Leto III. Maribor, sobota 10. januarja 1920. St. 7. Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po poSti K 6 50 mesečno. četrtletno K 19’50. Če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6'—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik opoldne. Posamezna številka stane 40 vin. UredniStvo in uprava: Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.) Telefon uredništva St. 276, uprave št. 24. Razlastitev veleposestev, j LDU Ljubljana, 9. januarja. Po informacijah pri poverjeništvu za agrarno reformo objavlja ljubljanski dopisni urad: Po naredbi z dne 25. novembra in z dne 21. julija 1919 se vsa veleposestva razlastijo in sicer proti odškodnini. Brez odškodnine se pa razlastijo veleposestva bivše habsburške dinastije ter dinastij vseh nam sovražnih držav in končno ona veleposestva, ki so jih darovali Habsburžani, v kolikor še niso prešla v tretje roke. Izmišljena vest o demisiji Kramerja in Kristana. Beograd, 9. januarja. Današnja »Tribana" prinaša vest, da je radi valutnega vprašanja prišlo do ministrske krize, in da sta ministra dr Kramer in Kristan podala ostavko, ker vsi Slovenci stoje na^stališču, da je treba izmenjati krono z dinarjem al pari, ter odklanjajo načrt Veljkovida. V nasprotju s to vestijo se ugotavlja, da je neresnično, da bi bila slovenska ministra podala ostavko, kajti ministrski svet o valutni reformi ni sklenil ničesar končnoveljay-nega. Seja ministrskega sveta pri kateri se bo sklepalo o nadaljnih korakih glede valutnega vprašanja, se bo vršila bržkone šele prihodnji torek dopoldne. Zanimive aretacije. LDU Zagreb, 9. januarja (Službeno.) Aretacija dr. Viktorja Benkoviča s četvorico uradnikov se je izvršila radi kriminalnih pregrešk proti državi. Po razpustu zveze javnih nameščencev je dr. Benkovič organiziral, seveda tajno, udruženje proti odredbam državne oblasti in priredil v Zagrebu več tajnih sestankov. V pokrajinska mesta, tudi v Slovenijo so odšli v imenu tega udruženja posebni odposlanci, med njimi tudi dr. Benkovič. Potek preiskave ne dopušča, da bi se o tem že sedaj več poročalo. Zagreb, 9. januarja. Poleg glavnega voditelja hrvatskega uradniškega pokreta dr. Benkoviča, so bili aretirani še uradniki Mlinarič, Cindrič, Serbed-žija Mihovdin in dr. Stožir. Aretiranih je bilo še 17 drugih javnih nameščencev. Naloge nove mirovne konference. LDU L y o n , 9. januarja. (Brezžično). Prvo vprašanje Vrhovnega sveta bo jadranski problem. Britansko časopisje prinaša o ffem že nekaj podrobnosti. Po njihovem mnenju bi postali Reka in Zadar prosti mesti, da se zadovolji volji prebivalstva, ki hoče biti samostojno Dalmatinska obala bi se pa nevtralizirala. Drugič bo moral svet trojice rešiti vprašanje Turčije, posebno Carigrada; ugotoviti mere, ki bi se morale podvzeti proti Nemčiji, v slučaju, da ta ne bi hotela izpolniti predpisov mirovne pogodbe; sestaviti noto Holandiji, s katero se zahteva izročitev razcarja Viljema; vprašanje francosko-angleške zveze, za slučaj, da Amerika ne ratificira versaillske mirovne pogodbe ter tako izstopi iz zveze Francija—Anglija—Amerika ter končno vpraša nje Rusije, ki se bo obravnavalo popolnoma znova in na čisto drugi podlagi kot doslej. „Slovenčeve“ izmišljotine. LDU Ljubljana, 9. januarja. „S!ovenec" piše, da je finančno ministrstvo že začelo praktično izvajati sklep zamenjave kron v dinarje v izmeri 1—4 , kar pa je popolnoma brez podlage. Končno veljaven sklep o ureditvi naše valute se bo sestavil komaj tekom tega meseca. Povratek naših vojnih ujetnikov iz Italije. London, 9. januarja. Jugoslovenski poslanik v Rimu, g. V. Antonijevič, se je dogovoril z italijansko vlado glede povrnitve jugo-slovenskih vojnih ujetnikov v domovino. „Ti-mes" objavlja ob tej priliki brzojavko iz Splita, da bo Italija poslala dnevno 200—300 jugoslo-venskih ujetnikov v Split in pristavlja, da je to jasen dokaz, da je Italija spremenila svoje stališče glede dalmatinskega vprašanja. Švica za svojo nevtralnost. LDU Lyon, 10. januarja- (Brezžično) Ker ima odgovor, ki ga je dal vrhovni svet na švicarski memorandum glede Zveze narodov več točk, o katerih je treba razpravljati, ni izključeno, da odide predsednik konfederacije Ador v Pariz, da se tam pogaja za končni sporazum. Bistveno vprašanje, ki ga je treba še rešiti, obstaja še v tem, da zahteva Švica, da se ji za vedno prizna njena neutralnost. Vojaška konvencija. LDU Berlin, 9. januarja. »Tag-liche Rundschau« poroča iz Basla: »Press Information« pOroča iz Pariza: Clemenceau je izjavil zastopnikom časopisja, da mora Francija stremiti pc ozki vojaški zvezi s Poljsko, Čehoslo-vaško in Jugoslavijo, ker se samo tako zavaruje oblast na vzhodu. Potrjuje se da se mude sedaj zastopniki Poljske in Jugoslavije v Parizu, da se dog*-vorijo glede vojaške konvencije s Francijo. Mirovna pogodba danes uveljavljena. LDU. L y o n, 9. januarja. Končnove-ljavno je določeno, da se versailleska mirovna pogodba uveljavi to soboto, 10. t. m. Ceremonija uveljavljenja se bo vršila v pariškem ministrstvu za zunanje stvari v tako zvanem »Sale d’horloge«. Najprej se bc podpisal protokol, ki je bil sestavljen dne 1. novembra 1919, na to se bodo izmenjale ratifikacijske listine in končno bo predsednil. mirovne konference izročil načelniku nemške mirovne delegacije pismo, ki vsebuje neka! olajšav k določbi protokola z dne 1. novembra 1918, glede izročitve radijskega ma-tarijala. Aktu izmenjave bodo prisostvovali zastopniki onih držav, ki so že-ratificirale versaillesko mirovno pogodbo, namreč Francija, Velika Britanija, Italija, laponska, Bo livia, Belgija, Brazilija, Guatemala, Peru. Poljska, Čehoslovaška, Siam, Argentinija in Nemčija. V soboto se bo z vso naglico uredila še zadnja ne popolnoma pojasnjena vprašanja glede uprave na plebiscitnih ozemljil, zlasti glede pravosodstva. Poljaki proti boljševikom. LDU. M or a v s k a - O st r a v a, 9. jan ,,Gazeta Vječorna" poroča, da je poljska vhujk sklenila pogodbo z Denjikinovo armado, po kateri naj bi poljske čete pričele z ofenzjvu proti Kijevu in zadrževale prodiranje boljše-vikov v Ukrajini. Prepoved povrnitve Hohen-zollercev in Habsburgovcev. Berlin, 9. januarja. Vrhovni svet je pritrdil francoskemu (predlogu, |n& podlagi katerega so zavezniki upravičeni, prepovedati za vedno povrnitev Hohenzollercev in Habsburgovcev. Poljaki prodirajo proti Ukrajini. LDU Pariz, 9. Januarja. Po iz-vestjih iz Varšave nadaljujejo poljske čete prodiranje proti Ukrajini. 4700 žrtev komunistične vlade na Madžarskem. London, 9. januarja. »Times« poročajo ob priliki usmrtitve komunističnega vodje Korvin-Kleina, da je bilo v času komunistične vlade na Madžarskem usmrčenih nad 4700 oseb. Nemci ne smejo v Indijo. LDU Amsterdam, 8. januarja. Kakor poročajo »Times«, ne bo smel noben Nemec najmanj 3 leta v Indijo. Premog za plinarno došel. Včeraj je dospelo v Maribor 30 vagonov premoga za našo plinarno. Ako bi ne bilo tega premoga, bi bila v pondeljek plinarna ustavljena in Maribor bi bil v temi. To je najboljši odgovor na napade »Straže« in drugih zabavljačev. Politični pregled. Reka. V sredo je sklical D’ Annunzio izredno sejo »Consigliu Nationale«, na kateri jo poročal o svoii najnovejši noti, ki jo je odposlal rimski vladi v vprašanju umaknitve z Reke. D’ Annunzio je pripravljen baje zapustiti Reko, če mu rimska vlada obljubi, da ne bo niti njega, niti njegovih častnikov in vojakov zasledovala radi upora in dezertacije. Istotako mora obljubiti, da „Con-siglio Nationale" ni dolžen položiti nikakih obračunov, bodisi da pripade Reka Italiji J ali ne, — Ardit, ki je težko ranil novinarja Krznariča. je priznal, da je bil v to podkupljen. Dobil je za nagrado znesek 5000 L. Pravi pa, da bi vseeno tega ne bil storil, da ga niso poprej opijanili. — Andrea Ossoi-nach, največji reški kričač, je izstopil iz »Consiglia Nationale«, ker se je ta izjavil za D’Annunzijev odhod z Reke. — Na Reki se je raznesel glas, da poleti D’ Annunzio še ta mesec na laponsko. — Morda misli zasesti Port-Artur ? Otvoritev diplomatičnih odnošajev med Brazilijo, Nemčijo in Avstrijo, se bo izvršila, kakor poročajo iz Berlina, že tekom prihodnjih dni. To pa radi tega, ker hoče brazili-janska vlada omogočiti nemškim in avstrijskim poljedelskim delavcem čim številnejše izseljevanje v Brazilijo. Nova italijanska orijentacija. Iz Rima poročajo, da želi priti Italijanska vlada čim-prej mogoče do rešitve jadranskega vprašanja, bodisi potom antante, bodisi potom direktnega sporazuma z Jugoslavijo. Rešitev mora bazirati na minimumu italijanskih zahtev glede vojaške garancije na Jadranu ter na pravici samoodločbe za Reko. (?) Več Italija ne more popustiti. V italijanskih diplomatičnih krogih se sodi, da ta nov predlog, čeprav bo naletel na ovire, krije vendar v sebi nado na uspeh končnega sporazuma. Bolgarska. Razmere v Bolgarski so vedno bolj zapletene. Iz Sofije poročajo, da je prišlo tam ponovno do revolucijonarnega ustanka, pri katerem je bilo nad 100 oseb mrtvih. Tudi po deželi je razburjenost silno velika ter sc dan na dan veča. Vlada je odstopila in kakor vsi znaki kažejo, bodo prevzeli novo vlado socija-listi, katerim stoji na čelu Danev. Misija Stanr buliskega v Beogradu je popolnoma propadla ker beograjska vlada bolgarski ne more zaupati. Na povratku iz Beograda je bil na Stambuli-skega izvršen komunistični atentat, ki pa ni uspel. Uboga Rusija. Ni dovolj, da so Rusijo ugonobile nemške in avstrijske čete, notranje Dr. Ljudevit Pivko: Kulturno-prosvetno delo v sokolskih društvih. (Dalje). Predavanj sokolske vsebine naj priredi kulturno-prosvetni odsek v društvu v vsakem upravnem letu vsaj troje ali četvero. B. Splošno - izobraževalna predavanja, ki širijo duševno obzorje članov in drugih poslušalcev, ki odpirajo mislim in spoznavanju nove svetove in budijo zanimanje po znanju in lastni izobrazbi, je treba prirejati metodično v tečajih. V vrsti predavanj iz gotove stroke stopamo polagoma in nazorno od znanih preprostih pojmov k višjim. Vsled tega prirejamo najrajši kultumo-prosvetne tečaje, v katerih skušamo doseči vsaj uspeh, da dobe pošlušalci jasne nazore o dotičnem predmetu in si dobro pomnijo vsebino v glavnih obrisih. Uspehe dosezamo, ako uporabljamo marljivo dobre in lahko umljive primere, slike in demonstracije in navajamo poslušalcem dobre knjige kot vire, kjer najdejo več znanja in gradiva o dotičnem predmetu. a) Predavanja iz zdravilstva in higiene štejemo še k sokolskim štrokovnim predavanjem, zlasti predavanja o prvi pomoči pri nezgodah, o anatomiji, o fiziologiji. Poleg teh predmetov, ki spadajo v okvir praktične biologije je segati po ostalih strokah biološke vede, ki pojasnuje tajnosti živ- državljanske vojne, pobune, revolucije, blokade itd. sedaj ji je padla na hrbet še — japonska intervencija v' Sibiriji. Morda je mislil kdo, da delajo Japonci vse to iz ljubezni do Rusov, toda, da temu ni tako, to nam potrjuje „Politi-ken", ki poroča iz Rusije, da zahtevajo Japonci za svojo interveneijo prepustitev — sibirskih rudnikov. Madžarska. Iz Budimpešte poročajo, da je piispel tjakaj general Franchet d’Esperey ter konferiral z ministrskim predsednikom Huszarjem ter zunanjim ministrom grofom Somssichem. Jedro pogovorov je tvorilo vprašanje, ali naj se izvedejo volitve v madžarsko predstavništvo tudi v ozemljili, ki so zasedena po Romunih in Jugoslovanih, ali ne. General Franchet d’Esperey je izjavil, da Romuni in Jugoslovani vkljub ponovnim pozivom od strani antante, naj izpraznijo ozemlja, ki jim ne pripadejo, tega nočejo izvršiti. Madžarski politiki so mnenja, da se volitve v onih ozemljih, dokler so zasedena ne smejo vršiti. Prizadeti bodo pri tem najbolj liberalci, kajti prebivalstvo zasedenih ozemelj je po večini reformistično ter liberalno. Avstrija. Kakor znano se je dr. Renner vrnil iz Pariza precej potolažen; dobil je od antantne gospode polno košaro najlepših obljub. Sedaj pa je Vrhovni zavezniški svet sporočil na Dunaj, da obljub ne more izpolniti. Francija, Anglija in Italija so izjavile, da niso v stanu preskrbeti v Ameriki potrebnih živil za Avstrijo in to radi tega ne, ker jim manjkajo za to potrebni dolarji, Amerika pa za enkrat tudi ne more več dati kredita. S tem se je položaj avstrijske prehrane poslabšal do obupa. S koncem tega meseca poidejo poslednje zaloge živil, ki so še na razpolago — in potem? Avstrijci u-gibljejo in premišljujejo, toda od nikoder ni rešilne misli, ki bi jih navdala z upanjem. Pači Dr. Renner je prišel na dobro idejo, sklenil je potovati v Pr^go in Beograd — da se poraz-govori radi gospodarskega združenja vseh treh držav. Avstrija sama zase ne more živeti, ker pa umreti tudi noče — naj pomagajo slovanski bratje. Tempora mutantur! Kam smo prišli 1 Poprej, ko so bili naši vladarji in mi njihovi sužnji nas niso poznali,'sedaj pa, ko uvidevajo, da so Ijenja in razlaga nastanek, razvoj in umiranje v življenju. Temeljni zakoni življenskih pojavov so narodu premalo znani. (Morebiti je naš človek slučajno ujel na svoje uho ime Darwin, malokdo pa pozna vsebino in pomen darwinizma. A vendar zanima ta veda vsakega človeka.) Posebna biološka stroka je nauk o živalstvu (zoologija) in nauk o rastlinstvu (botanika). b) Prirodne vede ponujajo ogromno, nepregledno število predmetov zanimivih predavanj. Prirodo želimo spoznati vsi; znanje njenih zakonov in moči nam je vir blagostanja, gospodarskega napredka. V bogastvu in krasoti narave pa nahajamo tudi zadoščenja, veselja, najžlahtnejših užitkov. Iz ljudske šole si odnaša človek premalo znanja o prirodi. Nedoletnost razuma in učni način branita učencu, da bi popolnoma umeval ie vede ter si zapomnil kai. Narod je vsled tega glede prirode in njenih pojavov zelo neveden. Naš vaščan si često ne razlaga prirodnih pojavov mnogo bolje nego najnevednejši Afrikanec. In tu moramo segati večinoma po tujih poljudnih spisih, ker je domače slovstvo v vseh vprašanjih prirodnih ved siromašno. Hrvatsko slovstvo je že znatno bogatejše. Kulturno-prosvetni odsek v Sokolu ne more in ne sme nobeno leto prezreti predmetov iz prirodnih. ved, ki pripadajo dolgi vrsti nosebnih strok. Nauk o gibanju (mehanika), nauk o fiziki, kemiji, nauk o nebeških telesih in za- konih njihovega gibanja (zvezdoslovje, astronomija), veda, ki opisuje zemljo in vse pojave na njej (zemljepisje, geografija), nauk o zgodovini in sestavi zemlje, o izpremembah zemeljske površine (geologija), veda o vse-miru, o zakonih svetovnega sestava (kozmo-logija). ,^ Praktičnim Predavanjem nam ponuja obilo gradiva tehnologija kot nauk o porab-ljanju znanja m iznajdb na polju Prirodnih ved v korist človeštvu (industrija). Taka predavanja je spajati z izleti v industrijska podjetja, kjer sledi predavanju nazorna razlaga. c) Dušeslovje je temeljna veda o raznih poiavih m lastnostih duše in je velikega pomena v svojih praktičnih strokah, v vzgoje-sloviu (pedagogiki) in etiki. Etika je veda, ki določuje pravila, po katerih imamo uravnavati svoje življenje. Ti stroki se Sokolstva tesno dotikata; zlasti predavanja iz etike štejemo k sokolskim predmetom. Boj proti egoizmu, nepoštenju, krivičnosti, laži. surovosti in nasilju je del sokolske vzgoje. Vzgajati hočemo narodu značaje, častne in poštene ljudi samostojnega trdnega prepričanja. Moralne moči svojega članstva dvigamo s Predavanji o temeljih etike, ki učijo, da je treba živeti resnici in pravičnosti. Primeri velikih mož, ki so bili sposobni vsake žrtve za svoje dobro prepričanje in resnico, naj so vzori članstvu. Brezobzirni bodimo proti vsakemu pojavu laži, hinavstva, sebičnosti. (Dalje sledi), živeli edinole od naših suženjskih rok, sedaj smo jim postali — bratje enakopravni, strici, tete, botri, kar hočete. Toda to spoznanje je prišlo prepozno, časi za soroduiško zvezo z avstrijskimi Nemci so za vedno prešli. Zamudili so jih sami. Od takega sorodstva ne bi imeli mi nič drugega nego to, da bi morali naše »sorodnike« krmiti. Tega pa mi žal ne moremo. „Straža“ in resnicoljubje. (Konec). 5. Gospod sosvetovalec dr. Leskovar me je hotel tudi z bencinom zažgati in se je zvezal z gospodom Jakobom Vielberthom, kateremu sem moral radi njegovega vžorneg i knjigovodstva v plinarni odpovedati službo in kateri je, mimogrede omenjeno, pobiral koncem januarja 1919 znane podpise za amerikansko komisijo, kar je gospodu dr. Leskovarju dobro znano. Gospod dr. Leskovar me je torej pri seji sosveta dne 29. decembra m. L tudi int rpeliral radi ,(Občinskega" automobila in radi uporabe neke večje množine bencina. Predbacival mi je, da se daje »uto gg- Voglarju in prjateljem na uporabo. Ni omenil takrat firme Mohorko, saj ne jaz, ne zapisnikar nisva tega imena slišala. Uverjen sem bil, da ga zanima večja množina bencina, katerega sem koncem novembra dobil po naročilu dež. vlade od firme Šarabon in sem mu tudi po pravici razložil, da sem ta bencin prejel za podkomisijo za valutno reformo v Mariboru. Ako bi mislil, da ga zanima bencin od firme Mohorko, mu sploh na pamet ne bi zamogel dati pojasnila. Sedaj pa zamorem tudi glede bencina, dobavljenega od tvrdke Mohorko, dati točna pojasnila. Dne 18. avgusta 1919 je plinarna prejela od te firme 1492 kg. bencina. Od te množine se je porabilo: za uradne vožnje 426 kg, za francosko misijo (mj. Duringer) 90 kg, za požarno brambo 250 kg. in gosp. prof. Voglarju se je na njegov račun oddalo 80 kg. Ostanek je bil porabljen pri obratovanju plinarne. Pripomnim še, da auto ni občinski, temveč vojaški. ' 6. Na očitke glede proslave praznika osvoboditve sem že takrat odgovoril za občinski blagor taki vnetemu gospodu sosvetovalcu dr. LeskDvarju v seji sosveta in so ta odgovor že po svoje raztolmačile rajne „Male NoviceK. 7. Glede zaslužka gospoda Šoštariča omenim le, da sem se pri svojih tozadevnih opombah zamogel opirati samo na izjave imenovanega in pa mojih uradnikov in sem prepričan,