Ameriška Domovina
NO. 216
-0o4>4A
r/]> A/ Ve	m mm
, r- i]2	^ m uuietufc®« om®
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 9, 1967
$L6V€NiAM
f^iswmo N€wsrap»ž6
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Egipi voljan sprejeli mirovni nsčr! Z.D.A.
yiada Egipta je pripravljena pogojno sprejeti Johnsonov mirovni načrt za Srednji vzhod.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. Egipt in Jordanija sta prišla do prepričanja, da je treba spor z Izraelom nekako rešiti, če naj ta ne postane njun nov glavobol. Egipt je sklenil sprejeti mirovni načrt predsednika ZDA L. B. Johnsona, če se izraelske čete umaknejo z osvojenega a-rabskega ozemlja in se Izrael obveže, da bo palestinskim beguncem vrnil njihovo imovino v Izraelu ali pa jim izplačal za izgubljeno odškodnino.
Johnsonov načrt obsega pet točk, ki obsegajo umik izraelskih čet z arabskega ozemlja ob zavarovanju in priznanju obstoječih državnih meja, prosto plovbo za Izrael skozi Sueški prekop in Tiranska vrata ter o-mejitev oboroževanja.
Varnostni svet Združenih narodov, ki je ponovno razpravljal o nevarnem položaju na Srednjem vzhodu, ima pred seboj dve resoluciji: Indija, Mali in Nigerija zahtevajo v eni izraelski umik z arabskega ozemlja, ker je osvajanje tujega o-zernlja “nedopustno” po ustavi ZN, Združene države so v svoji resoluciji tudi za izraelski u-rnik, pa tega vežejo na končanje Vojnega stanja in varnost ter priznanje obstoječih meja.
Ameriški predlog resolucije je bližje stvarnosti kot indijsko-rnalijsko-nigerijski, pa je vendar še daleč od tega, kar je voljan sprejeti Izrael. Ta je prl-Pravlien čakati, dokler se Arab-ci ne odločijo za neposredne razgovore. Če bodo ti dolgo to odlašali, bodo postajale sedanje orte premirja vedno bolj stalne Ir* izraelski umik z osvojenega ozemlja vedno bolj dvomljiv.
Novi grobovi
Louis Gross
Po dolgi bolezni je v torek umrl 75 let stari Louis Gross s 11105 Thornton Rd., Garfield Hts.; rojen v fari Krka pri Stični, od koder je prišel v ZDA pred 55 leti. Do upokojitve leta 1961 je bil zaposlen pri Taylor Co. Bil je član Društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ ter Kluba slov. upokojencev v Newburgu. Zapustil je ženo Frances, roj- Zaletel, hčeri Frances Cerankowski in Dorothy, vnuke, pravnuke in sestrično Frances Gross. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8.30 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Antoinette Akelis
Včeraj je umrla Antoinette Akelis s 1265 E. 58 St-, vdova po pok. Williamu, mati Petra R., Mrs. Nellie Rodgers, Johna R. (dolgoletnega raznašalca pošte na slovenskem Senklerju), stara mati in pramati, sestra pok. Stanleyja in pok. Petra Lapin-skas. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Jakubs pogrebnega zavoda na 6621 Edna Avenue v cerkev St. George ob 9.30, nato na Kalvarijo.
—o-
V Kaliforniji bedo preganjali meglo
■SACRAMENTO, Calif. — To šala, to se bo šlo zares. Strokovnjaki so namreč iznašli — tako trdijo -— posebno zrnasto kemično snov, ki zgosti ^eglo v droben dež-pršič. 11 falskih družb je pa nabralo ^100,000, da plačajo večje posku-na letališču Sacramento v Ka-dforniji.
Eoskuse bodo delali med 15. ^ovembrom in 25. februarjem, eveda megla v Sacramentu ne 0 Povprečna megla, ampak po-Sekna. Ako se torej tam poskus Posreči, bo pomemben le z na-Cehtega stališča. Praktično bodo Pa morali organizirati preganile megle na vsakem letališču °seboj. Avtorji te ideje so sa-^zavestni, trdijo, da se je na PPmer poskus na znanem leta-i'U Orly pri Parizu kar dobro °bPesel.
Oblačno in toplejše z mož-°stjo dežja. Naj višja temperama okoli 55.
Umre p©g®#e za panonski prekop š® n@ feo wsaj par let
PANAMA CITY, Panama — Naša in panamska diplomacija sta po posvetovanjih prišli do sklepa, da je treba novo pogodbo za panamski kanal odložiti za 1. 1969. Besedilo pogodbe je sicer zelo ugodno za Panamo, toda sedanja vladna opozicija v parlamentu trdi, da bi morala pogodba še več nuditi panamski republiki. Zato ne kaže, da bi jo predložili v zakonodajni postopek. Besedilo je sprožilo debato tudi med ameriškimi politiki, ki nekateri med njimi mislijo, da je bila naša administracija preveč radodarna s popuščanjem.
Prihodnje leto bodo pa v januarju volitve v Panami, v novembru pa v Ameriki, novi panamski kongres se bo sestal šele oktobra 1968, v Ameriki bo pa nov režim nastopil šele januarja 1969. Zato je najbolj pametno, da pogodben načrt z vsemi dodatki počaka na novo politično situacijo v začetku 1. 1969.
Švedska se koplje v blagostanju in obilju
iz slov. naselbin
FRONTENAC, Kan. — V nedeljo, 29. oktobra, je umrla 90
o	i *1. • i	d stara Mrs. Mary Kreus, 101
Brezposelnih je Je 2 odstot-	J	v.
,	W. Druart, roiena v Mirni peci
ka, revežev pa sorazmerno ^	,	,	.	.
manj kot v rcasi deželi. Po 51a 7nJA Wq 1Qm	L,
25 letih socialistične vlade
šla v ZDA leta 1901. Zadnji dve leti je bila slabega zdravja, pred 2 mesecema pa je resno zbolela. Pokojna se je poročila leta 1902 v Clevelandu, Ohio. z Josephom Kreusom, pa se naslednjega leta preselila sem, kjer je ostala do svoje smrti. Mož ji je umrl leta 1938. Pokojna je bila članica N SL, SNPJ in Oltanega društva pri cerkvi Presvetega Srca. Zapustila je hčeri Mrs. Rose Druart in Mrs. Mary Wisbaum ter sina Josepha Kreus (Omaha, Neb-), 4 vnuke in 9 pravnukov. Umrla so ji sinovi Tony, John in Jack. Pogreb je bil z mašo v cerkvi Presv. Srca 31. oktobra na pokopališče Mt. Carmel v Frontenacu.
je dežela zrela za spremembo.
STOCKHOLM, Šved,—Švedska je takoj za Ameriko, kar se tiče blagostanja, v mnogih ozirih nas pa celo prekaša. Tam je na primer manj revežev, zato pa tudi le 2% brezposelnih. Tam je kulturno življenje bolj razvito kot v Ameriki, tam je so-cijalna politika na višku, vendar pa še ni zagazila v socijali-ziranje zasebne podjetnosti.
Ta raj na zemlji pa postaja dolgočasen, kar se kaže v tem, da se javnost le malo briga za javne dogodke. Peša tudi zanimanje za politične probleme.
Vse to dobro čuti švedska soci-jalistična vlada, ki je že 25 let na krmilu. Ministrski predsednik Erlanger sam pa vodi vlado že 21 let. Čeprav je socijalistični režim zelo učinkovit in sposoben, ga je čas vendarle ogulil, to čuti tudi vladna stranka, ki je radi tega sklicala celo poseben kongres, da poživi strankino delo. Čeprav bodo volitve v parlament šele prihodnje leto, se socijalisti že sedaj pripravljajo
na volivno kampanjo. Bojijo se Komitet je sedaj napravil na-namreč, da bi jih opozicija (li- črt, kako bi poslal po vsem sve-beralna, konservativna in agrar- tu svoje agitatorje. Oskrbel jih na stranka) prehitela. Imajo tu- bo s propagandnin/materialom
di občutek, da dežela želi po 25 in pomagal iskati stike z zna- ^“vrllku “dose^rzunanjo'^vro-ietib spremembo režima, da bo nimi levičarji. V propagandne (-,ino ^ 5qq f
Vietnamska OF organizira propagando v tujim
SAIGON, J. Viet. — Južno-vietnamska OF ima 14 zastopnikov v tujini. Ni nobenega v svobodnem svetu, vsi so nastavljeni v komunističnem in sopotni-škem. Sedaj je pa ustanovila, kot smo poročali, še Komitet za tujino.
smm V., NAJVEČJA RAKETA SVETA, VZLETEL
Danes zjutraj ob sedmih je brez vseh motenj in težav točno po načrtu vzMela največja raketa sveta Saturn V. z astrodoma pri Cape Kennedy z vesoljskim vozilom Apollo na vrhu.
CAPE KENNEDY, Ela. — Kljub ne posebno ugodnim vremenskim razmeram se je NASA včeraj odločila, da bo poslala danes zjutraj ob sedmih vesoljsko vozilo Apollo z raketo Saturn V. v vesolje. Manjše tehnične težave so bile pravočasno odstranjene in.danes zjutraj ob napovedani uri se je 363 čevljev visoka raketa začela dvigati s tal z mogočnim rjovenjem njenih motorjev, ki imajo skupno potisno silo 7.5 milijona funtov. To je prvi polet rakete Saturn V. kot celote, preje so preskusili le njene tri posamezne dele.
Dvajset minut po vzletu rakete Saturn V. s Cape Kennedy je NASA objavila, da je vesolj sko vozilo Apollo doseglo predvideno višino in brzino ter je začelo krožiti okoli Zemlje v oddaljenosti 11,400 milj. Vesoljsko vozilo bo napravilo vrsto manevrov, v glavnem spreminjanje smeri leta in oddaljenosti od Zemlje, nato pa se bc z lastnim motorjem, ki ga upravljajo z Zemlje, pognalo nazaj proti tej z brzino 25,000 milj, da bo moglo preskusiti varovalni ščit, ki naj bi bil sposoben varovati življenja astronavtov tudi, ko bi pri
“alabamsko gibanje” mu pa ne gre iz glave. Le počemu ga bo rabil, ako ne bo kandidiral?
Wallace ima tudi Ohio na spisku za obiske. Prišel je že .semkaj in začel svojo propagando v Akronu, v petek zvečer bo govoril v Clevelandu. Vsa krožna pot z govori vred bo trajala 6 dni.
Isskvi pb!le|5 IPifeinpi prvsrt®!
kaj “novega” v politiki.
namene je vietnamska OF tudi
Ko bo Apollo končal svoje pre-
Poteg skrbi za volitve ima pa spremenila svoj političen pro- skuse se bo vrnii na Zemljo se vlada tudi skrbi radi zaposleno- gram. V njem ni več govora o verno od Havajev na Pacifiku, sti. Resda je sedaj izredno ma- socijalističnih ciljih, pač pa pa- j.ie. ga pričakujejo ladje, o brezposelnih toda znaki ka- triiotizmu agrarni reformi, so-, „ šen let Saturna v in rejo, da e doba velike zapo- e,jaln. politiki itd. Komitet bo; ves4sk Pvozila A ,Io danes tenosu bi,za svojemu koncu, organiziral tudi radio oddaje po 2j„tr^ p80meni noJ mogožni Vlado dalje skrbi inflacija, ne vsem svetu, posebno pa za de- korak „ ameriakih „aporih za ogroža sicer gospodarskega na-.žele, ki so poslale svoje vojake j pojet na Lun0, kl naj bi bil predka, toda nevarna je pa ven- v Južni Vietnam. darte-	Česar pa propaganda vietnam-
ska OF ne pove, je organizacija dveh gverilskih vojašnic blizu
Slabo je naletel
Bogatin: Povejte mi odkrito,, Hanoia. Vanie pošilja komunisti-Kolebivnik, ali bi vzeli mojo čen režim dobrovoljce z vsega hčerko, če bi bila brez dote . . .’’sveta, ki bi se radi izurili v gve-Kolebivnik:	“Seveda bi jo rilskem voiskovanju.
vzeb _	Iz teh priprav bi se dalo skle-
Bogatin:	Potem ste slab tr-,pati. da Hočiminh in njegova
govec, a takemu ne dam hčer-1 okolica še ne mislita za začetek k® • • •”	! mirovnih pogajanj.
izveden enkrat tekom prihodnjih treh let.
Alabamski guverner Wallace straši po državi Ohio
CLEVELAND, O. — Bivši alabamski guverner Wallace še zmeraj trdi, da ne bo pod sedanjimi razmerami kandidiral za predsednika, toda njegbvo
Nezaposlenost začela prezgodaj in prehitro naraščati
CLEVELAND, O. — V oktobru je bilo v naši deželi
75,181.000	zaposlenih, torej o-
koli 37% vsega prebivalstva. Moralo bi jih pa biti okoli 40%, da bi brezposelnost popolnoma izginila. Pa se je v oktobru stanje zaposlenosti
razvijalo ravno v nasprotni smerj. Brezposelnost je narasla od 4.1% na 4.3%, torej za .okroglo 200,000 delovnih moči. Ta prirastek je za oktober nekaj nenavadnega, kajti brezposelnost praviloma raste
v septembru, potem se ustali. Letos je v septembru narastla od 3.8% nad 4.1%, pa se ni zaustavila. Zakaj tako?
Ako pogledamo, odkod prihaja brezposelni, vidimo, da brezposelnost najbolj tere ženske delovne moči. Vseh brezposelnih je bilo v okto-
Pa še med njimi je veliko takih, ki so samo trenutno brez posla: menjajo zaposlitev, ki jo bodo kmalu našli. Slabše izglede na zaposlitev imajo ženske in mladoletniki. Pri njih se iskanje dela lahko zavleče čez vso zimo.
Najslabše se odrežejo črne
590.000	manj brezposelnih, od takrat je pa število brezposelnih narastlo za 1,900,000, dočim je bilo novih služb le
1.400.000	več na razpolago. Vse te podatke je te dni objavil statistični urad pri federalnem tajništvu za delo. Komentirati teh številk ni
delovne sile. Črnih brezposel- hotel, ker se njemu samemu rtih je bilo v oktobru 647,000, čudno zdi, zakaj je brezpo-
v septembru jih je bilo kar za
100,000	manj. To je prehitro dviganje, akoravno moramo vpoštevati, da je veliko črnih delavcev praviloma zaposleno pri sezonskih delih. Zato je tudi odstotek črnih brezposelnih visok: v oktobru je znašal celih 8.8%, dočim je bil pri belih le 3.8%. Tu se seveda ponavlja ista slika: črni moški najmanj trpijo od brezposelnosti, dosti več čr-
bru nekaj pod 3 milijone, od ne delavke, največ pa črna teh odpade na ženske mladina. V tem pogledu se
1.231.000,	na moške pa le
893.000,	dočim odpade na delovno silo od 16 do 19 let
828,000	oseb. Najmanj prizadeti so torej polnoletni moški.
stanje v oktobru ni zboljšalo, ampak poslabšalo.
Se slabši .vtis napravi primerjava z lanskim letom. Lanskega oktobra je bilo
selnost začela rasti tako zgodaj .in tako hitro. Zato tudi ni upal napovedovati, kaj bo letošnjo zimo.
Nekaj vpliva na naraščanje imajo gotovo veliki štrajki. Strajkujoči delavci niso všteti v brezposelne, pač pa vsi tisti, ki so zgubili delo, ker so morala njihova podjetja radi štrajkov drugo omejiti ali pretrgati obratovanje.
Gornje številke pa opozarjajo na dvojno nevarnost.
Mladi brezposelni so zmeraj nevarni, posebno, če jih je veliko skupaj ali pa če pripadajo istim resnim, narodnim skupinam itd. Ko se bo na primer brezposelnost zopet raz-
bohotila med črnsko mladino, kdo jo bo zadržal od nemirov In izgredov, ako bo postala plen političnih in socijalnih demagogov? Druga nevarnost tiči v tem, da bodo brezposelni med črnci še bolj padli pod vpliv raznih ekstremistov in pomenili stalno nevarnost za mir v mestih in industrijskih naseljih.
Seveda je pa naraščanje brezposelnosti voda na mlin vseh nasprotnikov večjih davkov. Njim bodo sedanje številke dobrodošla podlaga za pesimistične napovedi, da naše gospodarstvo stoji pred novim zastojem, ki ga bi novi davki le še poglobili. To je lahko res, lahko pa tudi ni.
Oktobrske številke o brezposelnosti še niso same po sebi nekaj nevarnega, pač pa napovedujejo verjetnost, da bodo številke v novembru in decembru, še bolj pa po praznikih, še slabše, da torej letošnje zime morda ne bomo preživeli brez skrbi za prihodnost.
Iz Clevelanda in okolice
t
Vaja—
Dramatsko društvo Lilija ima nocoj ob osmih v Slov. domu na Holmes vajo za igro Vaška Venera, ki jo bo podalo 26. novembra.
Seja—
Društvo sv. Cecilija št. 37 ADZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida-
Ugodno—
V	Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo ugodno naprodaj znane MAGIC CHEF plinske štedilnike. — Več v oglasu!
Zadušniea—
V	soboto ob osmih bo v cerkvi PEIPING, Kit. — V tem du- sv. Vida sv. maša za pok. Jose-
hu je kitajska komunistična! pha Sadarja ml. ob 6. obletnici stranka napisala uvodnike za smrti.
50-letnico oktobrske revolucije Seja—	‘r\
v Rusiji. Priznala je v uvodni-' Oltarno društvo sv. Vida ima kih upravičenost proslave, toda v nedeljo ob pol dveh popoldne je tudi trdila, da proslava ni v sejo, po njej pa zabavo. Vse pravih rokah, kajti sedanji gos-Stenice vabljene! podarji v Kremlju so vse kaj Blackwell novi policijski šef— drugega kot dobri komunisti, i Novoizvoljeni župan C. Stokes Povedala je tudi, da je sedaj ie v®erai imenoval policijskega Peiping središče komunistične-. inšpektorja Michaela J. Blaek-ga sveta, da naj imajo Rusi Le-1 we^a za novega policijskega nina, Kitajci pa hočejo obdržati' se;'a Clevelanda na mesto R. za sebe tovariša Mao, ki sedaj * * * * v',aSnei3a- Preje je imenoval no-dejansko in nesporno vodi ko- veSa varnostnega direktorja J. munizem od zmage do zmage. b • -JcManamona in glavnega Zato bo pa tudi Peiping ostal Pitijskega prosekutorja J. S.
na čelu boja za svetovno revolu- ,Carnesa' Vsi trije s0 belcL ei jo.	j Težka naloga—
V Moskvi so pa bili v tem po-
Len- S. Young je izrazil včeraj
gledu skromnejši. Vsaj takrat,	„St°k^
ko jih je svet lahko poslušal po radiu ali gledal na televiziji.'
Niso preveč zabavljali proti tistim nemarnim tovarišem, ki niso hoteli priti na proslave v Moskvo.
se. za župana Clevelanda, sen. F. J. Lausche je pa opozoril na njegovo izredno težko nalogo in
bo dana
mu
izrazil upanje, da možnost, da pokaže svoje zmožnosti pri njenem reševanju. Pod-
Moskovski diplomat j e predsednik H Humphrey je mishio, da je zmernost komuni- ^okesu čestital in poudaril, da stični, izjav povzročila nena- je njeg0va volivna zmaga poka-vadna okolnost. Proslave so pri- zaja vsemu SVetu vrednost ame-sle tudi na televizijske progra- riske demokracije, me v svobodnem svetu, niso to-	______
rej mogle biti prikrojene pro- _ V januarju porabimo v naši pagandi, zato so se pa morali	najve£ toplotne energije,
tovariši v Moskvi držati meie I ker je pa^ ^ najdolj mrzel me-oovoliene laži, na kar se pa še niso popolnoma navadili.
Do s-oAni cn-ao TirvJarili
WASHINGTON, D.C.—Predsednik Johnson je poslal Kongresu poročilo o razvoju akcije “hrana za mir”. Ta akciia traia že 12 let in v nienem okviru je Amerika razdelila med revne narode za 816 bilijonov različne hrane, največ seveda pšenice. Za preteklo leto je vrednost poklonjene hrane znašala $1.5 bilijon.
Predsednik pa pripominja v svojem poročilu, da ne more Amerika sama prerediti vsega sveta in da morajo tudi druge države prispevati svoj delež, kolikor pač vsaka premore. Akciia je hudo breme za Ameriko, toda ne bo ustavljena.
see.
McNamara povečal narodno trardo za ?n.000 mož
WASHINGTON. D C. — Naša narodna garda ima sedaj povprečno 400.000 mož in 260,000 pa v rezervi. McNamara je sedal dvignil število moštva za
20.000	gardistov. Tako bo garda lahko ustvarila še 120 novih voinih edinic, ki jih bodo na iz-vežbali za rabo v nemirih in izgredih. McNamara si je že pridržal pravico do razporeda novih edinic. Novi dodatek pa ne bo zahteval dodatnih stroškov, tako trdijo v Pentagonu.
Zadnje vesti
BANGKOK, Taj. — Predsednik Kambodže princ Sihanuk je Mrs. J. F. Kennedy, ki je bila en teden na obisku v Kambodži obljubil, da bo poskusil doseči izpustitev ameriških vojnih ujetnikov pri Južno-
vietnamski Osvobodilni fronti.
DETROIT, Mich. — Včeraj je bil dosežen načelen in podroben sporazum o novi kolektivni delovni pogodbi med Unijo avtomobilskega delavstva in Chrysler Corp. V glavnem je pogodba enaka oni, ki jo je Unija sklenila s Fordom, le da je v tej še posebno določilo o enakosti plač članov Unije v ZDA in v Kanadi.
HONG KONG. — Ko je sinoči eksplodirala teroristična bomba, je bilo ranjenih 39 oseb. Policija je streljala v tolpe demonstrantov, dva od njih sta bila mrtva. Izgredi in nasilja trajajo v Hong Kongu z daljšimi in krajšimi presledki vse od preteklega maja-
SAIGON, J. Viet. — Predsednik Van Thieu je imenoval novo vlado Južnega Vietnama, na katere čelu je odvetnik Nguyen Van Loc, vsa glavna ministrstva pit so v rokah vojakov. V vladi ni niti enega vidnega predstavnika opozicije. To dejstvo je Amerikance razočaralo.

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
. $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:	,
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 216 Thursday, Nov. 9, 1967
Zdaj je najvišij dan. In z zgraditvijo spominske kapele se je največkrat zgodilo, da je bomo sledili mornarju, ki, “ko je najvišji dan, izmeri daljo šel preveč na levo (kakšnih o-in nebeško stran.”
Majhni smo, čeprav ne najmanjši, a mornarček je lahko ponosen. Izmeril je daljo in nebeško stran in videl, da se je odrezal kot pravcat, velik mornar- Verno se je držal poti, varno je prevozil preko morja, klel je v tišini in molil v viharju. A ko je pristal, se je zahvalil Bogu in prižgal lučko Mariji...
i	■	■	m-lj
I
i
I
BESEDA IZ NARODA
1
Izlet na Pristavo po zasneženih cestah in skozi snežno vihro
Volivci so odločili:
Stokes je dobil priložnost
Pretekli petek smo svetovali: Preudarite, potem volite po svoji vesti in pameti- V torek so volivci spregovorili, postavili so črnca Carla Stokesa na čelo mestne uprave Clevelanda, prvega svoje rase izvolili za župana enega ameriških velemest. Stokes je dobil z zelo pičlo večino, če bi se bilo le poldrug tisoč volivcev odločilo drugače, pa bi bi izgubil.
Z izvolitvijo na čelo mestne uprave Clevelanda je do segel poleg časti tudi težko breme. Moral bo rešiti vrsto težkih vprašanj, ki jih dosedanja mestna uprava ni mogla zadovoljivo rešiti. Pri tem njegovem delu mu bodo stalno gledali pod prste beli prebivalci mesta in tehtali vsak njegov korak ne le z vidika uspešnosti, ampak tudi z vidika ne-"pristranosti. Črni prebivalci mesta bodo upirali nestrpno vanj svoje oči v pričakovanju pomoči, katere tako dolgo ni od nikoder.
Carl Stokes ima priložnost, da pokaže svoje sposobnosti, ima pa težko odgovornst, vanj niso uprte le oči Clevelanda, ampak vse dežele. Če svojim nalogam ne bo kos, če ne bo izpolnil upanja, ki je bilo stavljeno vanj, ne bo to le njegov osebni poraz, osebni neuspeh, ampak hud udarec za vse njegove črne rojake!
Novemu županu želimo pri vsem delu srečno roko in uspeh v korist mesta in njegovih prebivalcev, pa tudi v korist vse dežele. Njegov uspeh bo krepil ponos in samozavest njegovih rojakov in budil ter utrjeval zaupanje bele mestne večine vanj. Pomagal bo odstraniti tudi nešteto predsodkov in strahov.
Slovenska spominska kapela
v Washington!!, D. C.
/
Podpora, ki jo je Slovenska ženska zveza dala s svojo resolucijo preteklo pomlad v Washingtonu in nedavna u-stanovitev pripravljalnih odborov v Clevelandu, New Yor-ku in Washingtonu kažeta, da se zamisel tega vsenarodnega načrta bliža uresničenju, ki mogoče ni daleč.
Tako je tudi prav. S sodelovanjem Slovencev bo vrsta katoliških narodov izza železne zavese popolna, kajti z izjemo ameriških Mehikancev so narodi izza železne zavese edine ameriške narodnostne skupine, ki so prispevale dokončanju Narodnega svetišča — National Shrine Amerike: Čehi, Hrvatje, Litvanci, Poljaki in Slovaki. Vse ostalo so darovale ameriške katoliške organizacije in cerkveni redovi.
Bistveni pomen slovenskega prispevka in sodelovanja je izven dejstva, da gre za največjo katoliško cerkev v Ameriki in sedmo največjo na svetu. Veličastnost cerkve, sijaj marmorja in mozaičnih podob, čarobni lesket zlata in luči, vse to daje le okvir — pozlačen z glorijo 1200-letnice pokristjanjenja — osnovnemu in veliko globljemu pomenu slovenskega prispevka. Lahko bi rekli, da se izraža v trojnem priznanju.
Je priznanje svobodi in deželi, kjer si otroci zasužnjenega starega sveta lahko “prosti vol’jo vero in postave" brez vmešavanja državnih oblasti in referentov za cerkvene zadeve.
Je priznanje vsem, ki so svojo podedovano vero prinesli s seboj iz starega kraja v novi svet, jo v njem posredovali drugim in jo ohranili zase in za svoje potomce-
In je tudi priznanje s strani nove domovine vsem, ki so po svojih najboljših močeh prispevali k njenemu duhovnemu, kulturnemu in gmotnemu napredku.
Naša zgodovina v Ameriki je zgodovina trdega dela in naporov, ki so rodili bogate sadove. Slovensko ime nič več ne odmeva samo v tovarnah in po poljih Amerike. Danes imamo tu svoje zdravnike in odvetnike, uspešne trgovce in univerzitetne profesorje, umetnike in znanstvenike. Uveljavili smo se na vseh področjih, vse do najvišje zakonodajne oblasti in dano nam je, da v slučaju potrebe lahko naš glas odloči o spremembi najvišjega zakona dežele — ustave.
Postali smo enaki med enakimi.
Da, na svoje delo smo lahko ponosni. Dali smo Ameriki vse, kar smo premogli, dali smo ji svojo dušo, vero in kri in ničesar ni v naši ameriški preteklosti, česar bi se lahko sramovali. Dosegli smo višek, o katerem pred pol stoletja nihče ni niti sanjal.
Ni verjetno, da bi Slovenci kdaj v Ameriki izumrli.
Gotovo pa je, da smo danes na višku, ki ga ne bomo več presegli. Dotok z starega kraja je prepičel, da bi odtehtal dajatve, ki jih terja življenja tok. Le nova tragedija doma j
bi mogoče položaj izpremenila. A ta cena je prekrvava injuro;.zelo varna vožnja, zato tu-zato je ne želimo, niti si je ne drznemo pričakovati. Pre-jdi ni bil° avtomobilskih nesreč, mnogi SO padli zato, da mi živimo.	' kar je pri taki brzini skoraj ne-
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 3. novembra, smo — ne vem po čigavi krivdi — o tako je bilo: žena je morala na sejo. Štajerskega Kluba, jaz pa sem kuhal — zamudili slovensko o-poldansko radio uro. Nismo slišali ne pesmi in melodij iz lepe Slovenije in seveda tudi ne gospoda Pavlovčiča, ki je sporočil, da je sneg napovedal vojno ve-lecesti št. 90. Predno sem vkrcal otroke v “Station wagon” je bila ura že čez dve. Ko smo še malo pregledali, če imamo vse — otroke in drugo opremo — smo ob pol treh pognali od doma. Med potjo me še žena vpraša, če sem vzel nož, da bomo nabrali salate. Pri nas je namreč vedno tako, da kaj pozabimo. Odejico za Pavleta, hlače in nogavice za Stankota, ki navadno pade v vodo, da se preobleče in da se ne prehladi, in tako dalje. Ali pa spaca žena kakšno pecivo in ga nese Nadi pokušat, pa ga je pozabila.
Spomnimo se takih stvari nekako med domom in Mentorjem, in če bi za vsako stvar hotel obračati avto in se vračati domov po nje, bi že zdavnaj iz rabil krmilni sistem pri avtu, ki je bil itak že tisti dan zanič, ko sem novega dobil iz garaže.
Vse je šlo kot po navadi; cesta suha, prometa malo, policije nikjer nobene, vreme lepo, itd. Pred Painesvillom je bilo pobeljeno od snega, otroci pa vsi nori. Seveda; samo jezili so se na sonce, češ, da bo ves sneg razstopilo. Ugibali so tudi, Bog ve, če je kaj snega na Pristavi in naju spraševali. Midva sva jih tolažila, da ga ni dovolj za sankanje, ker se še trava vidi. Sicer pa tudi sank nismo vzeli s seboj, saj doma ni bilo sledu o snegu; danes gremo svečke prižigat, za kaj drugega na Pristavi itak ne bo. Na onstran Vrooman Road je pa že zgledalo bolj zim sko in tudi nekaj avtomobilov so vlekli iz zametov in jarkov. Morali smo precej časa stati in tako smo čakali prav do Geneve oziroma do odcepa na Road 534 skoro tri ure.
Gaz, po kateri smo vozili je bila bolj podobna stezi, po kateri je šla brigada partizanov z mulami. Predno smo prišli do Madisona, je bila ura že skoraj pol pet; svečk danes ne bomo prižigali, sem dejal. Žena je o-menila, da bi pri Madisonu obrnili in šli domov. Dobra ideja, samo kako priti domov, če je smer proti Clevelandu še bolj natrpana z avtomobili, ki se niso prav nič pomikali naprej, kot da je vsem bencina zmanjkalo. Dognal sem, da je ona stran na slabšem, ker 50 otroci in odrasli delali snežene može prav počasi in komodno, drugi so se kepali, nekateri pa samo zabuša-vali in opazovali nas ter se najbrž čudili, kako to, da lezemo naprej. Videlo se je, kot da se jim prav nikamor ne mudi in da imajo med Madisonom in Painesvillom piknik kar ob vele-cesti. Čemu torej obračati, ko je njihova stran itak polno zaparkirana. Žena jih je pa pomilovala: “Oni so še na slabšem kot mi.” Res, mi smo šli vsaj od časa do časa naprej; naj večjo brzino smo dosegli do 8 milj na
mogoče. “Gremo kar do Pristave, med tem časom bodo pa s plugi vsaj nekoliko razrinili,” sem odločil. “Boš natočil bencina,” me vpraša nekdo. “Ne sedaj, nazaj grede ga bomo. Sicer smo ga pa v Clevelandu natočili, do Andreja bomo že prišli.”
Kako smo vozili po cesti 534, ne bom pravil, toda po nekakšni čudežni vožnji sem in tja smo prišli do križišča S.R. Rd. Tam se je vrtel snežni plug, menda je mislil razriniti sneg, pa še sam sebi ni mogel pomagati. Stalo je tam tudi več avtomobilov, ki niso mogli naprej zaradi ledu. Začeli smo jih potiskati rokami naprej in ker je bilo ledeno, so nam drseli na stran, in smo morali paziti, da se niso trkali, oziroma obdrgnili. Nazadnje pride iz Geneve še eden snežni plug (truck), ki se je tudi ustavil in nam še on napoto delal. Bil je naložen s peskom, katerega je posipal podse in šel naprej. Nazadnje je bilo na tistem nedolžnem križišču, ki nima v “suhi dobi” nobene privlačnosti, še prav zabavno. Naša Marija je šla merit sneg, padla v zamet in ni mogla ven, da jo je moral iti Stanko ven vleč. Mi pa smo potiskali tiste šajtrge, kamor je hotelo zdrsniti, nekakšna rešitev bo že prišla, in nismo več vedeli čigav avto porivamo in ali je obrnjen pravo smer ali ne. Ves ta čas pa je še snežilo, da se je kar kadilo. Tako smo tam tudi mi obrnili, seveda s pomočjo drugih. In naš ta mali Pavle jo je pogruntal: “Skolo smo bili na Plstavi.” In vsi smo mu pritrdili, da smo res “skoro” bili na Pristavi.
Predno smo prišli do mostu čez Grand River, smo videli ob strani Greyhound bus za Chicago, poln potnikov, prav žalostno viseti na stran. Kaj je tam iskal, ne vem, mogoče je šofer mislil, da imamo v Clevelandu demonstracije, Raj ve.
Vedno so nas učili, da je treba potrpeti, kadar je kaj narobe in tega pravila sem se držal, ker drugega izhoda po navadi ni bilo, toda na križišču 534 in S. R Road sem bil pa že prepričan, da bo ravno tu konec vsega potrpljenja.
Nazadnje sem se že tako di-sorientiral, da nisem vedel, v katerem delu Amerike sploh smo. Najbolj pravilno bi razložil občutke s primero, kot da se vozimo iz zasnežene Severne Sibirije v Moskvo na proslavo 50-letnice revolucije, in je nekje pred nami polno razbitih mostov, kar ustavlja promet.
Pri Citgo smo natočili bencina, da bomo ja enkrat prišli v Cleveland. Med tem se je stemnilo. Kako smo se vozili do-Painesvilla, ne bom pravil. Bilo je še slabše kot prej, a bilo je tudi romantično, ker je bila tema. vse v lučkah, vse je stalo in vse tiho je bilo. Kadar smo se zopet začeli pomikati naprej (ne voziti), je bil to pravi dogodek za otroke: “Naprej gremo”. Naj omenim še to, da so bili največji siromaki veliki tovornjaki. Včasih smo jim dali kredit, ker so s svojo težo in veli-
brisQV, kod je betonska cesta, se ni videlo, v temi pa še toliko manj) in je zagazil v zemljo, se nagnil in obstal kot nagnjen bunker v Berlinu 1945.
Nekako par milj na to stran Painesvilla je bila spet cesta normalna in povsem suha. Kar verjeti nismo mogli in nekaj časa je vsak še naprej počasi vozil, kot da ne verjame očem, šele čez čas so se zrajtali, da niso sanje in vsak je pognal v svojo smer, da je bilo naenkrat, vse prazno.
Tako smo srečno dospeli domov, ko je ura kazala pol desetih zvečer in z vzdihom olajšanja zaključili naš “sedemurni izlet na Pristavo.”
Janez Ferkul
Vabilo na štajersko martinovanje
CLEVELAND, O. — Ali se še spominjate, kako je bilo nekoč ob tem času v starem kraju? Ko so zaveli prvi jesenski vetrovi, se je oglasila širom dežele prelepa pesem klopotcev. Zadišalo je po zrelem sadju in v vinogradih se je oglasila vesela pesem trgačev. Potem je dozorel kostanj in na križpotjih slovenskih mest so se pojavile pečice s kostanjem. Med tem je v naših kleteh zorel sladki mošt in okoli sv. Martina dozorel v vino. V tem vinu se je pretakal sok slovenske zemlje, iz vinske trte, ki jo je zalival slovenski kmet s svojim znojem in prid nostjo.
Vse to se nam zdi že tako daleč. Morda pa prav zato še posebej občutimo lepoto spominov. Naši bratje in sestre, ki živijo v starem kraju, imajo domovino brez svobode. Mi v širnem svetu uživamo svobodo, naša domovina pa živi v naših spominih vsa lepa, prav takšna, kakršna je bila ob sončnem zatonu, predno sta jo zagrnila mrak suženjstva in železna zavesa.
Ko sem zadnjič na belokranjskem martinovanju čestital ge. Rupnikovi k lepi priredbi Belokranjskega kluba, mi je potožila: “Tako malo je delavcev!” Zato je prav, da izkažemo hvaležnost našim požrtvovalnim kulturnim delavcem, ki nam ohranjajo spomin na domovino v pesmi in besedi, igrah in koncertih, veseli zabavi, društvenih dvoranah in na Slovenski pristavi. Svojo hvaležnost bomo najlepše pokazali s tem, da na slovenskih prireditvah iščemo razvedrilo in nove življenske moči.
V soboto, 11. novembra, vas vabimo na veselo štajersko martinovanje v farno dvorano pri Sv. Vidu. Ali se še spominjate, kako so nas nekoč vabili v svoje gorice pridni in pošteni slovenski kmetje? In ko bodo zopet svobodni, nas bodo zopet vabili, kakor vas danes vabimo mi z besedami Antona Martina Slomška: Le pridi v gorco k nam, smo dobre volje tam. Bomo eno zapeli, da bomo vsi veseli. Vsa žalost naj neha, kjer vince je doma!	J.
Za “Slovensko kapelo” v Washington^ 0.0.
CLEVELAND, O. — Gotovo vam je mnogim že znano, da smo pričeli v Clevelandu katoliški Slovenci z akcijo, da postavimo svojo kapelo v veličastnem svetišču Brezmadežnega Spočetja v Washingtonu, kjer imajo že druge narodnosti svoje kapele. Prvi sestanek smo imeli pretekli mesec v dvorani pri Sv. Vidu. Izvoljen je bil začasni odbor. Sklenjeno je tudi bilo, da se čimprej skliče drugi sestanek ali seja, da se bodo lahko tudi tisti udeležili, ki jim ni bilo mo-
kostjo napravili dobro pot po goče priti na prvi sestanek in snegu, tokrat so pa odpovedali, ob tej priliki bomo tudi izvolili Če je kdo poizkusil zapeljati mi- stalni odbor, ki bo potem vodil mo in s tem malo odpreti pot, vso akcijo.
Koncert Glasbene Matice
Glasbena Matica je priredila v nedeljo, 5. novembra, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue svoj redni jesenski koncert.
Glasbena Matica goji petje že toliko let, da si je ustvarila iz-vežban pevski zbor, ki se ga ji ni treba sramovati, in si zago-
Na pobudo g. prof. Žebota so naše zavedne katoliške žene in ^dekleta zbrane na konvenciji Slovenske ženske zveze maja meseca v Washingtonu sklenile podvzeti iniciativo in zainteresirati vse katoliške Slovence v Ameriki za to akcijo.
Slovenska kapela bo spomenik vsem katoliškim Slovencem v Ameriki in zato ni več kot prav, da pri tej akciji delujemo vsi. Zato naj se vsaka slovenska naselbina organizira in pomaga pri zbiranju denarja v ta namen. Vse denarne prispevke pošljite na spodaj podpisanega tajnika. Zbrati moramo $70,000
—	to je celotna cena kapele. V prihodnjih par mesecih moramo
, poslati v Washington $25,000. Morda se vam zdi, da je to velika vsota, ampak če pomislimo, koliko nas je v Ameriki in če bi vsak prispeval samo en dolar, pa bi bila potrebna vsota kaj hitro skupaj. Številne narodnosti imajo tu že svoje kapele in bi skoro bilo sramotno, če bi Slovenci ne bili tu zastopani. Na tisoče turistov, odraslih in mladine, vsako leto obišče to svetišče in bodo lahko videli, da smo tudi Slovenci v Ameriki, ki nekaj štejemo. Saj mnogi poznajo misijonarja škofa Baraga, škofa Slomška in seveda glavni oltar pa bo zaščitnica Slovencev
—	Marija Pomagaj z Brezij.
O tem bomo še pisali in poročali vse podrobnosti. Za sedaj je nujno potrebno, da društva pošljete na to sejo svoje zastopnike, ki bodo potem lahko poročali pri društvenih sejah o tej akciji. Vabljeni ste pa tudi posamezniki če ste dobili pismeno vabilo ali ne. Vsak, ki je voljan pomagati dobri stvari, je dobrodošel. Na tej seji bosta tudi dva gosta iz Washingtona in sicer g. Chokel in g. Pregelj, ki vam bosta podrobno pojasnila vse in odgovorila na morebitna vprašanja.
Glavno za sedaj je, da se odločite in pridete v nedeljo, 12. novembra 1967, ob treh popoldne v šolo Sv. Vida, kjer bo seja v društveni sobi (Panel Room).
Na svidenje!
Frank A. Turek, tajnik 985 Bryn Mawr Ave. Wickliffe, Ohio 44092.
ZLATA POROKA
CLEVELAND, O. — V soboto, 11. novembra bosta Mr. in Mrs. Frank J. Cvar s Huntmere Avenue praznovala 50-letnico poroke na domu svoje naj starejše nečakinje Mrs. Bobby May v Euclidu. V zahvalo za božjo dobroto in darove bo ob osmih zjutraj v cerkvi sv. Jeroma zahvalna sv. maša.
Zlatoporočencema se bodo pri njunem slavju pridružili kot povabljeni gostje tudi: s. Marie Gabriel (hčerka), uršulinka, Mr. in Mrs. Robert Ross in sin Rollin z Warrenville Heights, Mr. in Mrs. John Klaus, Mr. in Mrs. Roy Simpson z družino, Mrs. Emelie Fabian, Jos. Fabian Jr. in Mr. in Mrs. Stan Zupan z družino.
Zlatoporočencema čestitamo in jima želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let.
AD
tovila tudi koncertno občinstvo, ki ne samo ceni požrtvovalnosti pevskega zbora, ampak tudi razume vse njegove težave, pa pri vsem tem ne zamuja nobene prilike, da pokaže svoje simpatije starim znancem in znankam na odru.
Kar se na Matičnih koncertih spreminja je le vsebina. Zato so sporedi koncertov značilni za vsako prireditev. Ne bi mogli misliti, da Matica nima pri tem določenih težav, ki jih ima vsak amaterski zbor na tujem, naj pripada tej ali oni narodnosti. Problemi so tem delikatnejši, ako usoda ne dovoljuje več običajnega pomladka ne v zboru ne med občinstvom. Pribiti pa moramo, da se proti usodi bori bolj junaško Matični pevski zbor kot občinstvo. Če kdo hira. bi morali najprvo pokazati s prstom na občinstvo.
Seveda mu pevski zbor skuša ugoditi, zato je sttalno na poisku takih programov, ki bi vlekli. Ta cilj je imel tudi program sedanjega koncerta. Skušal je biti privlačen. Ta cilj je dosegel, kajti udeležba pri koncertu je bila zadovoljiva.
Kdor je imel kdaj opravka z nabiranjem odlomkov iz oper in operet ali pa z ljudmi, ki jih je zadela naloga, da nabirajo take programe, ve dobro, v kakšno pevsko džunglo pride tisti, ki sestavlja sporede. Oper in o-peret je nič koliko, privlačni odlomki iz njih pa pogosto niso v skladu z umetniško vrednostjo oper in operet. Zato stoji nabiralec vsak trenutek pred precepom: kaj je boljše, privlačnost ‘ali umetniška vrednost odlomka. Pri tem mora še vpo-števati verjetno razpoloženje občinstva. Kdo bi mu zameril, ako pogosto izbira le po občutku.
Naj bo kakorkoli, program za koncert je bil dobro sestavljen. Koncertno vodstvo se lahko z njim postavi, za njegov trud mu pa moramo biti vsi hvaležni.
Odlomki iz oper in operet dajejo praviloma prednost solistom, zbori kot taki ne pridejo do veljave kot bi pevci verjetno želeli. To je pokazal tudi zadnji Matični koncert. Triumfi-rali so solistinje Dolores Miche-!in in June Price, Carolyn Sudan, Eileen Ivančič, Joe Mary Hochdorfer ter solista Frank Bradač in Edvard Kenik. Torej same znanke in znanci iz prejšnjih Matičnih koncertov. Nežno sta donela oba ženska glasova v Rožni pesmi iz Puccinijeve Madame Butterfly (Miche-iich in Price), sigurno in samozavestno je pel Bradach Tore-rovo arijo iz Bizatove Carmen, z občutkom je pela Budan arijo Olimpije iz Offenbachovih Hoffmanovih pripovedk. Eilenn Ivančič nas je pa kar presenetila z valčkom Musetta iz Puccinijeve opere La Boheme. Za njo ni prav nič zaostala Hochdorfer s prepevanjem Showboat Meed-ley, Kenik se je pa zopet postavil s prepevanjem arije iz Flo-towe Marthe.
Kot rečeno, ni zbor mogel pri' ti do prave veljave, kjer pa je> je znova dokazal, da se brez težave giblje na znani kakovostni višini. V nekaterih odlomkih je pa bilo njegovo prepevanje visoko nad povprečjem.
Koncert je dirigirala Mrs. V. Fillinger. Zdi se nam pa, da se je z dvojnim istočasnim sodelovanjem z dirigiranjem in sprern' Ijanjem na klavirju preobremenila. Za te vrste požrtvovalnost-ji moremo biti še posebej hvaležni.
Po koncu sporeda so naše misli nepričakovano zaplavale Gor čez Izaro, pa še kako rade! OP^ re in operete so že lepe, toda še lepše je to, kar nam življenj6 nudi brez vsakega sporeda, P° sebno tako presenečenje, kot jc Gor čez izaro.
I. A-
THE HOLY FAMILY SOCIETY
UsUnoTlJemi S3, novembra 1114
'PM? Sedež Met, E
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi ra enega, eden ra vse." GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, Temporary address:
42306 E. Florida Ave., Hemet, Calif.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, lil.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St, Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St,
Joliet IB-
NADZORNI ODBOR:
PRANK TUSHEK, 716 Raub St, Joliet, 111.
Matthew KOCHEVAR, 314 Darken Ave., Apt. 10-B, Joliet, 111. JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111.
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, III. 60434
MINUTES OF THE SEMIANNUAL MEETING OF HOLY FAMILY SOCIETY OF U.S.A. JULY 29, 1967
(Continued)
Report in regard to the Con-Vehtion in 1968 is as follows: formal letter has been re-^ived at the Home Office from , °ly Family Society No. 1, Jol-. > Illinois, to be host in con-^hction with St. Cecilia Lodge 0j- Joliet, Illinois.
^ formal letter was also re-C6ived from St. John’s, No. 13 Chicago, Illinois.
Regarding these two letters, ; discussion was in order and Ji ^as decided to have further 1Schssions on this matter at the
hext
meeting.
g progress report of
the
The
l 1	J-' A. \_y A-	-A- w -A. W
jJCl'etary is as follows:
^r' President and Members of
6 Supreme Board:
j, j11- February, a letter of gene-
^ information and achieve-
y^is of our Society for the
^ aj? 1966 was sent to the mem-
pers and friends of the Holy
^iiy Society. In review of
letter, I am sure that we
ijj agree the Society is show-
j § a solid growth picture and
jj .Actioning in the true frater-
te and Christian spirit of pro-
l°n for our membership.
bother letter of general in-
i Nation was sent to the Mem-
a °t the Supreme Board in
PNl of 1967. This letter also Prove, ,,
ih
^Ves that the Society is mak-a1 great strides both in the j^ident and Flealth and the e Insurance Department. q; , °ne hundred days, our So-^ issued One Million Four p Pdred Thousand Dollars in y Life Insurance.
Pre0l1’ as LJeml:)er^ ILe Su-Lt ^ ^oard, must be congratu-j), Jnr this accomplishment. iio^98 trough your authoriza-
hec aPProPriate L16 Jnnds devefary to have our Actuary
li^e^°P a complete new eompe-
^dicj! '*'nsurance Pori-lnli0
the P1 enabled us to accomplish building a progressive Productive Life Insurance
Department. You have given us the tools that were needed to build this Life Insurance Department. A good job can now be accomplished.
This magazine is the June issue of The Insurance Exchange Magazine. You will note that on Page 9, all of the Illinois Fraternal Insurance Societies are listed. All Life Insurance issued by these Societies in 1966 is also listed. The Holy Family Society ranks 11th out of 34 Fraternals for the issuance of new Life Insurance.
I can assure you that your Society will be in the upper 10% of all of the Illinois Fraternals for the issuance of Life Insurance in 1967.
April 21, 1967 To The Supreme Board Members
I know that you will join me in being extremely proud of our Society’s performance during the past 100-Day “Go For The Green Contest”. We have made great strides in both the Accident and Health Department and the Life Department.
During the 100-Day Contest, we achieved a 25% increase in the Accident and Health Department as compared to any other January, February, March and April since the Society’s existence.
The Life Department had an exciting and unusual growth. We enrolled Two Hundred and Seventy-Three new members in the Life Insurance Department. Our new members purchased and we have issued One Million One Hundred Eighty-Two Thousand Three Hundred Dollars in Life Insurance.
We have an additional Twenty-Two potential members enrolled who are in our pending file due to the need for additional medical information, blood
pressure readings, retail credit reports, and so forth. The a-mount of insurance pending for these Twenty-Two potential new members is Two Hundred Twenty-Eight Thousand Five Hundred Dollars. If we are able to issue coverage to these pending members, the total life production will be in excess of One Million Four Hundred Thousand Dollars.
Needless to say, I am overwhelmed with the progress of our Great Society. I have been
Name
1.	Duval Corporation,
Sinking Fund Debentures
2.	Texas Eastern Transmission Corporation
3.	Fruehauf Corporation Sinking Fund Debentures
Father Madic has contacted Sister Charlotte of the Medical Missionary Sisters of Philadelphia, Pennsylvania, in regards to our Society’s desire to find a project which will enable our membership to perform real corporal works of mercy. Father Madic has given me a great deal of literature in regards to the wonderful work the Sisters are performing. We will explore the possibilities of a future association with the Sisters and advise you of our information at the Semi-Annual Board Meeting.
In conclusion, I would like to say that the fact that the Holy Family Society is able to move ahead with vigor and is able to be of real assistance to our membership is a tribute to everyone in our Society.
I am pleased with your continued confidence in me and I pledge my continuing efforts to operate a sound and aggressive Society in your behalf.
Warmly and Fraternally yours.
working on a new incentive program and have put the wheels in motion for a new contest that will be called the “Holy Family Society All Winners Derby.” All Representatives of the Holy Family Society and their wives will meet in Joliet on Saturday, May 13, 1967. A fun night has-been planned and the new contest will be announced at this meeting.
Your Society has accumulated some excess cash and the following investments were made:
Date Interest Amount
3-	29-67	61/2%	$15,037.92
4-10-67	6%	$10,020.00
4-	18-67	6%	$10,038.33
$35,096.25
HOLY FAMILY SOCIETY-USA Joseph J. Konrad, Secretary and Business Manager
JJK/ldd
(To be continued.)
-----o------
Slovenski športni klisb keglja
CLEVELAND, O. — Po četrtem tednu kegljanja izgleda, da bo tekma za prvo mesto dolga in ostra. Doslej smo imeli še vsak teden novo skupino na vrhu. Čeprav so Komarji, Lovci in Živali pomedli vse točke od nasprotnikov, je bila večina iger odločena v desetem “frejmu”. Razlika med porazom in zmago je bila tako majhna, da je rezultat desetega frejma odločal ne samo izhod igre, ampak tudi število podrtih kegljev serije.
Izidi 4. tedna tekem 5. novembra so sledeči:
Ime	D.	I.	Skupno
1. Komarji	23	5	7345
2. Furmani	21	7	7295
3. Živali	19	9	7045
4.	Race
5.	Cigani
6.	Levi
7.	Lovci
8.	Grabnarji
9.	Veverice
10.	Planšarji
11.	Sove
12.	Polži
13.	Kavke
14.	Olimpija Na svidenje!
19	9	6956
16	12	6976
16	12	6833
15	13	6950
14	14	7069
14	H	7066
10	18	7004
9	19	7040
7	21	6915
7	21	6758
4	24	6928
Grabnar
-----o-----
Za vežjo variios! v zraku
Sistem bo pilote opozarjal na možnost trčenja
Ameriška industrija snuje računalniški sistem, ki naj bi v posebno kritičnih položajih podprl, pospešil in tudi nadomestil človeške reflekse. Snovalci naprave imajo v mislih predvsem nevarnost trčenja v zraku. Ne gre samo za to, da bi izoblikovali elektronski sistem za svarilo pilotom, naprava naj bi pilotu prihranila tudi čas za preudarek, kaj naj stori v določenem trenutku in kaj naj opusti.
Seveda bi morala biti naprava dovolj poceni, da bi si jo lahko omislili tudi lastniki zasebnih letat, ne samo vojaška letalska poveljstva in uprave družb za civilni letalski promet.
Če naj sistem doseže namen, mora biti z njim opremljenih čimveč letal. Predlogov je več; eden izmed sistemov, ki obetajo največ, meri višino obeh letal in spremembe razdalje med njima. Brž ko se razdalja skrajša pod programirano in se letali gibljeta v določenem višinskem pasu, posvari računalnik oba pilota. izračuna, koliko časa je še do trčenja, in glede na položaj : predlaga zavoj navzgor ali nav- 1 zdol.
V ZDA nihče več ne dvomi!



-A.LjX.1 Y STOjRES
'INCLUDING MAY'S SHEFFIELD.
mmm
s
Oblecite to novo savna obleko, da se znebite odvišne teže! Ta obleka deluje medtem, ko vi delate ali počivate. Zajame vso telesno toploto, da izlije dodatno vlažnost. Napravi vaše ohlapno telo zopet krepko. Ena velikost za vse postave. Naročite to obleko sedaj po pošti ali telefonu: CH 1-3070; Elyria, 322-6304; Lorain, 233-6141, v športnem oddelku na drugem nadstropju, v mestu in podružnicah.
KUPUJTE PRI MAY DNEVNO: V MESTU OD 9:30 DO 5:45; OB PON. & ČETRT. DO 9. ZVEČER >ODRUŽNICE DNEVNO OD 9:30 DO 9:30. MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE.
o potrebnosti takšnega sistema za varnost v zračnem prometu, ki se bo v prihodnje prav gotovo razvijal še hitreje kot doslej. Letalske družbe v ZDA imajo zdaj okoli 2000 potniških letal, prišteti pa je treba še kakih 90.000 zasebnih športnih in poslovnih letal. Čez deset let bo potniških letal po napovedih izvedencev okoli 3500. zasebnih pa bržkone že 180.000. V te podatke niso všteta vojaška letala.
Nevarnost trčenja letal v zraku ponazarjajo podatki ameriškega urada za nadzorstvo nad letalskim prometom: lani so poročali o 463 položajih, ko je le malo manjkalo, pa bi prišlo do trčenja. V tem obdobju so kontrolni stolpi in centri za zračni promet spremljali in usmerjali skoraj 60 milijonov letov. Ni pa znano število tistih položajev, pri katerih bi lahko prišlo do trčenja, a jih ni nihče registriral, oziroma ni poročal o njih. --------------o------
Moskva ima že “sedma nebesa”
MOSKVA, Rus. — Marsikateri Moskvič se je namrdnil, ko je zvedel, da bo naj višja restavracija v Rusiji dobila ime sedma nebesa. Nahajala se bo namreč 1,000 čevljev visoko v novem televizijskem stolpu v Moskvi, ki bo služil za anteno pre-stolici in okolici, skupaj 12 milijonom prebivalcev s 3 milijoni televizijskih aparatov. Restavracija bo imela prostora za 288 gostov, bo izredno razkošno opremljena in seveda tudi primerno draga. Proletarci jo bodo lahko
Moški dobijo delo
Delo dobe
Slovensko gradbeno podjetje zaposli stavbene mizarje in njih pomočnike.
MILAN JAGER 797 Babbitt Rd. Tel. 944-6755
(217)
MACHINISTS
TKE GLEVELABIB PNEUMATIC ToeS Go.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
mmimmn
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR3TEL
Contouring and profiling Machines
m mm mm
mmm mim
MUfiG liUHftfES
mm mim mirnim
mmmim
mmim
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(216)
le gledali od spodaj gori.
Televizijski stolp sam bo visok 1,748 čevljev, konica bo pa obstojala iz 500 čevljev dolge antene, bo torej 300 čevljev višja od antene na Empire State Building v New Yorku. Za stolp sam so porabili 32,000 ton jekla in betona.
------o------
Vabi na (praznovanje druge tisočletnice!
LONDON, Ang. — Angleška pošta ima nov vir dohodkov. John Goodman se je spomnil, da je treba že sedaj misliti na proslave druge tisočletnice po Kristusovem rojstvu. Zato je sestavil idejni program za proslavo in ga sedaj razpošilja po Angliji z vabilom, naj se vsak naslovljenec resno zavzame za načrt, da bo 1. 2000 praznovano, kot se spodobi.
Ima pa že tekmeca. Neki njegov rojak je začel nabirati podatke, kako je človeški rod praznoval prvo tisočletnico. Ko bo gradivo nabrano, bo objavljeno v posebni knjigi. Mimogrede bodi povedano, da sta oba avtorja teh idej že v letih.
------o------
Gavina obisk v Vietnamu ni spreobrnil
SAIGON, J. Viet. — Upokojeni gen. James Gavin si je en teden ogledoval razmere v Južnem Vietnamu. Ko je svoj obisk končal, je povedal časnikarjem, da svojega stališča v vprašanju Vietnama ni bistveno spremenil. On je za omejitev ameriškega vojaškega napora na obalna področja in na politično rešitev vietnamskega vprašanja. Po njegovem bi Združene države svoja materialna sredstva lahko boljše porabile doma kot v Vietnamu.
J. Gavin ne smatra Vietnama za strategično važnega in je proti ameriški navzočnosti na azijski celini.
------o------
Današnja žena
On: “Že zopet nova obleka. Včasih so bile ženske bolj šted-Ijive.”
Ona: “Kaj boš govoril. Iz ene obleke svoje stare matere bi si jih lahko napravila pet ...”
Ženske dobijo delo
Iščemo ženske
za lahko skupinsko delo elektronskih delov. Prednost imajo absolventke srednje šole ali gimnazije. Oglasite se na 1845 E. 30 St. ali kličite 781-1911.
(217)
MALI OGLASI
V	najem
Soba se odda poštenemu moškemu srednje starosti, mirno stanovanje, nič otrok. Kličite 531-6129.	(217)
Stanovanji v najem na E. 61 St. blizu Sv. Vida
Čisto 3-sobno stanovanje, zgoraj, za $36.50.
5-sobno stanovanje v “duplex” hiši. Kličite FA 1-3204.
_________________________ (x)
V	najem
Odda se 5-sobna hiša na 609 E. 125 St. Vse udobnosti. Kličite PO 1-1171.	—(218)
V	najem
Starejši ženi se nudi stanovanje ter vso oskrbo. Kličite za tozadevni dogovor tel. 361-4139 od 6-9 zvečer.	—(217)
V	najem
5 sob se odda zgoraj, z garažo, vse na novo dekorirano, gorkota na peč. Na 1067 E. 69 St. Kličite EN 1-5084-	—(217)
Kupim harmoniko
na gumbe, nekdanjega Mervarjevega izdelka. Kdor jo ima za prodati, naj piše v angleščini na: Joseph S. Lisik, 512 W. North St. St. Charles, Mich. 48655.	(217)
V	najem
Oddam 4 sobe, zgoraj, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 451-9434.	—(217)

Blaže je zmajeval z glavo. To mu ni šlo v glavo, da bi res samo mestni delavec bil kaj, kmfetiški pa kar tako-le nič .. •
“Boš pa še ti odpovedal, delo pri Pučniku, kali?” je vprašal Tinčeta napol resno, napol zbadljivo. Zakaj znano je bik), da Tinče ne vozi rad oglja in da se je ponujali Pučniku, da bi vozil les, a ne oglja; še le ko mu ni bilo dovoljeno in ko drugje ni mogel dobiti službe,, se je baje udinjal za oglje. Teg|a pa seveda Tinče ni hotel priznati...
“Jaz da bi odpovedal?” je rekel na Blažetovo pripomnjo; “saj nimam zakaj ... Pri Pučniku mi je všeč, da mi bolj biti ne more. Mi ni nič hudega ... Kadar mi pa kaj prav ne bo — o tedaj pa odpovem kar naravnost!”
“Če te Pučnik sam ne bo prehitel!” se je vtaknil vmes Andrej. Dotlej je ležal na klopi ter molčal in mežal. Tinče je mislil, da spi.
Vendar je hotel Tinče tudi Andreju ugovarjati-
“Pučnik, da bi mi—.”
Toda Andrej je bil že na drugem predmetu. Videl je, da se je bil Tinče neprevidoma zadel vreče, ob kateri je stal. In takoj ga je opomnil, češ:
“Poglej, srajco si si umazal!”
Tinčeta je bilo sram. Pogledal je okrog sebe, in ko je zapazil Pučnikovo moko, je začel znašati vreče na voz.
Blažetu se je prav za prav dobro zdelo in smejal bi se bil Andrejevi opazki, a se ni hotel zameriti Tinčetu. Zato je šel rajši ven in pomagal Tinčetu nakladati.
In da bi potolažil Tinčetovo nevoljp, če je je kaj bilo, se je pogovoril z njim in ga pridržal nekoliko.
“Vidiš, Tinče, meni se dobro godi pri Andreju,” mu je rekel zaupno.
“Ali dobro —? No, saj je prav, da se ti.”
CHICAGO, ILL.
BEAL ESTATE FOR SALE
RIVER FRONTAGE 100x300 above Dam in Yorkville. Small home with oil baseboard heat. Priced in low teens. Good boating, fishing, winter sports.
E, L. CAMPBELL, Real Estate Fred Schneider, Agent 312-553-7288; 553-7602;	553-7404..
(216)
“In ravno tebi, Tinče, se imam zahvaliti za to.”
“Meni?”
“Tebi, ker si mi ono nedeljo, ko sem pasel na Posečnikovi planinici, rekel ‘pastir’. — Takrat si mi odprl oči... Sicer ne vem, ali bi bil zdajle tukaj ali ne.”
“Vidiš!” je dejal Tinče samozavestno in sedel na voz.
“Kaj pa na harmoniko — ali še kaj godeš?” je vprašal Blaže pri slovesu-
“Ne več. Se mi je zdela prevelika in prenerodna, zato sem jo prodal Muretovemu. Zdaj godem na orglice za na usta — je bolj prijetno ... Ko vozim v mesto, sedim vrh voza in godem, da vse pleše okrog mene in da ljudje glave potikajo skoz okna... O, tudi meni ni nič hudega!”
Blaže zopet ni vedel, kaj bi si mislil: ali bi verjel Tinčetu in mu zavidal srečo, ali pa neverjetno zmajal z glavo in ga zavrnil. Tinčetove besede so sicer zvenele lepo, toda srajca je pričala—kako bi rekel—črno ...
Vendar je Blaže še dolgo stal na mestu in gledal za Tinčetom, ko se je .ta odpeljal po grapi. In neka zavistna misel mu je vstajala v duši, polagoma kakor se dviga ob poletni vročinj na jasno nebo hudouren oblaček ...
In ko je prišel nazaj v mlin in ga je sprejel Andrej z bučnim smehom, češ: “Ali si videl, da se je poznalo na vsaki vreči najmanj šest njegovih reber?” se mu Blaže sprva ni smejal. Prav tisti trenutek mu je prišlo na misel, da morebiti tak-le človek,
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
PLATER
Experienced on Nickel & Cadmium. Small parts. Opportunity for advancement. Good wages & benefits. Apply
AUTOPOJNT COMPANY 1801 W. Foster, LO 1-3200
Mr. H. Nelson
An Equal Opportunity Employer
(222)
WANTED TOOL & DIE MAKER BUILD & REPAIR
Top wages and Overtime. Other Benefits. Apply
AUTOPOINT COMPANY ..1801 W. Foster Ave., ..LO 1-3200...
Ask for Mr. H. Nelson An Equal Opportunity Employer
(222)
MALE HELP
NEEDED AT ONCE FOUNDRY WORKERS
COREMAKERS — MOLDERS CHIPPERS and GRINDERS i	STEADY WORK
Apply by Mail — Wire or in Person:
FITCHBURG FOUNDRY
Benson Street, Fitchburg, Massachusetts 01420
(217)
NEED AT ONCE
i
TAILORS SECTION FOREMEN
MEN’S COATS AND PANTS
This major manufacturer of men’s clothing seeks experienced tailors to assume responsibilities as section foremen in our coat and pants shop. Excellent fringe benefits include 3 weeks paid vacation, paid hospitalization, insurance and employee discount. Salaries commensurate with experience and qualifications.
Wire, write, apply or call Personnel Department
MR. ALEXANDER
L. GRIEF S BROTHERS
Division of World’s Largest Manufacturer of Apparel
GENESC0, INC.
401 Homeland Avenue, Baltimore, Md. 21212
Phone 301-435-1000 — Call before 4 P.M.
An Equal Opportunity Employer
______	(217)
kakoršen je Petelinov Tinče, ki vsak dan vozi v mesto in nazaj, vidi in izkusi še največ... No pa ta misel je obvladala Blažeta samo za hip. Takoj nato je iz-previdel, da je neumno, sploh misliti o tem. Zato se je rajši nasmehnil ter pritrdil Andrejevi opazki, rekoč:
“Prav gotovo — šest reber se mu je poznalo in še pleča povrh ...”
XVII.
Nedelja je prišla — semanja nedelja — in Blaže je bil mož-beseda. Andreju je kar naravnost povedal, da gre na ples, in ta mu ni branil. Micona pa mu je dala denarja in mu tudi ni branila ... In šel je.
Mrak se je delal in pivska soba Lovrinova je bila do mala polna, ko je vstopil. Blaže. Kadilo se je po izbi in fantje so že plesali in razbijali, da so deske odskakovale od tal. Dekla je bila ravnokar poškropila po tleh;
zato se je para, pomešana s prahom, dvigala proti stropu in odsevala v luči, ki so jo bili ravno tedaj prižgali. Z vinom in pivom prenasičeni zrak je puhtel pri durih in oknih na prosto.
Blaže je obstal na pragu. Tesno mu je prišlo pri srcu in za tisti hip se je pokesal, da se je držal obljube in prišel •.. Tolike druščine ni bil .vajen in v takem hrušču in trušču še ni bil... Že se je hotel vrniti in, če treba, se tudi zameriti Bolantacku in drugim...
Toda namenjeno je bilo drugače.
Bolantaček, ki je sedel v kotu za mizo in je bil prav tedaj odložil harmoniko, ga je zapazil pri durih.
“Blaže, pit pojdi, pit!”
In pokazal mu je z roko na prazno mesto poleg sebe.
Ta opomin je vzbudil v Blažetu hipoma srčnost in samozavest. Preril se je skoz sredo sobe
in prisedel k Bolantačku.
Potem je pa bilo vse dobro. Bolantačka je imel poleg sebe in raz svoje mesto je mogel videti po vsej sobi. To je bilo dovolj; več si Blaže ni želel.
Fantje, ki so dotlej plesali, so med tem posedli po klopeh in dekleta tudi. In potem so peli, pili, smejali se, nagajali si itd.
Pa kaj je Blažeta brigalo vse to! Njemu je bilo dovolj, da je videl pred seboj vesele obraze in da je bil sam vesel med njimi.
Sicer je pa imel Bolantačka poleg sebe in ta mu je razložil, kar mu je bilo treba vedeti. Ta ga je po potrebi seznanjal s fanti, s katerimi se Blaže dotlej še ni poznal. In vsakdo izmed fantov se je Blažetu prijazno nasmehnil, ali mu vsaj namignil v pozdrav. In to je bilo Blažetu dovolj.
Kaj bi pravil — dosti rečeno: ni minilo pol ure in Blaže je bil toliko kot domač v družbi... In
(CANDLE — ACTUAL SIZE)
To posebno darilo bo olep-
Hl šalo vaše praznike
wir
ODPRITE NOVI “BOŽIČNI” KONTO!
To, z lorbarjevim vonjem odišavljeno dekorativno svečo, v barvitem steklenem vzorcu, dobite kot darilo, če se pridružite našemu Society božičnemu klubu. • Odprite vaš božični konto sedaj in imeli boste pripravljen denar za praznične stroške prihodnje leto. Hranite po $1, $2, $5 ali $10 vsaki teden. • Oglasite se v enem od 22 uradov Society in odprite vaš 1968 božični klub. In prejmite kot darilo krasno dekorativno lorbarjevo svečo!

NATIONAL BANK
to ni mala stvar!
Pa to, kar je bilo doslej, to še ni bilo vse. Najlepše je imelo priti. Najlepše je bilo tedaj, kadar je vzel Bolantaček harmoniko v roke in zagodel. Hej, kako je tedaj Blažetu burno zapla-lo srce in kako je bil hipoma ves drug; kakor bi mu bil človek ognja nalil v žile namesto krvi ... Pa tudi na druge je delovalo.' Kako je tedaj vselej završalo v družbi in kako je vse rinilo po koncu in tiščalo na prostor sredi izbe, zbirajoč se v vrste in pare za ples!
Saj je pa bila tudi godba, ki jo je Bolantaček takorekoč čaral iz harmonike, kakor nalašč za to, da je živ človek ni mogel pozabiti vse življenje, ako jo je poslušal le enkrat... To so bili glasovi: ubrani, okrogli, globoki, glasno doneči... Ti glasovi so ob enem jokali in vriskali, bobneli in doneli, pojemali in usihali ... In s temi glasovi so v Blažetovem srcu oživele neke nove strune, ki so tudi vriskale in jokale, pojemale in usihale,
pa zopet naraščale in se smejale...
Blaže se je smejal. — Poslušal je ... bil je vesel prek vse mere ... gledal je in gledal... To mu je bilo nekaj novega, doslej še nepoznanega.
Pari po sobi so se drevili ih se sukali kakor v vihri in Bolan-tačkova harmonika jih je dre-vila huje in huje...
In tako je tekel večer.
Blaže je bil-.. Polagoma je sicer srkal dobro kapljico, a vztrajno. Žejen je bil in denar je tudi ime!... Sicer pa, saj so drugi tudi pili!
In čim dalje je potekal večer, tem bolj domačega, tem bolj prostega se je čutil. Prijaznost fantov ga je vzpodbujala; bil' je vedno zaupnejši, vedno veselejši, vedno glasnejši. Vino je storilo svoje in godba ga je navduševala bolj in bolj ... Naposled si je upal celo izza mize. Kadar niso plesali, je celo stopil par-krat po sobi gori in doli in iz" pregovoril par besed s tem ali onim.
OF, CLEVELAND.,
CLAN FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION
'■	’ -t,,	- V.A “A ■ • *‘.Vi
Kis istr -Muta! « k
m^masiiaaiBa csss im. nt a e m s a mm csi 'WM V. V, W 9, w.
Kssssrasssass:®'?

mmmm





the new	'«1—1
MAGIC GHEE
©MS iiJiiidE
’"esaaH
Z400-1
MOW ONLY
Efficiency is the keynote of the new Magic Chef Gas Range. Combined with its new features and elegant styling, Magic Chef brings you a real bargain ... a real value. MAGIC CHEF ECONOMY FEATURES:
•	No-Drip Top
•	High Performance Burners
•	Red Wheel Lo-Temp Oven Control
•	Rc!!-Out Smokeless Broiler « 2-piece Broiler Fan
® 4 Leg-Levelars
•	Storage Compartment
EASY MONTHLY PAYMENTS
START COOKING WITH SUNSHINE ON A MODERN
Gas ranged
• flame-kissed flavor • burner-with-a-brain '• Instant-on, i Instant-off heat
• smokeless broiling
NORWOOD
WHUKE i FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUSNIK & SONS