delo, ki ga delavstvo v korist podjetja dela tiiflj ot določ zakon. Sklepu so se pridružili enoglasno tsrgnc an* druge organizacije, tako da je solidarnost, ka- llac« x________ u . _ j. „ i i.„i_______________________ j^bno še v industrijskih krajih I Prometna zveza. Celje. Dne 1. julija t 1. je priredila »Prometna zveza® tukaj sestanek, na katerem je poročal tov. Beltram. Udeležil se je sestanka tudi predsednik P. Z. tov. Kodelja. Sestanka se je udeležilo precej članov P. Z. in prijateljev, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem tov. Beltrama, ki je stvaro tolmačil program in načela naše strokovne organizacije. Njegovo poročilo je vzbudilo med navzočimi veliko zanimanje in končno debato, pri kateri je tov. Beltram razjasnil in ovrgel mnogo predsodkov, ki so tukaj obstojali sploh do strokovne organizacije in »Prometne zveze«. Sklop in rezultat sestanka: je bil, da so vsi prisotni prišli do prepričanja, da le edino v strokovnih delavskih organizacijah je naša rešitev iz krivic in težkega gospodarskega položaja ter da morajo v boju proti kapitalizmu nastopati vse strokovne organizacije edino in skupno. Ta sestanek je vlil našim članom novega poguma in zavesti, kar ne bo brez pomena za razmah »Prometne zveze« v Celju, v katero mora vsak krščanski železničar. . Zahvala. Podpisani se zahvaljujem odboru »Prometne zveze« za sprejeto podporo v znesku Din. 100.—, ki sem jih prejel za časa moje bolezni. Maribor. 3. julija 1924. Krošel Jurij 1. r. Krekova Krekova mladina v Celju uprizori v nedeljo, dne 13. t. m. ob pol 8. uri zvečer v »Narodnem domu« v Celju komedijo »Babilon« ali Burja smeha (komcdja zmešnjav). Vabimo na to zelo zanimivo veseloigro vse prijatelje vesele zabave in razvedrila. Krekova mladina v Celju. Dopisi, ?iva .naša tovarna ni videla. Enodušno brez kakega po- *voje VsaL posamezen odločen vztrajati v borbi za %***». V nedeljo zjutraj ni bilo v tovarni razen !»atereStn»h straž nobenega, pač našel se je izdajalec, za »H te ga n»niamo besed. Podjetje vali krivdo na oblasti, vsakega delavca. — ki bi se, kakor uvodoma navedeno, pregrešil, — brezpogojno odpustila iz svoje službe. Ljubljana, 26. junija 1924. Trboveljska premogokona družba, Ljubljana. Vse lepo in hvale vredno, da stoji družba na stališču, da se ne smejo delavci terorizirati, kar podčrtamo tudi mi. Ampak nekaj druzega je, na kar ne smemo pozabiti. Leta 1919 so sedanji socialisti terorizirali našega krščanskega delavca, ja, ne samo to, grozili so celo s štrajkom. In glej, tedaj Trb. družba ni videla potrebe izdati sličnega razglasa v zaščito kršč. delavcev, marveč je bila za vse gluha in slepa. A danes, ko se baje delavci terorizirajo, — menda ima družba v mislih pristaše Kukluksklancev tam nekje iz ... —, se družba postavi v pozo, da ščiti svoje delavce pred — terorjem. Torej na kratko: zdi se nam, da tudi Trb. družba stoji pod komando teh Kukluksklancev. Morda sedi kdo tudi v palači te družbe. Mi smo pa mnenja, naj najprvo dražba preneha s terorjem nad delavci! Ali mar to ni teror, če družba, ki dela leto za letom sijajne dobičke, delavcu ne privošči, da bi se enkrat na dan pošteno najedel? Hic Rhodus . . . Celje. Delavsko čebelico smo ustanovili v Celju za vse člane naših organizacij. Čebelica ima dalekose-žen in važen namen. Prihranke vlaga lahko vsak med uradnimi urami »Pokr. tajništva JSZ« pri »Belem volu« v Celju. Isto tajništvo daje tudi vsa pojasnila. Tovariši! Mi se moramo navaditi štediti in po malih svotah zbirati, da bo naš pokret slonel na trdnih tleh »samopomoči«! Pomen občinskih volitev za delavstvo. (Dopis z Grosupljega.) Na Grosupljem imamo izvoljenih od 17 odbornikov 10 SLS, ki so si nadeli nalogo, da se naše občinsko gospodarstvo tako preuredi, kakor je to treba za revne male kmete in delavce. Ti možje hočejo, da se jemlje denar za občinske potrebe tam, kjer ga ljudje nesmiselno proč mečejo. Z ozirom na to, so že na stari občinski odbor vplivali, da se je že lansko leto obdavčilo nekoliko alkoholne pijače. Samo žal, da se ta davščina ni pobirala tako, kakor bi bilo prav. Temu je kriv stari občinski odbor, ki ima preveč neopravičenega ozira na gostilničarje in njih prijatelje, katerim je mar le njihova osebna korist, ne pa občinske potrebe. Novoizvoljeni odborniki, ki hočejo nekoliko bolj dosledno po načelih pravičnosti urediti občinsko gospodarstvo, kakor je bilo to dosedaj-v navadi, pa so naleteli na zelo hud odpor, nele pri nasprotnikih, temveč celo pri nekaterih starih odbornikih SLS. Ti možje, štirje po številu, ki so najbrž užaljeni, ker niso več izvoljeni v občinski odbor, so se tako daleč izpozabili, da so v veliko veselje nasprotnikov in opravičeno nevoljo naših somišljenikov vložili ugovor zoper volitve. Nasprotniki kmetov in delavcev, naši gostilničarji, trgovci, prekupci, mesarji in neki tovarnar, ki imajo, kakor se zdi, veliko zaslombo tudi na merodajnih mestih, pa delajo na vse kriplje, da bi si opomogli po izgubljeni bitki. Najbolj žalostno je to, da se naši stari odborniki SLS proti tem pijavkam naših revnih kmetov in delavcev ne zganejo in se ž njimi še paj-dašijo. Gospodje pritožniki! Vi ste imeli vedno in imate tudi še danes, ako le hočete, odločilno večino v občinskem odboru za vse predloge, ki so v korist revnim kmetom in delavcem. Zato ste tudi sokrivi, da se ni pobirala naklada na vino in pivo lansko leto od 4. februarja do 5. septembra. S tem je oškodovana občina za dobrih 100.000 kron na škodo zaklada za zidavo šole na Grosupljem. Vi ste nemarno pustili, da je krajni šolski svet delal kupčije in načrte za šestrazredno, namesto za tri ali štirirazredno šolo. Vi se niti toliko niste potrudili, da bi bili prošnje krajnega šolskega sveta za državno podporo odposlali na merodajno mesto, kakor ste sami v občinski seji sklenili. Vi se ne brigate niti toliko, da bi se pobirala naklada od pive vsaj od 5. septembra 1923, kakor ste sami sklenili v občinski seji. Vi se tudi ne brigate, da bi se še tista malenkost naklade na pivo in žganje pobirala od novega leta 1924 dalje tako, kakor je to potrebno. Vi se ne brigate, da bi se vino, pivo, žganje in meso v naši občini vsaj tako obdavčilo, kakor n. pr. v Ljubljani, čeprav naši gostilničarji in mesarji nič ceneje in nič boljšega blaga ne prodajajo kakor v Ljubljani. Nadalje vam ni prav nič mar, da bi se šola čiinprej dozidala in občina začela iz prebitka občinskega proračuna čimprej oddajati revnim delavcem brezobrestna posojila za zidanje delavskih hišic. Vas tudi prav nič ne briga, da se zavlačuje rešitev zadeve podaljšanje vodovoda v vasi Blato, Gatina in Bravce, čeprav poteče rok za napeljavo vode v te vasi že 12. novembra t. 1. Vi tudi veste, da če se občina ne zgane in poskrbi za primerne šolske prostore, bo višja šolska oblast primorana, šolo v Grsoupljem zapreti in občino prisiliti, da najame posojilo za zidavo šole, kar bi bilo za občino neizmerna škoda in vendar se ne zganete. Užaljeni ste, ker niste več izvoljeni v občinski odbor. Prijatelji samostojneži, demokrati, posebno pa še tisti naši somišljeniki SLS, ki ste vložili ugovor proti volitvam v Grosupljem! Vi ste še vedno pravomočni občinski odborniki. Občinarji imajo pravico od vas zahtevati, da vršite svojo dolžnost. Zato vas poživljamo, da nemudoma skličete občinsko sejo, ter rešite vse tiste zadeve, ki ste jih dosedaj zanemarili na škodo revnih delavcev in kmetov v občini. Delavci in kmetje v grosupeljski občini pa imate dovolj lepo priliko se prepričati, kolikega pomena da so občinske volitve za delavstvo. Menda se ne boste nikdar več dali zapeljati, da bi pri volitvah oddajali krogljice takim ljudem, kakoršni so v našem starem občinskem odboru, ki jim je kakor se zdi več mar korist gostilničarjev in tovarnarja ter osebni oziri nanje, kakor pa koristi revnih delavcev in kmetov. Iz Zagorja ob Savi, Na tukajšnji osnovni šoli smo imeli nekega učiteljčka. Temu fantku ni dala njegova sokolska žilica miru. Šolarje, ki niso razumeli »nacionalističnih« idej, je seznanjal s palico. Kar je bilo sokolskega, to je bilo zanj vzvišeno. V tem smislu je ta junak tudi deloval. V lepi uniformi, oborožen, je nastopil 1. junija v Trbovljah za nacijo. Pravijo, da se je krepko držal. Niti praska, katero je odnesel ta 20-letni vzgojeva-telj naše mladine, ga ni oplašila. Prestrašil se je šele potem, ko so ga dostojno in prijazno spremili v celjske zapore. Tam vživa sladkost počitnic in se pripravlja za nadaljne nastope. Ob tej priliki bodi povedano, da mi pošteni starši zahtevamo, da se imenovani gospod ne vrne več v Zagorje. Ljudem, ki so sodelovali pri trboveljskih dogodkih pod krinko »svobode« in »nacionalizma«, tre damo vzgajati otrok! Prosimo, da se zgane višji šolski svet in ga premesti! Črna: (Najnovejša iznajdba črnskih Bemotovcev.) Našim Bernotovcem se je baje posrečilo iznajti neke vrste kanon, s katerim bo mogoče z malim trudom pokončati vse črnske klerikavzarje. Treba nam je, da o tej iznajdbi izpregovorimo obširneje. Zato tudi ne smemo pozabiti imena tega kanona, ki je zelo priprosto in se slovensko imenuje »Naprej«! Odkar je izšel v »Pravici« članek o bernotovih apostolih, je naperjen ta kanon z največjo silo na naše vrste. Prva kanonada bi se bila morala baje izvršiti dne 14. junija pri škofovem sprejemu. Ker pa po nesreči niso pravočasno došle strupene bombe, s katerimi se ta iznajba nabija, se je moral poizkus odložiti na poznejši čas. Vodstvo tega poskusa bi bil moral prevzeti neki Judež po imenu. Zakaj si je nadjal to ime, naan je neznano. Ali mooče ta mož s tem misli postati' slaven? Res naši možgani so tako omotični, da si ne moremo rešiti te uganke, odkar je odšla prva bomba iz njihovega kanona v našo sredo. Učinkovitost tega strupa je nedosegljiva. Vsi slavoloki od prvega do zadnjega, ki so bili postavljeni v čast došlemu nadpastirju, so danes zastrupljeni. Tudi osebnih žrtev ne manjka. Zopet je ubogi Krt, katerega hočejo ti kanonirji na vsak način zastrupiti, samo da so k temu pridružili še nekaj več oseb, ki so jim baje zlezle v želodec. Prišli so namreč do spoznanja, da so jim ti ljudje nevarni, seveda s Krtom na čelu, da jim ne izpodrinejo že itak majajočih se tal, kjer stoji njihova stavba. »Čast, komur čast« —, to je naše geslo. To smo tudi pokazali ob škofovem sprejemu. Razna društva in zastopstva v naši občini so prihitela, da pozdravijo došlega nadpastirja v naši sredi. Le črnska občina tega ni bila zmožna. Vzroka si ne vemo raztolmačiti. Prepričani smo pa, da nam s prvo bombo, ki jo bruhnete v našo sredo, raztolmačite vso zagonetko: Do tedaj si pa lahko mislimo po svoje; mogoče je določenega govornika, ki je imel nalogo, pozdraviti vladika v imenu občine, napadla božjast in je na ta^ način izostal pozdravni govor. V imenu »Strokovne zve-‘ ze rudarjev« je govoril Strugar Gregor. Ta govor je bil kar najbolj priprost. Vendar si ga naši kanonirji ne znajo raztolmačiti. Trdijo namreč, da je v odmevu govora ležala samohvala, kot da bi bila samo omenjeni govornik in Krt rudarja. Vprašamo samo: kaj pa st« potem vi? ; Ali ste mogoče res sami kanonirji svojega kanona »Na-preja« — ?! No, potem smo prepričani, da nas čaka uso-depoln trenutek zastrupljen ja: »Joj, grozna smrt!« Predno pa nas doleti ta žalostni konec, zakličemo Oberkanonirju Judežu in njegovemu moštvu — mnogo uspeha! — De Savska zveza. Vsem organizacijam Del. Zveze! Občinske volitve so po veliki večini končane; le v nekaj občinah se bodo šele vršile. V okrožnici smo prosili, da nam javite iz svojega okoliša vse one občine, kjer je nastopila Del. zveza in kolik uspeh je imela. Do danes nam še niso poslale organizacije zahtevanega in mi nismo mogli napraviti prepotrebne statistike o nastopu del. list pri občinskih volitvah. Ne obremenjujte z molčanjem centrala! Delajmo, da bo naša organizacija Del. zveze postala vzor vsem ostalim delavskim organizacijam! Okrajne Del. zveze naj pa zlasti sedaj po občinskih volitvah delajo na to, da ustanovimo čim več delavskih organizacij. Čim več nas bo, tem lažje bomo dosegli svoje pravice! Za ustanovitev se obrnite takoj po navodila na centralo, ki jih bo takoj odposlala. Ne delajte nikdar brez vednosti centrale! — Novo poletje za nabiranje naročnikov Pravice je nastopilo. Kdor ne čita lastnega glasila, ta je podoben suhi veji, ki rie dobiva več soka od debla. In člani, ki ne berejo svojega lista, morajo pešati in hirati, dokler končno ne propade organizacija. Siriti pa moramo list tudi med neorganizuance; kajti z listom bomo vzbudili zanimanje za svojo del. organizacijo in tako povečali število naše Del. zveze. Zato pojdimo z veseljem na de!oJ Tajništvo. Cven pri Ljutomeru. Gospod urednik, gotovo ste radovedni, kako so izpadle volitve na Cvenu. Tukaj tekmujejo tri stranke, ki so leta 1921 prvikrat šle v volivni boj, iz katerega je prišla »Zveza kmetskih delavcev« (SLS) najmočnejša (7 odbornikov), »Kmetska zveza« (SLS) 5 odbornikov in »Samostojna kmetska stranka« 4 odbornike. Kakor vam je znaino, sta se bili »Kmetska zveza« (SLS) in »Samostojna« zvezali pri valitvi župana in svetovalcev, akoraivno sta se gledali prej kakor pes in mačka samo iz strahu, da ne/bi »Delavska zveza« dobila v občini odločilne besede. Letos se je sestavila skupna lista vseh treh strank, na kateri je vsaka stranka oibdržala svoje odbornike. Pri volitvi župana, ki je pristaš »Kmetske zveze« (SLS), je glasovalo 13 odbornikov. Za blagajnika, ki je član »Zveze kmetskih delavcev« (SLS) je glasovalo tudi 13 glasov, ker so 4 glasovnice ostale prazne. Ker so v občini Cven združene 4 vasi, so. se volili 4svetovalci. Dva »Kmetske zveze« (SLS) in dva »Delavske zveze« (SLS). Ker so gospodje SKS oddali le prazne glasovnice, je občina prišla popolnoma v roke SLS, kar je enega uglednega člana SKS v srce zabolelo in je taktiko volitev strašno kritiziral z besedo, da je naša bela lista takorekoč opluvana in da je to zahrbtno delo. Gospodje SKS vprašamo vas, ali je bil prvi župan bolj veljavno izvoljen, ki je dobil 7 glasovnic praznih, kakor sedanji, ki mu manjkajo le4, oziroma 3 glasovnice do soglasnosti, ker je en odbornik prepozno prišel k seji, kar še pride pri prvi občinski seji na dnevni red. Gospodje, gotovo ste obveščeni, kaj pravi točka 45. občinskega volivnega reda. Gospodom, ki so hodili po hrbtih trpečega ljudstva, je potekel čas kakor tudi čast in slava,- ker čuje in straži v naši občini »Strokovna zveza delavstva«. Kamnagorica. Pri občinskih wolitvah je dobila lista »Delavske zveze« 5 odbornikov, »Kmetska zveza« pa 4. Vsi so odločni pristaši SLS. Pri prihodnjih volitvah mora D. Z. v sleherni občini postaviti svojo listo in jo vezati z drugimi strankami SLS. Okrajna Delavska zveza Vič. Razmere, v katerih se giblje naša Del. zveza, precej neugodno vplivajo na j razvoj naše Okrajne del. zveze. Zc večkrat smo skušali j ustanoviti Krajevne del. zveze na Dobravi in Brezovici, j pa žal nismo dobili nikjer zadosti .primernega umevanja j za naš pokret. Radi tega še do danes nimamo v teh i krajih lastnih kršč. socialističnih del. organizacij. V letošnjem letu po končanih občinskih volitvah bomo zopet I poskusili ustanoviti Del. zveze na Dobravi in Brezovici. Da ne moremo nikamor naprej, je krivo v veliki meri f tudi dejstvo, da nimamo v naših vrstah skoraj nič ka- j toliške inteligence, ki bi nam pri organizaciji Del. zveze ; šla na roko in nam pomagala. Upamo pa, da bo tudi to , žalostno stanje kmalu prenehalo in da bodo naši inteli- j genti roko v roki šli z nami ročnimi delavci v boj za j zmago kršč. socialističnih načel. Trbovlje. Podpisana Zveza že v tretjič poživlja čla-ne, da poravnajo člar.arino za leto 1924. Vsak Član J. S. j Z. R. je tudi član podpisane zveze. Izdelane so na taj- j ništvu izkaznice za v. akega člana, da ima tako vsak član ' razgled. Okrajna delavska zveza. j Delavec! Sleherni dan se vprašaj: Ali redno plačujem Ali redno čltam f p««n \jr| ^ AH redno dopisujem v ( ■ ■ dV Iw • Ali zadosti agitiram za Delavstvo in abstinenčno vprašanje. Abstinenčno gibanje je pri nas v zadnjem letu na-rastlo in se pomladilo. Spričo raztočega pijančevanja, razuzdanosti in padanja v nemoralo in zločinstvo je to dejstvo iskreno pozdraviti in smatrati kot zdravo reakcijo boljših narodnih elemetov proti pojavu, ki bi v svojih posledicah utegnil uničiti Slovence kot narod. Od merodajnih činiteljev sedanjega abstinenčnega gibanja je bila »Jugoslovanska strokovna zveza« že ponovno naprošena, naj to prepotrebno propagando od svoje strani kakor najbolj mogoče podpre. Naše glasilo »Pravica« je že pokazalo, da bo boj zoper alkoholizem ne le podpiralo, marveč tudi samo bojevalo. Ta namen preveva tudi načelstvo in vse odgovorne ljudi J. S. Z. Nesreča je le, da strokovno delo in strokovne dolžnosti tako zelo okupirajo vse naše ljudi, da za enkrat ne moremo dovolj aktivno podpreti svojih apostolkih tovarišev pri »Prerodu« in pri protialkoholnih društvih. Menimo pa, da se bodo dale te težave v prihodnjih mesecih odpraviti, nakar bomo lalvko še vsaj nekoliko stopili iz svoje navidezne rezerve. Sedanje uredništvo »Pravice«, odnosno tajništvo JSZ je sporočilo »Sveti vojski« in uredništvu »Preroda«, da bo dalo za abstinenčno gibanje v vsaki številki pol kolone prostora na razpolago za propagando treznostne ideje v Sloveniji; faktorji tega gibanja pa se naprošajo, da pišejo za »Pravico« v tem smislu kratke in stvarne sestavke. Priznati namreč morailio, da so zlasti po delavskih središčih silno gosto posejane nepotrebne gostilne, katerih lastniki so poleg tega še večinoma liberalni in kapitalistični priganjači. Delavstvo pa, ki naj bi se na celi črti vztrajno borilo zoper krivični mamonizem, nosi težko prislužene dinarje v njihovo malho, dočim strada doma kruha, delavske družine pa redči jetika. Ako hoče biti delavstvo res udarna četa krščanskega delovnega ljudstva, mora postati tudi provobori-telj za razširjenje treznosti med slovenskim narodom, ki ima sicer še teške in dolgotrajne boje pred sabo, a izgled na lepo bodočnost, ako bo imel oči, da vidi in ušesa, da posluša. Požrešnost, bodisi v jedi, bodisi v pijači, je že sama na sebi naglavni greh in obsodbe vredna; pijančevanje pa poleg tega v vsakem slučaju brez katerekoli izjeme ruši tvarne in moralne dobrine poedinca in cele družbe. Zato je čisto samoposebi razumljivo, da pozovemo s tem vse strokovne zvze JSZ, vse skupine im plačilnice zvez, vse okrajne in krajevne delavske zveze, naj posvete protialkoholni propagandi vse svoje moči in naj že sedaj razmišljajo, kako bi krščansko socialistično delavstvo moglo započeti najuspešnejše organiziran sistematičen boj zoper alkoholizem. Prepričani smo, da bodo bodoči meseci rodili že prve sadove in -da ne bo niti ene naših najmanjših od organizacij, ki bi ne bila plačujoča naročnica »Preroda« ter propagatorica treznostne misli. Inserirajte v ,,PRAVICI!" Žene in dekleta. Deset zapovedi za mater. 1. Posveti se svojim otrokom. 2. Ne neguj samo njih telesa, temveč tudi duha, čuvstvovanje in značaj. 3. Ljubi jih, a bodi tudi stroga in dosledna in bodi glede otrok z možem iste misli. 4. Ne imej kakšnega otroka bolj rada. 5. Vsak otrok je rastlina zase; razumeti je moramo in posebej gojiti. Prava vzgoja ne pozna enostranosti. 6. Nauči otroka kmalu ljubezni do bližnjega. Do danes še ni višje morale kakor je stavek: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Moj 'bližnji je pa vsak tisti, ki potrebuje moje pomoči. 7. Uči otroka reda. snažnosti in točnosti. 8. Uči otroka, naj prostovoljno in rad dela usluge. S tem, da služimo, pridemo do vladanja. 9. Čisti naj bod otvoji otroci in ogibajo naj se vsega grdega, surovega in nečastnega. Samiodsebe se bodo ogibali potem slabil; knjig, slik, pesmi, predstav in tovarišev. 10. Bodi otrokom prijateljica ju zaupnica in pridejo naj h tebi v vseh svojih vprašanjih in nadlogah. Največja moč vzgoje je vzged. Otroci še potem stariše vzgajajo, ko se dajo še sami od njih vzgajati. Drobiž. Za pouk in zabavo. Kolinske dogodbe. 11. Krojač si je od izročenega mu blaga vedno nekail pridržal. Nekdo mu je goljufijo dokazal in mu je rekeJJ »Ja, ali nimate nobene vesti?« »Vesti ne, pač pa telovnik.« 12. Dva otroka sta sc bahala drug proti drugemu, vse imajo doma. Prvi pravi: »Moj oče ima doma 1eP°| zlato čašo, z napisom: Vse najboljše!« »To ni nič posebnega,« reče drugi, »moj oče i^i čašo z najisom: Kavarna Kralj.« 13. Oče in sin sta šla po cesti. Ob cesti so bile leP*| njive, polne sadja. Sinček spleza na drevo, oče mu P®! maga. Veliko je že pojedel sinček sliv, ko vpraša očeta;[ »Oče, ali slive tudi lezejo?« »Tepec neumni, gotovo ne!« »Potem sem pa pravkar polža pojedel.« 14. Dva Kolinčana sta šla v gostilno in sta naročal dva slanika. »Peter, vzemi enega!«, reče Pavel. _ Peter vzame večjega. Pavel je hud in pravi: pa ni olikano. Nikdar ne smeš vzeti večjega!« »No. katerega bi bil pa ti vzel?« »Manjšega, mislim.« »No, saj ga imaš!« Borza. Vrednost denarja na zagreški borzi dne 3. Vil. l^j Za 1 italj. liro Din. 3.5970—3.6270. „ 1 funt štcrling Din. 361.75—364.75. ,. 1 dolar v čeku Din. 83.30—84.40. „ 1 dolar v gotovini Din. 8J.1250—83.125". „ 1 franc, frank Din. 4.252'1—4.401’". „ 1 češko krono Din. 2.45”—2.4815. .. 10.000 nem. avstr, kron Din. 11.75°° 11.9560. „ 1 švic. frank Din. 14.87™—14.97™ Dne 7. VII. 1924. Za 1 italj. liro Din. 3.7578—3.605r. ,. 1 funt šteiliiig Din. 365.50—368.50. „ 1 dolar v čeku Din. 84.50—85.10. , 1 dolar v gotovini Din. 83—84. N „ 1 franc, frank Din. 4.27—4.32. „ 1 češko krono Din. 2.471'1—2.5110. „ 10.000 nem. avstr, kron Din. 11.87'“' „ 1 švic. fraitl: Din. 15.10- 15.20. Naročajte „SOClALNO MISEL“ mesečnik za vse panoge socialnega in kulturnega življenja. Urejujejo: dr. A. Gosar, Fr. Terseglav in dr. Engelbert Besednjak- Naročnina za l. 1924 znaša: za Jugoslavijo 40 D, za inozemstvo 50 D., posamezna štev. stane 5 D• Dobi se še tudi eeloten 1. letnik za ceno 30 Din. = II. letnik pa za ceno 40 Din. Naroča se pri upravi „Socialne Misli", Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, kolportalni oddelek, Poljanski nasip 2. m KJE! ZNIŽANE CENE! V poslovalnicah I. delavskega kosumnesa društva. KJE? Člani kupijo najceneje v lastni zadrugi. Če rabiš oblačilno blago, obrni se na svojo zadrugo. — Enkrat na leto se lahko zastonj oblečeš, če kupuješ vse v zadrugi, ker dobiš po pravilih 3 0,/o popust. 4r I Ljubljanski člani in zunanji člani kadar pridejo v Ljubljano, naj ne pozabijo, da dobe v zadružni gostilni Kongresni trg št. 2 ne samo hrano in pijačo, ampak tudi svoje somišljenike. - s. •*h =^5 CJ tež H kal bol It«) *n< 'do *ih tiiii str toa nai ral ie i*c in. šži bo 'lil ka i iz M 'a 12.07“°. \ Da Vzajemna zavarovalnic*! v Ljubljani je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje Pr0*'^e| žarnim škodam poslopja, premičnine in poljske pride)K^| Sprejema življenska zavarovanja v vseh kombinacij" Izdaja konzorcij. Tisk Zadružne tiskarne , v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej Go«*r