ROLETAREC
iIEV.-NO. 833.
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 30. AVGUSTA (August 30th), 1923.
LETO—VOL. XVIII.
UpravniStvo (Offide) 3639 WEST 26th ST.. CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364.
'OGLED V PRETEKLOST IN BODOČNOST.
Razlika med prerokovanji.
Xa svetu smo imeli in imamo preroke, ki pripovedujejo, kaj se bo dogodilo v bodočno-Čuli ste že o tej ali oni madami, ki "čita" mzde in prerokuje iz njih, kje se bodo dogo-revolucije, kdo izmed znamenitih ljudi bo umorjen, kje bodo krize in podobne reči. Tali prerokovalk in prerokov smo imeli v prostosti zelo veliko. Ampak njihova prerokovanja so brez podlage, razun tista, katera bi lahko prerokoval vsakdo, ki ima dovolj znanja o eko-tomski in politični situaciji v raznih deželah.
Karl Marx in drugi socialistični misleci so prerokovali socializem, da rabimo izraz "pre-povali". To ni bilo ugibanje, ampak poznanje ekonomskega razvoja, ki je vodil skozi razne stopnje v današnji kapitalizem in vodi naprej v socializem.
Sodrug dr. Charles P. Steinmetz, svetovno [man elektrotehničar, zvan v Ameriki electrical ii:ard, prerokuje, da čez sto let ljudem ne bo rec treba opravljati napornih fizičnih del. Nič p ne bo bojev za skrajšanje delavnika, kajti i bo treba k večjem štiri ure na dan; ostali ias bo ljudstvo porabljalo za razvedrilo, učenje in telovadbo. Elektrika bo opravljala delo, liga morajo danes vršiti še delavci.
Razvoj elektrotehnike bo napravil v prihodnjih sto letih velikanske korake. Bodoče generacije bodo gledale na nas in se čudile naši trezmočnosti, pravi Steinmetz, kakor se čudi-mi generacijam, ki so živele pred sto leti i«prej, ko še ni bilo parnikov, vlakov, brzoja-va, elektrike, avtomobilov in drugih pripomočkov, ki so danes vsakdanja potreba človeštvu.
Prihaja doba, ko bodo mesta čista, brez na in druge nesnage. Tovarne v prihodnjo-;sti ne bodo več podobne današnjim nesanitar-nim tovarnam; v tem oziru je že opaziti velike izboljšave.
Sodrug Steinmetz gleda v bodočnost kot veščak in znanstvenik na polju elektrotehnike i« kot poznavalec socializma. Steinmetz ne ida kapitalizma. Dežele, ki imajo razvit kapitalizem, so veliko na boljšem od onih, ki ga nimajo. Kapitalizem je bil neizogiben — kapitalizem je stopnja naprej v ekonomskem raz-l. Nagel razvoj tehnike je pospešil in po-
množil produkcijo in jo koncentriral. To je deloma izvršil kapitalizem; koncentracija pa še ni popolna. Dovršil jo bo socializem.
Beseda "socializem" je bila pred dobrimi dvajsetimi leti velikim masam ljudi še nepoznana. Socialistično gibanje je bilo obsovraženo. Danes ima miljone pristašev. In ne samo to: neštete druge stranke, ki so bile pred leti socializmu absolutno sovražne, imajo danes v svojih programih točke, pobrane iz socialističnih programov. Buržvazne stranke uvajajo in propagirajo reforme, ki bi jih pred desetimi in dvajsetimi leti smatrale za revolucionarne. Na neštetih odgovornih mestih v raznih deželah se nahajajo socialisti. Vse to je plod socialistične propagande, dozorevanje družbe za socializem.
Do dobe, ko bomo imeli resnično socialistično ekonomsko uredbo, je še daleč. Mase ne dozorevajo tako hitro za kolektivno, kooperativno družbo, to je, za socializem, kakor dozoreva kapitalizem za preobrat v socializem.
V enem stoletju smo dosegli velikanske spremembe, ki jih znajo pravilno pojmiti le ljudje kakor je Steinmetz in izobraženci, ki znajo pogledati daleč nazaj, tako da vidijo tudi daleč naprej. Masa, ta ne zna gledati nazaj, niti naprej. Povprečnemu človeku iz mase je pogled nazaj le do tam, ko je prišel iz otroških let, in še to v ozkem tiru njegovega življenja, naprej pa ne vidi niti par let. Temu niso sami krivi, kajti neznanje je bilo prokletstvo človeka, in bo, dokler ne doseže civilizacija stopnje, na kateri ne bo več nemislečih človeških bitij, ampak smo misleči ljudje.
Radi neznanja v ljudskih množicah imamo vse to gorje, ki vlada nad človeštvom, imamo glad — poleg ogromnih žitnic; imamo pomanjkanje poleg neizmernih bogastev, imamo preze-banje neštetih družin po raznih mestih v zimskem času poleg velikanskih zalog premoga; materijala za oblačila in obuvala je dovolj za vse ljudi, in vendar so stotisoči oblečeni v cunje; imamo na miljone ozdravljivih bolnikov, ki jih nihče ne zdravi, in vendar zdravnikov ne primanjkuje, zdravniška veda je dosegla že zelo visoko stopnjo — ampak bolnikom iz delavskih in kmečkih množic primanjkuje sred-
l
stev, da bi plačali za zdravljenje. Higijena in sanitarne naprave so znane neštetim ljudem, razni faktorji jih uvajajo, učitelji se trudijo privaditi mase na snago, in vendar so še cele dežele in miljonska ljudstva, ki ne vedo ničesar o snagi. Neznanje je prokletstvo človeštva.
Človek bo postal in živel kot človek, ko se nauči postati misleče, človeško bitje. Delal bo štiri ure na dan, ko se bo naučil čutiti tudi za druge in bo delal za druge kakor sam zase. Postal bo sposoben za družbo narodov, kadar bo iztrebil iz sebe instinkte sebičnosti, mržnje in sovraštva. Danes še ni sposoben in še dolgo ne bo. Toda izboljšuje se.
So ljudje, misleči ljudje, ki obupavajo nad človeštvom. Nerazumljivo jim je, kako se morejo biti med seboj na bojiščih, tekmovati, kako bi drug drugemu bolj škodovali, drug drugega uničili. Ti ljudje pozabljajo, da je človek danes le civiliziran barbar. Današnja civilizacija je taka, kakoršen je današnji človek. Pred dva tisoč leti je bila odsev takratnega človeka. Današnji ekonomski red je tak, za ka-koršnega je človek danes zrel in v bodočnosti bo tak, za kakoršnega bo zrel v bodočnosti.
Eno lastnost ima človek, ki jo nima nobeno drugo bitje: uči se, ker se hoče učiti. Izboljšuje se, ker se hoče izboljševati. V tem je njegov napredek in v tem je pogoj, da bo šel naprej tudi v bodoče. Pot ni gladka. Klavnici in zve-rinjaku je podobna. Stoletja in tisočletja nazaj je bilo še veliko slabše — čim dalj gledamo nazaj, tim slabše se kaže našim očen^ Ko bodo čez stoletja nove generacije gledale nazaj na nas, se jim bomo zdeli barbarski, kakor se nam zde barbarski rodovi in narodi, ki so bili in jih ni več. Naša civilizacija ni prva, niti zadnja. Na svetu ni bilo vedno tako kakor je, niti ne ostane. Te resnice se bodo morali naučiti posebno tisti ljudje v masah, ki tako radi ponavljajo, da je bilo vedno tako kakor je in bo vedno ostalo. Prošlost človeka je bila zapopadena v rokah, v fizični sili. V zadnjih tisočletjih je bila v rokah in v glavi. Bodočnost bo v glavah, v razumu ljudi.
A U VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA?
Tekoča številka "Proletarca" je	ffe
Če je številka poleg vašega nas- ^fc lova manjša kakor je tU ozna-cena, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Pazite torej na številko v oklepaju poleg vašega naslova na prvi strani platnic.
Obnovite naročnino takoj, ko vam poteče. Ne čakajte opomina! S tem prihranite upravništvu delo in stroške. Ce mogoče, pošljite poleg svoje še kako novo naročnino. Širite "PROLETARCA"!
REVOLUCIJA ČRNE SRAJCE.
SCOTT NEARING.
Profesor Scott Nearing je imel pred slui lji socialističnega učilišča Rand v New YorJa predavanje o revoluciji "črne srajce", katerfy podajamo našim čitateljem. Nearing je že do\ znan v ameriškem delavskem gibanju. Strajj časno mu je bila odvzeta služba profesorja: Pennsylvanskem vseučilišču radi njegovih '(likalnih tendenc, katerim se ni hotel odreči.
Fašizem "rešilna zvezda" srednjih slojev.
Fašistična revolucija v Italiji je bila naj važnejši predmet pogovorov v Evropi in tu v drugih deželah. Čikaški dnevniki so pisi da je rešila srednje sloje Evrope, in evropi kakor ameriški srednji sloji so jo proglašali i rešilno zvezdo svojih interesov. Jaz ne razpravljal o nji s tega vidika; mene se tičel njena napoved, ki jo je vrgla revolucijona mu gibanju v Evropi, kajti kar se dogaja daj, je ravno naspi-otno od tega, kar se je i godilo pred štirimi in petimi leti. Fašizen več kakor kontrarevolucija — on je revolu v popolnem pomenu besede.
Tolmačenje besede "revolucija".
Kaj je revolucija? Beseda revolucija! rabi v štirih različnih pomenih. Prvi pon ima v mehanizmu; kolo, kadar se vrti, revoh ra. Drugi pomen ima v raznih spreminjajo procesih, n. pr. v industriji. Vprega elekti industriji je pomenilo revolucijo v obratih, tji pomen je polastitev vlade. Ena struja: stranka vrže nasilnim potom obstoječo vlado i proglasi sebe za vlado. To je politična ali1 ška revolucija s političnim ozadjem. Četrti| men znači socialno revolucijo — spremen ekonomskem sistemu. Kadar torej rabite sedo "revolucija", je treba vzeti v obzir enq navedenih pojmov. Na Grškem so reakcion izvedli revolucijo, v Bolgariji buržvazija, oboji imajo isto pravico do besede "revoluciji kakor jo ima Busija, ker v vseh navedenih" čajih pomeni, da so se polastili vlade s silo.
Tretja definicija, polastitev moči, najb odgovarja raznim sodobnim revolucijam. Nobena izmed njih ni bila industrialna. Komun sti, izmed revolucionarnih skupin naj aktiv ši, govore enako kakor drugi, o polastitvi i s silo. To je ena najstarejših iger poznana i veštvu — kr,alj prežene kralja, podaniki lja, dežela se polasti dežele — ta igra napolr je vse strani zgodovine z dramatičnimi epuc dami. Zgodovinarji rajši opisujejo podrobni sti te igre kakor podrobnosti o preji s kolo ti; zanimivejše je čitati o borbi dveh psovko! pa kako mizar vdelava nogo k mizi. Pola moči in vlad je stara navada in če se bo ta na
vada vzdržala, kmalo ne bo ostalo nikjer nobene moči, katere bi se bilo vredno polastiti.
Polaščanje moči.
I Za uspešno polastitev moči so potrebne tri stvari. Prva je kruh in igre. Ljudstvo potrebuje kruha in iger; če primanjkuje kruha, so vsaj igre poceni. Druga stvar je propaganda; tretja stvar je policijska sila. Protivnike se ukroti s ilo; lahko se jih pretepa, meče v ječe, strelja in obeša, da se jih končno ukroti. Ako se moreš polastiti dežele in nuditi njenemu prebi-valstvu hrane in iger, napajati maso s propagando in terorizirati radikalce, da se ti bodo podali, ti bo dežela ostala za nedoločeno dobo; ampak izgubi v eni izmed teh treh stvari, pa ii vse postavil v nevarnost. Kadar se polastiš moči, nastane problem, kako si jo obdržati. In (tem problemu je zapopadena zgodovina revolucij, ki so šle za polastitvami moči.
V čem se razlikujejo ta analiziranja z današnjimi dogodki po svetu? Poglejmo najprvo situacijo v Zed. državah. V Ameriki zadnje čase nismo imeli nasilnih polastitev moči, ker ni lilo potrebno. Ko sem bil še mlad, je bilo v raznih listih in revijah mnogo napadanja na aktivnosti velikih kapitalistov. Kazali so s prstom na Morgana, na Rockefellerja — zadnji sije za svojo osebno varnost najel detektive radi teh napadov. Celo tako konservativen mož kakor je bil Roosevelt, jih je imenoval "male-laktorje velikega bogastva". Dogodilo se je, la so magazini (revije) nagloma prenehali z napadi proti denarnim kraljem — bili so sub-vencirani, kupljeni, ali pa so jim bili odvzeti »glasi in uničeni. Upton Sinclair opisuje to zgodbo v knjigi "Brass Check". Noben vladar nt more ohraniti vlade, ako izgubi zaupanje, imaginacijo ljudstva, in ameriški businessman je spoznal to resnico. Magazini so blatili, grajali in obsojali delovanje bizniških interesov, zato so ti interesi pokupili magazine in s tem so se iznebili nadležnih napadov in grajanja, loda opozicija proti ljudem, ki so izkoriščali ljudstvo na vse strani, je tlela naprej.
Dar z neba.
Za denarne kralje je bilo vprašanje, kako si pridobiti nazaj ljudsko domišljijo. Poskusili so z dobrodelnostjo. Stotine miljonov dolarjev so trosili v dobrodelne namene. Toda tudi I« ni delovalo pri masah kakor so želeli, in potem je prišla, kakor dar z neba, vojna. John I). Rockefeller, Jr., je vzel načelstvo kampanje zaY. M. C. A.; Harry Davidson je bil imenovan za načelnika Rdečega križa; Morgan je bil v prvi vrsti preparedness parade; vsi so se ogrnili v ameriške zastave in šli v boj za patriotizem. Vodili so kampanje za kupovanje vojnih iondov, za prispevke v prid Rdečemu križu, v prid Y. M. C. A. itd. ter s tem osvojili simpatije ljudstva. Rezultat je bil, da so dobili pri
naslednjih predsedniških volitvah, v katerih sta stala dva kandidata busineških interesov, Harding in Cox, proti dvema kandidatoma delavskih strank, Debsu in Christensenu, 96% glasov. S tem so dosegli enega največjih trium-fov, kar jih pozna moderna zgodovina. V kabinet so bili imenovani reprezentanti busineških interesov; pittsburghški bankir je postal delavski tajnik. V tej deželi ni potrebna revolucija, kajti trgovskim interesom gre vse gladko od rok.
Kaj se je dogodilo v Nemčiji? L. 1914 je imela kajzerja. Po vojni je prišel Rathenau, ki je bil velik in spreten industrialist. Po njegovem umoru je postal vplivna oseba v vladnih in gospodarskih zadevah Nemčije Hugo Stines, mogočen kapitalist. Cuno, direktor in ravnatelj Hamburške-ameriške parobrodne družbe, je postal kancelar. Med tem je imela Nemčija socialno revolucijo, izgrede komunistov in se je končno pričela pomirjati pod vplivom kakega pol ducata mogočnih industrialnih kombinacij.
Pretepanje na Grškem.
Na Grškem se tepejo že od leta 1912; njihova zadnja naloga je bila osvojiti bližnji vzhod za Veliko Britanijo. Ker jim ni šlo gladko, je Anglija umaknila svojo pomoč in Turki so Grke faktično potisnili v morje. Protivojni sentiment se je širil; generali so to izprevideli in spoznali, da je boljše žrtvovati kralja in njegove ministre, kakor pa busineške interese. Prisilili so kralja na odstop in osvojili geslo, "Živela Grčija!" Pripovedovali so masi, da bodo priborili deželi nazaj njen ugled in maščevali njene padle sinove. Dali so pomoriti nekaj ministrov in kazali svojo revolucijo. Ljudstvo se je obrnilo k njim in jim sledilo, dokler ni pričelo iskati novih odrešenikov, ker stari ne morejo izpolniti svojih obljub. Kaj lahko spoznamo iz tega? To, da so se busineški interesi v Nemčiji, Grčiji in drugod naučili iz ruske revolucije, da si morajo osvojiti zaupanje ljudstva, da morajo dobiti ljudsko domišljijo sebi v prid.
Isto, kar se je godilo v Nemčiji, Grčiji in Zedinjenih državah, se je vršilo v Italiji. Kdo so fašisti? Skupina mladih mož, financirana od trgovskih zbornic, navdušena za domovino, za slavo Italije. Predno je bil kdo sprejet v fašistično organizacijo, je moral položiti zaprisego. Prvotna zaprisega se je glasila v bistvu sledeče (besedilo povzeto iz tednika "Nation"):
"Ob krvi 2,000 mučenikov, katere si postavimo za priče in sodnike naših akcij, se mi, črne srajce iz province Piacenza, zaklinjamo, da ne bomo skozi eno leto
prvič, nosili ali rabili ničesar iz zlata, srebra ali dragih kamnov;
drugič, da bomo z največjo gorečnostjo delali brezplačno v blagor naše domovine;
tretjič, odrekamo se vsem zabavam, ki niso izraz splošnega veselja za napredek naše države;
četrtič, vse ornamente, ki so nam nepotrebni, bomo oddali v fond za podpiranje akcij, ki negujejo dobroto, civilizacijo, lepoto in izboljševanje."
Kapitalistična država.
Fašizem v Italiji je bila strogo revolucionarna organizacija; v Rusiji je bil sovjet proti buržvaziji, v Italiji fašizem proti komunistom. V bistvu so se dogajale v obeh deželah iste stvari, edino s to razliko, da si se obrnile v Rusiji na levo in v Italiji na desno. Vse zadnje revolucije, razun ruske, so bile financirane od trgovskih zbornic in drugih institucij obstoječega reda.
Kapitalizem je porabil vse delovne metode za utrditev svoje moči. To se posebno jasno odraža v Zed. državah. Imamo zelo značilno situacijo, eno najzanimivejših od časa ruske revolucije: Skušajmo zapopasti dejstvo, da se sentiment ljudstva menja z razmerami; menja se kakor se menjajo cene žitu; "dinner pail", splošno blagostanje, krize in zaposljenost, vsi ti faktorji vplivajo na menjanje sentimentov. Kadar so cene pridelkom visoke, kadar ima delavec poln "dinner pail", kadar živi ljudstvo kolikor toliko udobno, je več ali manj zadovoljno. Prevdarnost prihaja polagoma; ljudstvo je normalno zadovoljno; rajše živi samo na pol kakor da bi se podajalo v negotovost. Masna filozofija je: Pridobi si kar moreš, vzemi kar dobiš, in bodi zadovoljen s tem kar imaš. Ampak dogaja se, da včasi ne gre kaj prav; ena-količna udobnost mas postane izpodkopana. To povzroči politične, socialne ali ekonomske re-volte, ki so vedno naperjene proti obstoječemu redil, neglede kakšen je.
Izmed zadnjih revolucij je prišla prva v Rusiji, radi mnogih vzrokov — carizem s svojim starim sistemom je skrahiral in mase so prišle v največjo mizerijo. V Nemčiji se je dogodila le deloma in to bolj v političnem kot v ekonomskem oziru. Rusija, Nemčija, Italija in Ogrska so vse več ali manj preizkušale komunizem; naredil je svoje obljube, narisal svojo sliko, širil svojo propagando. Obljubil je mir, lačnim kruha, zatiranim svobodo. Mase v Rusiji in Italiji so skoro enako ignorantne; komunizem jim je obljubljal te stvari in ako bi jih mogel dati, bi se razširil po Evropi kakor velikanska epidemija.
Ponesrečenje komunizma.
Zakaj se ni razlil po Evropi? Zato, ker ni mogel dati miru, kruha in svobode. Ako bi bil v stanju izvršiti svoje obljube, bi ne bilo vprašanje o usodi komunistiepe revolucije. Ker ni mogel izpolniti nad velikih mas, so se odvrnile od njega, kajti povprečen človek te sodi po u-
spehih in neuspehih. Jaz ne govorim tu o ze-lotih, lojalnih pristaših komunizma, ampak o širokih masah ljudi. Komunistom v Evropi se ni posrečilo zadovoljiti ljudsko pričakovanja in tako je prišla kontrarevolucija, ki je rabila enaka gesla in ista podžiganja ter vzpodbujanja za revolucijo črne srajce kakor za rdečo revolucijo.
Kako se zadrži italijanski kmet? On je ig-; noranten. Pridružil se je komunistični stranki, ker mu je obljubila kruha in zeml jo. Obljub ni mogla uresničiti-in med tem je prišla novastru-ja, ki mu je obljubila enake stvari in se obenem proglasila za rešiteljico glorijozne Italije. Vstopil je v vrsto in se pridružil 1. 1922 fašistom ravno tako kakor se je pridružil komunistom 1.; 1918 in 1919. Iste sile, ki so bile preje na eks-tremni levici, so pomagale k izvedbi fašistične revolucije.
Nesmiselno je govoriti o nestanovitnosti mase. Kdor govori o nestanovitnosti drhali, dela napako. Ti ne moreš pričakovati, da bo trdi hrast enak mehki smreki in radi tega ne moreš delati z obema na isti način. Ravno tako ne moreš pričakovati, da bi bil ignorant intelektualec; delati moraš s takšnim kakoršen je.
Ali se bo revolucija črne srajce v stanju vzdržati? Da, dokler bo zadovoljevala mase z delom, hrano, dobrimi cenami za poljske pridelke in skrbela za splošno blagostanje. Dokler bo mogla zadovoljevati mase, bo ostala na vladi. Tu ni vprašanje o radikalizmu in konser- j vatizmu, tu je vprašanje načinov, po katerih družba deluje.
Važnost organizirane produkcije.
Nobena skupina se ne more vzdržati na krmilil, ako ne more vzpostaviti normalnega pro- j cesa produkcije; ako si hoče levo krilo osvojiti j moč po prihodnji vojni, se mu ne bo mogočtj vzdržati na krmilu, če ne organizira produktivnih aktivnosti in jih spravi v delovanje. E-j konomska disorganizacija in nesigurnost ugrol žava obstoj vsake vlade v prizadeti deželi.
Videli smo, zakaj nastajajo revolucije inl kako. Videli smo, da je vsa zgodovina polna! samih preobratov, da je zgodovina takorekoč j ena velika, nepretrgana tekma za polaščenje moči. Edina metoda za trajen napredek je splošna izobrazba na podlagi znanosti; izobrazba je eno; propaganda je drugo. Kontrarevolucija ima svoj din; propadla bo, ker ne bo mo-! gla preprečiti vojne in oskrbovati masam živil. Ko pride levo krilo na krmilo, bo istotako pad- j lo, razun ako do takrat spozna resnico, v čem je I mogoč trajen napredek.
V ZediAjenih državah je nekaj izobraže- j valnih središč, kot je naprimer Rand School, j in če ne bomo ustanovili nove in si ohranili le, ne bomo nikdar v stanju obdržati naše vrste j proti ogromni propagandi z druge strani.
SEM I NT J A.
Baroni zvračajo krivdo na premogarje. — Grožnje. — Umikanje italijanskega delavstva. — Vse za dobiček. — Zahteve ameriške trgovske komore. — Razvoj letal. — Ku Klux Klan.
I Baroni, ki laslujejo premogovnike, so pri-ieli z veliko propagando v kapitalističnem časopisju proti antracitnim premogarjem. V laskih, ki jih objavljajo kot oglase, prikazujejo, da so premogarji krivi, ako pride do stavile. Oni hočejo mirno poravnavo potom razsodišča, premogarji pa hočejo boj! To je smisel njihovih oglasov, za katere bodo potrošili par slotisočakov. Tudi take stroške plačajo delav-BLin konsumenti.
* * * ,
Mr. Bryan, governor Nebraske, grozi trgovcem s premogom, da si bo država nabavila svoje zaloee premoga in ga prodajala odjemalcem po znižanih cenah, ako trgovci premoga ne prenehajo z odiranjem. Trgovci se governerjevih groženj najbrž ne bodo ustrašili, kajti z njimi »lastniki rovov in trgovske zbornice, katerim je veliko ležeče na tem, da se take poizkuse Kreditira. Ako bi bila država Nebraska v ro-;ah socialistov, bi bila druga stvar. Governer bi imel za seboj močno organizacijo, ki bi mu pomagala pri akciji za znižanje cen premoga. Ta-i) pa se večina takih groženj razprši v nič. V mnogih slučajih sploh nimajo drugega namena
Ukor delati reklamo gotovim političarjem.
* #
Trust velikih tiskaren v Ameriki ve, koliko »lahko doseže z organizacijo. Ako bi konkurirale druga drugi, bi bil njih dobiček zmanj-p. Zato so se dogovorile računati enake cene in sestavile seznam, ki določa cene tiskovinam, Po teh cenah se ravnajo vse tiskarne, združene v zvezi, ki kontrolirajo nad 50% ti-skarniškega dela v Zed. državah. Časopisje ni vključeno v tej kombinaciji. Federalna trgovska komisija je pričela sedaj sodno nastopati proti tiskarniškemu trustu, ki pa ne bo doseglo drugega, kakor da bo javnost izvedela, kako se večajo profiti.
* * ft
' Confederazione Generale de Lavoro (italijanska delavska konfederacija strokovnih u-lij) je pretrgala vse stike .s političnim gibanjem italijanskega delavstva — to je najnovejša Mussolinijeva zmaga. Italijanska sociali-tcna stranka in generalna delavska konfederacija sta delali do razkolov v italijanskem de-jvskem gibanju skupno. Danes, ko je italijan-
sko delavstvo razdeljeno na ducat skupin, druga z drugo v boju, se je konfederacija izrekla proti vsem in izgleda, da bo napravila dogovor z Mussolinijem. Pogajanja z njim so v teku. Vse italijanske delavske politične skupine imajo danes manj članov, kakor jih je imela 1. 1919 italijanska socialistična stranka. Vse skupaj so brez moči. Z ekstremnim radikalizmom prepojeno italijansko delavstvo postaja nacionalistično in utrjuje fašizem. Kako se taki' procesi v masah vrše; \opisuje Scott Nearing v članku
"Revolucija črne srajce", priobčen v tej izdaji.
# *
Razbitje delavskega gibanja v nekaterih evropskih deželah bo prineslo eno spoznanje: da sama revolucionarna propaganda in obljube niso dovolj. Socialisti uče, da je treba delavske in kmečke mase vzgajati. Z obljubami jih boš morda opojil in pridobil zase za nekaj časa. Ker obljub ne boš mogel izpolniti, se bodo mase razočarane odvrnile od tebe in pridobil jih bo kak Mussolini, kakor se je dogodilo v Italiji.
# *
Delegacija Ameriške trgovske komore je obiskala predsednika Coolidga in mu izrekla svoje "želje", kar bolj naravnost povedano, pomeni zahteve. Razlika med busineškimi interesi in delavstvom je v tem, da prvi vedo, kaj HOČEJO, delavci pa komaj vedo, kaj NOČEJO. Tej razliki je pripisati, da so kapitalistični elementi po svetu kljub ekonomski anarhiji močnejši, kakor pa organizirano delavstvo.
# ft
Med vojno so Nemci potopili tangieški par-nik Laurentic, na katerem je bilo za trideset miljonov dolarjev zlata. Potopljači so spravili že skoro vse to zlato na površje in tudi nekaj drugih vrednot; na delu so že od leta 1918. Pri tem poslu se .poslužujejo najmodernejših pripomočkov, kljub temu je delo počasno. V par momentih je bila ladja potopljena. Vzelo je skoro1 pet let, da so spravili na površje potopljeno zlato, ladja pa bo ostala v morskih globinah. Predno je bilo tisto zlato izkopano iz rudnikov in pretopljeno, je zahtevalo marsikako srago in tudi nekaj življenj. Treba je bilo veliko naporov, da se ga je dobilo iz notranjosti parnika na površje. Kedaj se bo človek naučil, da bo pazil in delal zase in v prid drugih ljudi tako, kakor pazi in dela za zlato, ki ni niti njegovo ?
* * ft
Vse velike države tekmujejo z oboroževanjem v zraku. V Ameriki delajo eksperimente z zračnimi poleti od Pacifika do Atlantika in obratno. Neki aeroplan je priplul iz San Fran-cisca v New York v sedemindvajsetih urah. To je šele začetek. Možnosti so, da se bo distanca med tema dvema mestoma zmanjšala na l(i do 20 ur. V pionirskih dnevih te dežele je vzelo mesece, predno je človek dospel iz vzhoda na
zapad. Prihajamo v dobo zračne plovbe. Toda tudi pri razvoju letal odločajo militaristični oziri. Ako ne bi, bi razvoj letal ne bil tako nagel. "Strategični oziri" so slika današnje civilizacije, današnjega družabnega reda in današnjega človeka.
s * *
Ku Klux Klan, organizacija ameriškega fašizma. se nagloma širi. Iz juga je prišla na vzhod in zapad. Tisoči in tisoči silijo vanjo. Ku Klux Klan razpolaga z velikimi finančnimi sredstvi. Med svojimi člani' ima kongresnike, senatorje in na stotine "visokih" uradnikov. Klani so kupili tudi eno veliko učilišče v In-diani, znano pod imenom Valparaiso university. Pompozne ceremonije, ki jih uganjajo, se dopadejo masi. Patriotizem in stoodstotni ame-rikanizem, ki ga naglaša K. K. K., je olje na ogenj ameriškega džingoizma. Gre se proti "tujcem", kar pomeni tujerodne delavce, proti Židom, katoličanom, najbolj pa proti razredno zavednemu delavstvu. Klan je organizacija fanatikov in pustolovcev. Delavstvo jo bo premagalo, ako bo nastopalo trezno in solidarno. Ako ne, se utegne dogoditi nekaj podobnega kakor v Italiji. Tudi če Klan ne izvede "revolucije" in ne proglasi "diktature", je njegov namen terorizirati vse, kar mu ni po volji. In delavsko gibanje mu ni prav nič po volji.
Jt
Zgodovina socializma v Srbiji.
Spisal Fran Erjavec.
(Konec.)
Poleg vprašanja delavske socialne in varstvene zakonodaje je bilo pa za stranko eno najglavnejših vpraašnj njeno stališče do neštetih zunajepolitičnih problemov, ki so bili za tako eksponirano Srbijo življenske važnosti. Kraljevina Srbija je združevala do balkanske vojne komaj polovico srbskega naroda, i-fato so tudi popolnoma razumljive njene aspiracije na. ostalo srbsko narodno ozemlje. Tu je pa prišla v navzkrižje z dvema velikima sosednjima državama, z Avstro-ogrsko in Turčijo in bila je tesno navezana na stališče ostalih manjših balkanski^ držav. Srbsko vprašanje je bilo torej le del velikega balkanskega vprašanja, ki je tako dolgo pretresalo vso evropsko politiko. Ker je morala biti socialistična stranke seveda le za mirno in sporazumno rešitev tega vprašanja, je iskala pred vsem stikov in sodelovanja z ostalimi balkanskimi socialističnimi strankami in sklicala je o Božiču 1909. konferenco srbske, bolgarske, rumunske, turške, grške, bosenske, hrvaške in sjovenske socialno-demokratične stranke, na kateri naj bi se določile osnove in sredstva, s katerimi naj se reši vedno bolj pereče balkansko vprašanje. Na predlog srbske
socialistične stranke se je po dolgih diskuzijah sprejela resolucija, ki ugotavlja, da je evropska diplomacija ustvarila v svrho kapitalistične eksploatacije na Balkanu nevzdržen položaj in da imajo posamezni balkanski narodi pravico do popolnega gospodarskega in političnega osvobojenja. Nevzdržna je sedanja krivična teritorijalna in nacijonalna razdrobljenost, zato zahteva organizirani proletarijat poleg popolne demokratične samouprave posameznih narodov federativno balkansko republiko, ki edina bi mogla mirno in uspešno urediti zamotane medsebojne interese posameznih narodov.
Stalne in najtesnejše stike je vzdrževal« srbska socialno demokratična stranka pred vsem s srbskimi pokrajinami izven Srbije, to je z Vojvodino, Bosno irr Hercegovino ter Macedo-nijo. Tako so imeli vojvodinski Srbi in Buri j evci v Novem Sadu poseben "Agitacijski odbor Srba i Bunjevaca sociqj-demokrata", ki je bil sicer organski del ogrske socialistične stranke s sedežem v Pešti, a je stal v naj tesnejši zven tudi z belgrajsko socialistično stranko. Dalje je zanesel gojenec belgrajske socialistične šole, knjigovez Miča Sokolovič, socialistične ideje v Bosno in Hercegovio, organiziral v Sarajevu znameniti generalni štrajk iz 1. 1906. in ustanovil več sindikalnih organizacij. Žal, da je So-kolovič že kmalu po tem štrajku podlegel jeti-ki, vendar je pa padalo njegovo seme na plodna tla. kajti že 1. 1909. je bila osnovana "Socialdemokratska partija Bosne i Hercegovine", ki je stala v stalnih stikih z bratsko belgrajsko stranko. Še z večjo intenzivnostjo je pa podpirala stranka socialistično gibanje v Makedoniji ter duševno in gmotno pomagala skopljanski krajevni socialistični organizaciji pri izdajanju "Socialistične Zore".
Ni treba seveda še _j>osebej poudarjati, di je bila tudi srbska socialistična stranka članica "Internacionalnega socialističnega biroja" t« se udeleževala vseh internacionalnih socialističnih kongresov, kjer so njeni delegati stalno o-pozarjali na gospodarske in politične prilike na Balkanu ter dosegli, da je tudi internacionala sprejela že omenjeno resolucijo o rešitvi balkanskega vprašanja. Stranka je uživala kljuk svoji številčni šibkosti v internacionali prav dober glas.
Med možmi, ki so vodili to živahno srbaM socialistično gibanje v tej zadnji dobi, bi bilo omeniti predvsem kragujevškega zdravnika drja Mihajla Iliča (1855—1905), ki je bil še kol dijak agilen M. Ceničev sodelavec ter je nato dolgo let živel v Busiji in se udeleževal ta njega socialističnega gibanja, poslednja leta pa preživel v Srbiji in je bil izvoljen kot socialistični poslanec 1. 1903. v srbsko nar skupščino. Eden najdelavnejših organizato je bil tudi mizarski pomočnik Badovan Dr vie (1878—1905), rodom Užičan. Dovršil je
razredov realke in že kot nižješolec pridno pretiral socialistično literaturo ter širil socialistični misel med svojimi součenci. Revščina in žela po delovanju med delavstvom sta ga napotili, da je popustil študije ter se napotil najprej t Zagreb, nato pa v Gradec, kjer se je izučil »izarstva in obenem temeljito proučil socialistične nauke ter socialistično gibanje. L. 1899. ie je vrnil v Belgrad, kjer je pričel takoj delati lot agitator, organizator in časnikar ter je do dobrega očistil tedanje šibko srbsko socialistično gibanje nemarksističnih primesi. Bil je teoretično temeljito podkovan, tako da je zagrabil belej takoj za načelno stran vprašanja. V tem Ugledu je bil on eden največjih učiteljev nove rbske socialistične stranke. | Duša, središče in prva gonilna sila srbske-socialističnega gibanja v tej zadnji dobi je i Dimitrije Tucovič (1882—1914), ki je padel ie prve mesece svetovne vojne pod avstrijsko Iroglo. Že kot dijak se je udeleževal z vso intenzivnostjo socialističnega gibanja ter pridno »deloval pri vseh strankarskih listih, po kon-tanih študijah se je pa popolnoma posvetil »cialističnemu gibanju ter neumorno delal pravna vseh poljih in prav v vseh institucijah. Teoretično temeljito podkovan, je bil baš Tuco-ic najbolj poklican, da je ustvaril mlademu banju potrebno literaturo, zato si je stekel išna tem polju največ zaslug, kajti izdal je lo vrsto temeljitih izvirnih in prevedenih so-ialističnih del (Bebel, Kautsky, itd.).
Končno bi bilo omeniti še sijajnega žurna-«taDušana Popoviča (1884—1918), ki je dolga !ta sodeloval pri vseh socialističnih listih, po-g tega pa še izdal več izvirnih in prevedenih »cialističnih del in predstavljal močno in važ-lo silo srbskega socialističnega gibanja. F Izmed še živečih mož sta pa igrala pri u-anovitvi in pri poznejšem razvoju srbske soci-listične stranke najvažnejšo vlogo dr. Živko opalovič in Dragiša Lapčevič. i Tako je pokazala torej 1. 1903. ustanovlje-a srbska socialno demokratična stranka vse ogoje za žilavo in plodovito življenje. Njene itste so hitro rastle in s svojim doslednim ter progo načelnim delom je zanesla v vse srbsko politično življenje nove ideje in smeri ter s tem jjoboko vplivala na ves novejši srbski politič-irazvoj. Žal, da je stranko doletela sredi naj-iivahnejšega razvoja nenadoma balkanska voj-Bin prekinila njeno delo, naslednja svetovna pjna je pa povsem razpršila njene vrste, ki se ■di po vojni vsled velike svetovne krize v so-psJističnem gibanju doslej še niso mogle zopet irati in organizirati v enotno bojno falango.
i Od kapitalistov bi se delavci lahko marsičesa na-Bi. Tudi vztrajnost v boju je taka reč, ki jo denarni jjogotci prav dobro razumejo, in če bi jih delavci po-ali, bi tudi pogostoma lahko dosegli večje uspehe. K i
LEONID ANDREJEV:
TEMA.
Poslovenil Jos. Vidmar.
(Nadaljevanje.)
—	Zakaj ne. Bili so . . .
Govoril je "bili" — kot živi govore o mrtvih, ali pa kot bi mogel govoriti mrtvec o živem. In pripovedoval je mirno, skoro ravnodušno, s pogrebnimi odmevi v gladko tekočem glasu, kakor starec, ki pripoveduje otrokom junaško pravljico iz davno minulih let. In v temi, ki je brezmejno razmaknila sobne stene, je vstala pred začaranim Ljubinimi očmi majčkena tropica strašno mladih ljudi, brez očeta in matere, brezupno sovražnih i onemu svetu, s katerim se bore, in onemu, za katerega se bore. V svojih sanjah so se preselili v daleko bodočnost, k ljudem — bratom, ki se še niso rodili, in preživljajo svoje kratko življenje kot blede, okrvavele sence, pošasti, s katerimi ljudje stra-še drug drugega. In njih življenje je brezumno kratko: vsakega izmed njih čakajo vešala ali katorga ali blaznost, drugega se nimajo nadejati: katorga, vešala, blaznost. Tudi ženske so med njimi . . .
Ljuba je dahnila in se privzdignila na komolce :
—	Ženske! Kaj praviš, mili?
—	Mlade, nežne deklice, skoro otroci, — moško in smelo hodijo po stopinjah mož in gi-nejo ... J
—	Ginejo, Jezus!
Ljuba je zaihtela in se stisnila k njegovi rami.
—	Kaj — te je ganilo?
—	Nič, nič, mili, kar tako se jokam. Pripoveduj ! Pripoveduj!
In on je pripovedoval dalje. In čudo; led se je pretvarjal v ogenj, v pogrebnih odmevilr njegovega poslovilnega govora je zazvenel dekletu z odprtimi, žarečimi se očmi naenkrat evangelij novega, radostnega, mogočnega življenja. Solze so ji hitro prikipevale v oči in so usihale kakor na ognju; uporniško razburjena je žejno poslušala in vsaka težka beseda je kakor kladivo po razbeljenem železu kovala v njej novo, zvonko dušo. Kladivo je padalo enakomerno in vedno bolj zvonka je postajala njena duša, — in naenkrat je v dušljivem smradu zazvenel nov, nepoznan glas — glas človeka:
—	Mili! Saj sem jaz tudi ženska!
—	No in kaj zato?
—	Saj grem tudi jaz lahko k njim.
Molčal je. In naenkrat se ji je zazdel v tem
svojem molčanju, v tem, da je bil njihov tovariš in je živel z njimi, — tako poseben in važen, da ji je postalo celo neprijetno ležati tako poleg njega in ga objemati. Odmaknila se
je nekoliko od njega in položila roko nanj, tako da bi kolikor mogoče malo občutil njen do-tikljaj. Pozabila je svoje sovraštvo napram dobrim, vse svoje solze in prokletja, dolga leta nepretrgane osamljenosti v greznici; lepota in samozatajevanje njihovega življenja sta jo pokorila in jo razburila, da je zardela in se za-solzila, ko ji je prišla strašna misel, da je mogoče, da je ne bi sprejeli medse.
—	Mili! Ali me sprejmejo? Moj Bog, kaj je to? Kaj misliš, kaj misliš, ali me sprejmejo, se jim ne bom gnusila? Ali ne bodo rekli: ti ne smeš, ti si nečista, ti si se prodajala? No, povej!
Molk in odgovor, prinašajoč radost:
—	Sprejmejo. Zakaj ne?
—	Mili ti moj! Kako so vendar . . .
—	Dobri, — je pridejal moški glas, kot da bi postavil topo, okroglo piko.
In z ganljivo zaupnostjo je radostno ponovilo dekle:
—	Da. Dobri.
In njen smehljaj je bil tako svetal, da se je zdelo — sama tema se je nasmehnila in nekake zvezdice so zamigljale — modrikaste majčkene pikice. Neka nova resnica je prihajala v žensko, toda ne strah, marveč radost je nesla s seboj.
In plašni proseči glas:
—	Tak pojdiva k njim, mili! Me boš peljal tja, te ne bo sram, da si tako privedel? Saj bodo razumeli, kako si prišel sem. Res — človeka preganjajo, kam naj se dene. Ne samo ... še v greznico bi človek zlezel pri taki priliki. In jaz ... in jaz . . . jaz se že potrudim. Kaj vendar molčiš?
Mračno molčanje, v katerem je čuti utripanje dveh src — eno često, hitro, vznemirjeno — in trdi, redki, čudno redki udarci drugega.
—	Tebe je sram tako pripeljati?
Mračno, dolgo molčanje in odgovor, od katerega je zavejalo po hladu in neupogljivosti trdega kamna.
—	Jaz ne pojdem. Jaz nočem biti dober.
Molk.
—	Oni so gospoda, — je nekam čudno in samotno zazvenel njegov glas.
—	Kdo? — je gluho vprašalo dekle.
—	Oni, prejšnji.
In zopet dolgotrajno molčanje — kakor da je od nekod zgoraj zdrsnila ptica in pada, brez-šumno krože po zraku z mehkimi krili in nikakor ne more doseči zemlje, da bi se razbila ob njo in pokojno legla. V temi je začuti, kako je Ljuba molče in previdno, da bi se ga kolikor mogoče malo dotaknila, zlezla preko njega in se začela z nečem ukvarjati.
—	Kaj delaš?
—	Ne maram tako ležati. Oblekla se bom.
Menda se je oblekla in vsedla, kajti stol
je lahkno zaškripal. In postalo je tako tiho,
kakor da ni nikogar v sobi. Dolgo je bilo tim in mirni, resni glas je dejal:
— Tam, na mizi, Ljuba, je ostal konjal se mi zdi. Izpij čašico in lezi.
VI.
Popolnoma zdanilo se je že in v hiši je Mu tiho, kakor v vsaki hiši, — ko je prišla policija Po dolgem ugibanju in omahovanju, bojazj škandala in odgovornosti, — so poslali Marku-šo s podrobnim, točnim poročilom o čudne« gostu in celo z njegovim revolverjem in rezer* nimi naboji na policijski komisarijat. In lan so takoj uganili, kdo je. Že tri dni je policiji bledla o njem, ga slutila v svoji bližini; in zadnji njegovi sledovi so se izgubili kot nalašč i — ti ulici. Nameravali so celo obhod po vse javnih hišah, toda nekdo je našel novo. napaf no sled in vse zasledovanje se je okrenilo vftj sto smer, javno hišo pa so pozabili.
Nemirno je zazvenel telefon in že čez poli re je molče korakala v jesenskem mrazu ogrom-na tolpa stražnikov in detektivov, pobiraje s podplati slano po praznih ulicah. Spredaj šel okrajni pristav, visok, starejši človek, v S roki, vrečasti uradni suknji. Z vsem telesom je občutil zlokobnost svoje zapuščenosti na prvem mestu. Zeval je, zakrival povešeni nos m« posivelimi brkami in mislil s hladno žalostja, da je bilo treba počakati vojakov, da je brez-miselno iti na takega človeka s samimi zaspanimi, nerodnimi stražniki, ki ne znajo streljati. Nekolikokrat se je v mislih že imenoval "žrtev dolžnosti" in vsako pot je pri tem zaleglo težko zazeval.
Bil je to večno nekoliko pijan, star pristaij pokvarjen od javnih hiš, ki so se nahajale* njegovem okraju in mu plačevale za svoj obstoj težke denarje; in umreti si ni prav nič želel. Ko so ga danes vzdignili iz postelje, je dol go prekladal svoj revolver iz ene potne dla| v drugo in je ukazal očistiti svojo bluzo, kakor da se odpravlja na ogled, čeprav se je mudilo, Še prejšen večer so se v komisarijatu med svojimi pomenkovali o njem, o katerem je bledi* vsa policija, in pristav ga je s cinizmom starega, pijanega človeka svoje vrste imenoval ji naka, sebe pa staro policijsko vlačugo. In ko so se pomočniki krohotali, jih je resno prepji čeval, da so taki junaki potrebni, če ne zadrugo, pa vsaj zato, da se jih obeša.
— Obesiš ga — pa je njemu prijetno intfr, bi. Njemu zato, ker gre naravnost v kraljestvi božje, meni pa zato, ker imam dokaz, dašejjfl ve hrabri ljudje, da še niso izumrli. Kaj se rdffl te, — saj je res!
Sicer se je tudi on smejal pri tem, ker je i^H davno pozabil, kaj je resnica v njegovih bese-B dah in kaj laž, ki je obdajala njegovo razuzdlfl no, pijano življenje kakor tobačni dim. To^fl danes — v oktoberskem jutru, ko je šel po hlaiH
lih ulipah — je jasno občutil, da je včerajšnje govorjenje laž in da je "oni" enostavno propa-lica; in bilo ga je sram včerajšnjih pobalinskih besed.
t — Junak! Kako neki! Jezus, ampak če se — je tožil pristav v molitvi: — ampak če se ta lopov le zgane, ga ubijem kakor psa, Jezus!
In zopet je mislil, zakaj se njemu, pristavu -star je že in putika ga muči — še tako hoče iiveti? Nenadoma se je domislil: to je zato, ker je slana po cestah. Obrnil se je nazaj in divje »kričal:
K — Korak! Gredo kakor ovni . . . s . . . s . . . | Pihalo mu je pod suknjo, bluza pa je bila široka in celo telo je plesalo po obleki kakor rumenjak v jajcu — kakor da je naenkrat shujšal. Dlani pa so bile kljub mrazu potne. (Dalje prihodnjič. )
■M Ji &
Amsterdamska internaciona-la dala pogoje ruski federaciji za enotno nastopanje.
i Po ruski revoluciji se ni razkosalo samo politično gibanje delavstva, ampak tudi stro-tovno gibanje, dasi ne v tolikšni meri kakor politično. Četudi pripada moskovski federa-ciji le malo delavstva iz drugih dežel, je v vseh vetjih unijah, pripadajoče k Mednarodni federaciji strokovnih unij, ki ima svoj sedež v Amsterdamu, večja ali manjša skupina, ki simpa-tizira s politiko Moskve. To je porodilo boje V unijah, ki so v nekaterih deželah dovedli do občutnih razkolov. Posledica: oslabljenje delavskih unij in delavskega gibanja sploh. Pričel se je klic za enotno fronto; kateremu se je končno pridružila tudi moskovska skupina in ja pozneje sprejela tudi za svoje načelo. : Med zastopniki obeh skupin so se vršile v ladnjem in tem letu razne konference, toda do zedinjenja ni prišlo; pač pa se je napravil "deloven dogovor med unijami transportnih delavcev pripadajoče Amsterdamu in ruskimi transportnimi unij ami.
I Odbori amsterdamske zveze strokovnih u-lij so imeli meseca avgusta svoje zasedanje, na katerem je bilo pretresano tudi vprašanje enotne fronte. Podali so izjavo, da so za zedi-ijenje vsega svetovnega delavstva, organizira-nega v unijah, v eno mednarodno organizacijo. Razkolov ni povzročila amsterdamska interna-doiiala, ampak drugi. Predno pa je resnično pinjenje mogoče, je treba ustvariti pogoje za idruženje. Za te pogoje je navedla amsterdamska internacionala med drugim sledeče: I 1. "Sovražna dejanja in napadi, naperjeni iproti Mednarodni zvezi strokovnih unij in n ji pridruženim organizacijam ter njenim vodite-lijem morajo prenehati enkrat za vselej.
2. "Rusko delavstvo se mora izreči, kakor
se je delavstvo v drugih deželah, da je voljno boriti se proti vojni kakor tudi proti reakciji v kakršnikoli obliki v njihovi lastni deželi."
Razun teh dveh stavkov vsebuje izjava priznanje, da je enotna fronta delavstva potrebna, da pa jo dosežemo, je treba volje za zedinjenje.
Izjava je pravzaprav naslovljena Vseruski federaciji strokovnih unij, ki je pozvala amsterdamsko internacionalo, naj zavzame kako akcijo v prilog skupnega nastopanja.
jt
Delavsko gibanje po svetu.
—	Da se socialistično in delavsko časopisje osamosvoji od kapitalističnih časnikarskih agenciji, je bil v začetku meseca junija na konferenci v Hamburgu izvoljen odbor, ki ima nalogo izdelati načrt za ustanovitev agencije, katera bo razpošiljala socialističnemu in ostalemu delavskemu časopisju po svetu vesti iz delavskega gibanja in druga poročila. V odbor so bili izvoljeni: Van Roesbroek, Nizozemska; H. N. Brailsford in Clifford Allen, Anglija; Braunthal, Avstrija, in Alfringhaus, Nemčija.
— Iz Rige, Latvija, poročajo o naraščajoči reakciji; nacionalisti, organizirani po vzorcu italijanskega fašizma, nastopajo is silo proti socialistom. Ob enem so nacionalistični izbruhi naperjeni tudi proti Židom. Od kar so bila veleposestva v Latviji razdeljena na male parcele kmetom, so slednji postali najjačja opora nacionalistov, ki izigravajo male kmete proti delavstvu v mestih. 77,000 poljedelcev, ki so bili preje brez svoje zemlje, so dobili po 22 oralov vsaki. Ti sedaj predstavljajo "malo buržvazijo" ali srednji sloj v Latviji. Socialistična stranka v Latviji je dobila pri zadnjih volitvah 242.000 glasov, kar je za tako deželo zelb veliko. Radi gospodarskega poloma v baltišlkih deželah je danes v Latviji samo še okoli 60.000 industrijalnih delavcev. Mnogo delavcev je šlo isikati srečo v sovjetsko Rusijo.
—	V Italiji gazi delavsko gibanje v vedno večjo krizo. Izključevanja se vrše na vse strani. Konservativni poslanici so bili izključeni iz socialistične stranke, ravno tako G. M. Serrati radi svojih komunističnih aktivnosti. Komunistična stranka je postala mala skupina, pa tudi unije italijanskega delavstva so zelo oslabljene radi fraikeijskih bojev. Nekaj let izkušenj in fašistični teror bo izučilo italijansko in drugo delavstvo po svetu, da je rešitev in napredek proletaria-ta v zedinijenju in ne v razkolih, v znanju in ne v frazah.
—	Nemško komunistično glasilo "Rote Fahne" piše, da so dobili nemški delavci, organizirani v tovarniških sovjetih, 1,000.000 mark v zlatu podpore od moskovske initernacionale strokovnih unij za propagando med nemškim delavstvom. Tako poročajo iz Berlina.
—	Mednarodna zveza strokovnih in delavskih linij (Amsteroidamsta internacionala) je izjavila, da bo tudi v bodoče podpirala program mednarodnega socializma. V svoji izjavi pravi, da se bo borila zoper militarizem, kapitalizem in reakcijo v vseh formah, in za osvoboditev proletariata iz mezdne sužnosti. Delovala bo za mir in je pripravljena sodelovati za te z vsemi delavskimi organizacijami, ki soglasijo s socialističnim programom.
DOPISI.
Iz Detroita.
DETROIT, MICH. — Zadnje čase je tukajšnja slo-vensika naselbina precej narastla vsled dotoka novih naseljencev.
Marsikdo je radoveden, kakšne so tu delavske razmere; to je težko opisati. Kot je vsakemu znano, je Detroit v prvi vrsti mesto avtomobilske industrije, v kateri prednjačijo Fordove delavnice. Mesto je tekom zadnjih let zelo hitro raslo in, se še širi.
Glede dela in plač je tako: nekateri ga lahko dobe s primerno plačo; nekateri delajo stalno, drugi ne. Dobiti dobro delo takoj v početku ni lahko, posebno če nisi izučen v kaki stroki. Predno se privadiš mestu in poizveš o vseh krajih, kjer bi utegnil dobiti primerno delo, ti vzame tuidi nekaj časa. Temu je pripisati, da se nekateri takoj po prihodu v Detroit ostra-šijo ter ga v nekaj dneh zapuste. Drugi, ki prestanejo to "izkušnjo", postanejo stalni naseljenci.
Zelo težko je dobiti v Detroitu stanovanje; to še ni edina težava; druga je, da so'stanovanja tudi zelo draga. Kdor je vztrajen, s časoma že najde kaj primernega. Odvisno je precej od človeka samega; ako je energičen, si bo s časoma našel primerno delo in stanovanje, vsaj kadar imamo normalne razmere. V krizah je kajpada druga reč. V splošnem so naši rojaki zadovoljni z delavskimi razmerami tukaj, kajti taki, ki se izselijo od tu, so redki. To ni nikaka reklama za Detroit. Podal sem v par vrsticah le nekaj slike, kakšne so razmere v Detroitu v resnici.
Na društvenem polju se detroitska naselbina dobro giblje. Vrši se tudi kampanja za gradnjo lastnega doma, ki bi služil za kulturne in zborovalne potrebe de^roitskih Slovencev.
Socialističen klub št. 114 je ena najaktivnejših slovenskih organizacij v Detroitu. Poleg propagandi-stičnega dela priredi včasi tudi kako zabavo v razvedrilo članstvu in širši publiki.
Kakor vsako leto, priredi klub št. 114 tudi letos veliko vinsko trgatev v nedeljo 16. septembra v Hrvatskem domu na 1331 Kirby Ave. E. Vse naše dosedanje "vinske trgatve" so bile številno obiskane. Znane so celo izven Detroita, kajti tisti, ki so se jih udeležili, jih ne pozabijo kmalo. Tozadevni odbor je marljivo na delu, da bo tudi letošnja trgatev nekaj izrednega.
Ker se je detroitska naselbina povečala, kakor že omenjeno, je potrebno,.da delujemo za povečanje članstva našega socialističnega kluba. Politika je za delavca ravno tako važna kakor za farmarja ali kapitalista; veliko važnejša pa je za delavca socialistična organizacija. V socialistični organizaciji se vsposobite za agitatorja; v nji si pomnožite svoje znanje; in obenem jačate organizirano silo zavednega delavstva. Sodrugi, gradimo našo socialistično postojanko!
Kaj več se borno prijateljsko pogovorili na vinski trgatvi 16. septembra. Torej na svidenje! — R. POTOCHN1K.
Ali veš, koliko naročnikov ima Proletarec v naselbini v kateri živiš? Ali kaj storiš, da se njih število pomnoži?
Konferenca in shod socialističnih klubov v zapadni Pennsylvaniji.
V nedeljo 2." septembra točno ob 10. dopoldne prične zborovati konferenca zastopnikov socialističnih klubov JSZ. in zastopnikov društev "Izobraževalne akcije JSZ" v zapadni Pennsylvaniji. Vršila se bo! v dvorani društev SNPJ na Bridgevil'le, Pa. Skrbite, da boste zastopani na tej konferenci. Udeležil se je bo tudi sodrug Frank Zajec, urednik "Proletarca", ia sodruginja Frances A. Tauchar, ki ostane nekaj tednov v Pennsylvaniji na agitaciji za Proletarca in JSZ. j
Isti dan, to je 2. septembra ob 2. popoldne je vrši v imenovani dvorani velik shod pod avspicijo< "Konference socialističnih klubov JSZ" v zapadni: Pennsylvaniji. Govorili bodo John Terčelj, Frances d Tauchar, Frank Zajec in drugi.
Za udeležence konference bo obed preskrbljen ij dvorani.
Tema govora, ki ga bo imel sod. F. Zajec na shodu] popoldne, bo, "Zakaj potrebujemo organizator«] kampanjo?"
Zastopnikom, ki se udeleže konference v Bridge-j vitlu, naj služi v sporočilo, da pridejo vlaki a vseh j okoliških Ikrajev v Bridgeville pred deseto uro. Skrbi- j te, da pridete pravočasno.
Prvotno je bilo v načrtu, da se vrši konferenca v j nedeljo 2. septembra in shod v pondeljek (Labor Day) 3. septembra; ker pa imajo razne naše organizacije t pondeljek svoje priredbe, smo se odločili imeti shod I in konferenco isti dan, ker bo tako ustreženo dni-1 štvom, ki imajo svoje priredbe v pondeljek že aranii-] rane. Njih članstvu bo s tem omogočeno priti na shod v polnem številu.
NAPREJ ZA SOCIALISTIČNO STRANKO IN NJI PRIDRUŽENO J. S. Z.!
Soc. klub v Canonsburgu reorganiziran.
CANONSBURG, PA. — V naši naselbini se je zaj vzelo nekaj zavednih delavcev reorganizirati sociali-i stični klub št. 118, JSZ. Izvolili smo začasni odbor, ki je takoj pričel z organizatoričniim delom. Pristopilo, oziroma je postalo aktivnih pri reorganizaciji dvanajst članov.
V nedeljo 26. avgusta se je vršila prva redna seja, na kateri je bil izvoljen stalen odbor in storjeni zaključki, ki določajo naše bodoče delo.
Sodrugi in somišljeniki, sedaj ko je naša naseln-j na zopet postala aktivna pri delu za socializem, agiti-rajte, da se bo naš socialistični klub jačal, da bo eden med prvimi v akcijah za delavske interese in v borbi zoper naše sovražnike.
Vsposobljajmo se za kolektivno delo v socialistični organizaciji; učimo se, da bomo socializem poznali tako kakor ga je treba poznati. Širjenje socialistične misli odvisi od sposobnih agitatorjev. Potrudimo se, da postanemo resnični agitatorji in da bomo člani socialistične stranke z dušo in srcem, ne samo na pirju. —- Clan kluba št. 118, JSZ.
Socialistična propaganda — delo agitatorjev in soc. časopisja.
HERMINIE, PA. — Prostor v Proletarcu je omejen apisoyanje agitatoričnega dela v naselbinah. Ven-for je potrebno, da se oglasimo vsaj na vsakih par tednov, da javnost izve, ali spimo ali delamo. Ako resnično zadnje, služi drugim krajem v pogum; ako prvo. naj delavstvo ve, kako smo "napredni". Ako ni v tem ali onem kraju opaziti napredka, je treiba vprašati, zakaj ga ni? In vselej bomo dobili rak odgovor. Ljudi ni, ki bi agitirali, nikogar ni, ki širil socialistične liste. Res je, da je tudi agitato-jem težko doseči vse ljudi enega kraja. Dokler so rojaki bolj prihajali skupaj na priredbe, je bila' agitata ložja. V mnogih naselbinah imamo narodne domove, ki služijo za zbirališča. Toda dObe se že nasel-ie, v katerih postajajo ti domovi bolj in bolj zapu-ieni. Dežela je suha in temu je pripisati, da domo-»i vsaj v nekaterih krajih nilso več tako "potrebni", (ter pa se domovi niso gradili za miši in podgane, bi kilo umestno, da bi se nekoliko poglobili v resolucijo «kulturnem delu med našim delavstvom v Ameriki, ki je bila sprejeta na IV. zboru JSZ. meseca maja v Chi-igi.
I Za navadne veselice se naša publika ne zanima toč toliko. Eni postajamo priletni, mladine ni iz starega kraja, tu rojena mladina pa se ravna kakor ve-fina tovaršije. Ne rečem, da so razmere v tem oziru t vseh naselbinah enake; ampak v mnogih so. Ker »torej v takih krajih ne more več toliko misliti na narodne veselice, je dobro, da pretresamo pomen in važnost kulturnega dela. Omenjena resolucija nam daje idostno podlago za začetek. Tu pa se seveda prične (lavna težava. Pojavi se vprašanje: ali imamo do-Ij sposobnih ljudi?
: Iz biviše Avstrije srno prišli v Ameriko. Maloka-Itri je prinesel s sabo kaj več izobrazbe. Vse, kar so ® tam učili v ljudskih šolah, je bilo bolj za silo. Naj-Kf važnosti se je polagalo na veronauk, ki v prak-Hfnern življenju ne pomeni nikako znanje, t Stara, danes skoro pozabljena monarhija, ni gle-lalana povždigo vzgojo med masami svojega prebivalstva. Nji ni bilo za negovanje kulturnega dela. Mase sploh niso vedele, kaj je kultura. Priprosti ljudje so »pomenkovali le o vojski, o prestolonasledniku, o (tini, davkih, novih mašah in podobne stvari. Znanja hej nismo prinesli s seboj.
Vpoštevajoč vse to pridemo do zaključka, da smo »polju izobraževalnega dela v tej deželi precej veliko iosegli, in to z našo lastno močfjo! Vendar pa ne še lnvolj, Na polju dramatike vladajo med nami velike loaianjkljivosti; predavanja v naših naselbinah so (lika; učilišč nimamo niikakih. Tu rojena mladina se lajuje starišem in njihovim rojakom, ker se jo ne na-a, da bi jih razumela in zadnji se ne trudijo, da bi ji obdržali v svoji sredi in jo napravili za sodelavce H polju vzgojevalnega dela in razrednega boja. So Bdi tukaj izjeme. Mnogo je odvisno od starišev, mn.o-tadi od aktivnosti naših organizacij v naselbini.
Naselbine, ki imajo narodne domove, jih morajo toristiti. Poleg veselic je treba misliti na kulturne liredbe. Mi potrebujemo več znanja, naša mladina ii. Narodni domovi, kjer jih imajo, naj bodo sre-Ka kulturnega dela in socialističnih aktivnosti. Le ta način bo vedela naša mladina, da žrtve, ki so I imeli pri gradnjah domov roditelji, niso bile za-
V	krajih, kjer so Slovenci prešibki za aranžiranje svojih kulturnih priredb, naj se prireja kaj splošnega. Naprimer, predavanja v angleščini, vzgojevalne kino-slike itd.
Vse to je v zvezi z delom in agitacijo, ki je druga beseda za težko delo. Brez tega ni nič. Kjer spe, spe, kjer ne delajo, nimajo ničesar pokazati, razum na kak dopis v tem ali onem listu, v katerem kak dopisnik hvali napredek svoje naselbine. Ampak tisto ni napredek.
Enako, kakor na kulturno vzgojevalnem polju, ie treba agitacije na politično vzgojevalnem polju. Brez agitacije, brez politične vzgoje delavstva ne bi imeli nikakega delavskega gibanja. Ako ne bi bilo klubov JSZ., ne bi imeli socialistične organizacije in tudi na polju podpornih organizacij bi bilo marsikaj drugače kakor :je. Skupina delavcev, organizirana v Jugoslovanski socialistični zvezi, je orala ledino, sejala seme vizgoje, kazala pot iz klerikalnih podpornih organizacij v napredne jednote, vodila naše delavstvo v stavkah in dosegla, da se slovensko delavstvo ponaša kot eno prvih v razredni zavednosti.
V	financiranje naših kampanj potrebujemo sredstva. Sodrugi v nekaterih krajih prirejajo veselice, da si dobe sredstev za agitacijo; tudi mi smo jih priredili par, gmotnega uspeha pa z njimi nismo dosegli. Godba stane, istotake druge reči, ljudje pa se pri nas ne brigajo več toliko za navadne zabave. Sklenil sem torej da obiščem ljudi na domovih, kjer je tudi boljša prilika za pojasnjevanje. Obiskal sem približno sto družin raznih narodnosti. Žrtvoval sem po par ur vsak večer skozi mesec dni in rezultat je bil kakor sledi:
Nabrano za zgraditev "The House of Debs" .. $ 39.00 Za organizacijsko kampanjo soc. stranke ....	36.00 V fond propagande za priznanje sov. Rusije ..	25.50 Za pokritje stroškov kampanje v boju za svobodo govora v Pa..............................................15.00
Agitacijski fond soc. organizacije v Westmoreland County ..................................................16.50
Skupaj nabrano .......................... $132.00
Naselbina šteje 3.000 prebivalcev. Polovica jih stanuje v "kempi" in so sedaj še nedosegljivi. Iz tega je razvidno, da smo se odzvali več kot stoodstotno v kampanjski fond soc. stranke, v katerega smo prispevali $36. Ta fond je določen po strankini eksekutivi na $40.000, sodrug Debs pa želi, da bi znašal vsaj $100.-000. Ako bi se vsi kraji proporčno odzvali s prispevki, bi prišlo na našo naselbino samo $3.
Ljudje so pripravljeni pomagati in tudi pomagajo, ako je kdo ki — agitira. Vidite, da so agitatorji potrebni?! Kaj, ko bi jih nič ne imeli? Kako bo izgledala človeška družba?
Tudi nekaj shodov smo imeli. Na prvem je govorila dne 24. julija sodruginja Ester Friedman iz New Yorka. Govorila je na prostem. Vreme je bilo za tak shod zelo neugodno, ker je deževalo, vendar je množica naraščala, tako da je bila cesta polna ljudi. Sodruginja Friedman je govorila tri četrt ure. Govorila bi bila dalij, da jo niistD motili pol pijani razgrajači, ki so prišli s fordovimi avtomobili in delali z rogovi tak vrišč, da so nadglušili glas govornice. Skušal sem jih pregovoriti z lepa naj prenehajo s tuljenjem, ampak zaman. Zdelo se mi je, da je vsa stvar preračunano izvedena, zato sem izrekel na naslov tistih, o katerih sem smatral da so odgovorni za ta prizor, nekaj prav ostrih v obsodbo. Prodali pa smo nelkaj literature. Ko-
lekta je prinesla samo $5.70. Sodruginja Friedman je .prenočevala pni nas. Naslednji dan, je govorila v Irwi-nu, kamor sem jo spremil. Tam jo n,i nihče motil; govorila je dve uri; shod se je vršil na prostem. Stavljena so ji bila razna vprašanja, na katera je odgovarjala v zadovoljstvo prizadetih.
Soprog sodruginje Ester Friedmanove je po poklicu zdravnik; imata dva otroka; sin je star 21 let. Izdelal je srednje šole in kolegij. Izučen. je za računskega veščaka. Hčerka je učiteljica. Stariši sodruginje Friedman so. bili rojeni na Ogrskem, ona pa v New Yorku. Višješolske izobrazbe nima; izdelala je samo osemraižredno ljudsko šolo. Radi siromaštva ni mogla pohajati v višje šole. Toda bila je vztrajna in je študirala z lastnimi močmi po težkem delu ob večerih. Na agitaciji kot govornica za soc. stramiko je že štiri leta, ves čas na potovanju, poprej pa je vršila agitatoričino delo v New Yorku.
Drugi shod smo imeli, kakor nam je bil oferiran iz urada soc. stranke v Pa., dne 19. avgusta. Govoril je tajnik soc. stranke v Pa., Birch Wilson, istotako na prostem. Udeležba je bila slaba, saimo nekaj nad petdeset oseb, večinoma mladi ameriški fantje, 'katerim je socialistična propaganda in vzgoja pravzaprav nr.j-bolj potrebna. Shod torej ni bil zamanj; prodalo se je tudi nekaij brošur, iz katerih se bo tukajšnja mladina lahko nekaj naučila o socializmu. Tega shoda ni nihče motil, ker Se ni nobeden mogel izgovarjati, da udeleženci shoda ovirajo promet.
Predmet govora je bil, "kdo naj lastuje proizvajalna in distributivna sredstva?" Tolmačil je, kako lahko bi postala javna bogatstva ljudlska last. Naši predniki so v oje val i krvave boje, da so pridobili za nas volilno pravico. Sedaj, ko jo imamo, se jo .moramo naučiti rabiti sebi v prid. Pripovedoval je o uporih v preteklosti, ko se je mnogokrat šlo edino za pridobitev navadnih državi, pravic. Naglašal je, skozi kakšne boje je šel proletariat Anglije in kolikšna je danes njegova moč. Delavstvo Velike Britanije je postalo sila, ki bo v doglednem. času prevzela vlado ne samo Anglije ampak vseh nji pridruženih dežel. 250,000.000 ljudi v raznih deželah se je že izrelklo za socializacijo produktivnih in, distributivnih sredstev. Socialistična idej a, pred nekaj desetletji broječa ta'ko malo pristašev, ima danes za seboj že par stotin milionov ljudi. To je kolosalen naprede'k. Ako bi socializem ne bil potreba časa, ako ne bi zakoni evolucije tirali iz kapitalizma v socializem, ne bi imel tako ogromnega gibanja.
Birch Wilson in njegova soproga prirejata shode in, predavanja po raznih krajih Pennsylvanije, kjer obstoje socialistične organizacije. Priporočljivo bi bilo, da bi naši rojalki aranžirali socialistične shode tudi po krajih, kjer še nimaijo socialističnih klubov. Brez agitacije ne pridemo nikamor. V vsakti neorganizirani naselbini bi se moral zavzeti vsaj eden za socialistične aktivnosti in vršiti agitacijo magari saim, dokler ne pridobi nekaj pristašev.
Volileem v Okraju Westmoreland naj služi v ravnanje, da ima socialistična stranka popolno listo kandidatov razun enega sodnika; za to mesto ni bilo v organizaciji kvalificirane osebe. To priliko misli izrabiti Curtis Gregg in bo kandidiral na socialistični in demokratski listi za sodnika (Court of Common Pleas). Kot kandidat v isti urad je propadel pred par leti na korist sodniku Witeju. Ker je prebivalstvo tega okraja naraslo, je opravičeno še do enega sodnika, skupaj štiri. Pri zadnjih volitvah so se nekateri jezili, da so
bili socialisti krivi za poraz Cregga. Sedaj ne bo« imeli prilike jeziti se nad socialiste. Kdor bo glasovnB straight na socialistični listi, bo glasoval tudi za Čred ga. Kdor tega noče, mora napraviti križ pri vseh kandidatih na socialistični listi razun poleg Creggoveg» imena.
Kakšni uradniki bodo nadomeščeni pri prihod njih volitvah v Herminie in okolici sedaj še ne vem« me tudi zanima, ker nimamo toliko naših registriranih volilcev, da bi zamogli zavzeti kako akcijo v tem letu Register assessor ne gre več po hišah, kar bi po mne-l n.ju nekaterih politikov imel storiti, naznanjeno d tudi ,ni, kedaj je na pristojnem mestu za registrirani« volilcev. Pri nominacijslkih volitvah bodo le glasovni! ce starih strank. Volilci se bodo morali bolj zanimati,; ako hočejo, da ne bodo zaostajali za volilci drugih, krajev. Več življenja, prijatelji, pa bo šlo. Vaš gl»i šteje na dan volitev ravno toliko kakor Morganov alt Rockefellerjev. Čemu ne izrabite vaše moči zase? Ch mu siliti v stranke svojih razrednih nasprotnikov, sW kaj podpirati sužnost?
ANTON ZOBMI
Uredništvu "Del. Slovenije".
SHEBOYGAN, WIS. — V izdaji vašega lista "J S." z dne 16. avgusta sem čital "Odrpto pišimo", jI seče se na socialistični klub v Sheboyganu, oziroma« vodstvo slov. sek. soc. stranke.
Kot tajnik kluba 1235 v Sheboyganu sporočam, ti bo dan« stvar prihodnji klubovi seji v pretres.
Ako se bo članstvu sploh dozdevalo vredno Vm odgovarjati na Vaš doipis — kar pa jaz dvomim — j daj dobite papolen odgovor v našem oficielnem jfc silu.
LEO MILOSTNIK, . tajnik soc. kluba v Sheboyganu, Wis.
Mojim sodrugom in somišljenikom.
S prvim septembrom t. 1. poteče rok mojega poslovanja kot gl. tajnik Jugoslovanske so-; cialistične zveze. Na moje mesto pride sodru; Charles Pogorelec, našim sodrugom poznat kot j upravnik "Proletarca" in kot tak agilen socialističen agitator. Ker se je sodrug Pogorelec i svojo aktivnostjo že sam predstavil naši socialistični in delavski javnosti, ga eksekutivi J. S. I kakor vam torej ni treba predstavljati.
Moja iskrena želja je, da gredo naši klubi j in somišljeniki v raznih naprednih podpora! društvih novemu gl. tajniku J. S. Z. na roke, ga > podpirajo pri vsih njegovih akcijah in tako pomagajo na vsi črti organizaciji, ki zastopa njihove interese.. Na njegov naslov naj se pošilja v naprej članarina, prispevki na razne apele in sploh vse zadeve, ki spadajo v področje J. S. Z, Naslovite: CHARLES POGORELEC, 3639 26th Street, Chicago, 111.
Zahvaljujoč se vsem somišljenikom, ki» se za časa mojega tajništva odzivali na apele J. S. Z. in z znanim klicem: Naprej, sodrugi,1 za našo stvar! ostajam vaš
FRANK PETRICH, bivši tajnik J. S. Z. { Chicago, 111., 30. augusta 1923.

Agitacija za razširjenje "Proletarca".
naročnin poslanih do 25. aug. v tekmi za razširjenje "Proletarca".
	število	Celoletne
Ik. klub št. 1, Chicago, 111......	naroč.	naroč.
	. .145	121%
k. klub št. 27, Cleveland, 0. ...	. .114	90
I&ton Žagar, Shebovgan Wis. . ..	.. 93	75
iR. Sprohar, Pursglove, W. Va..	. . 28	25
hej Kokelj, Penna ...........	. . 35	23 %
|wis Bartol, Reynoldsiville, \V: Va.	.. 27	17,
fck Kotar, Warren, 0..........	. . 24	15%
Itt. klub št. 47, Springfield, 111. .	...19	14
iton Zornik, Herminie, Pa......	...17	13%
pris Gorsich, Renton, Pa......	...14	13
■las Butva, Moon Run, Pa......	. .. 12	12
ton Ban, Pittsburgh, Pa........	. .. 12	12
fedv Bert], Harwick, Pa........	. . . 17	11%
B.J.Lazar, Homer City, Pa......	. .. 12	11
[ton Terčelj, Hendersonville, Pa. .	. . . 11	11
■ink Ravnikar, Lorain, O........	... 13	10%
Ik Martz, Buhl, Minn..........	. . . 12	9%
jteeph Ule, Chisholm, Minn......	.. . 10	9%
Ikiis Krasna, Conemaugh, Pa. ...	... 13	9
liiseph Korsich, Carlinville, 111. . . .	.. . 9	9
Ikif Selak, Star City, W. Va. ...	...12	8%
Ihler Bukovec, Johnstown, Pa. . .	.. . 9	8%
Ihnk Ludvik, Cleveland, O......	. . . 9	7%
■Valentin Laharhar, Deimont, Pa. .	... 12	6%
Iliton Pečnik, Barberton, O......	... 7	6%
Holt Potočnik, Detroit, Mich. . . .	.. . 6	5
Hilton Mravlje, Clinton, Ind......	.. . 8	4
■soph Sterle, Chisholm, Mirni. . . .	.. . 6	3%
■tank Klun, Chisholm, Minn......	... 4	3%
Itt Streli, Hollsopple, Pa......	... 5	2%
Heph Kocjan, Brooklyn, N. Y. . . .	... 4	2%
■mis Sterle, Dunlo, Pa..........	. . . 3	2%
Btav Zmpancieh, Lowsville, W. Va... 2		2 %
■nI Les. Sipangler, Pa............		2
nlon Grden, Glencoe, O........	. .. 2	2
		2
Hbrtin Kaucich, Avella, Pa......		2
■itink Mershak, La Salle, 111......	... 3	2
■t: Divjak, Mulberv, Kans.......	... 1	%
Skupaj....................: .739 581%
Klub št. 1 — Chas. Pogorelec 56 — 47%; Fran-A. Tauchar, 34—25; Frank Benchiina, 27—24M..; ry Oven, 10—8%; F. Z., 8—7; Frank Florjancich, 4; John Vogrich, 1—%.)
(Klub št. 27. — John Krebelj, 60—47%; L. Go-26-23y2; Aug. Komar, 16—12%; John, Volk, 4— los. Volk, 3—2; John Bradač, 3—2; Vin. Jurman, -I; Fr. Mulej, 1—1.)
I Hub št. 47. — Jos. Ovca, 12—9%; Jos. Shum, 4'i. Qpamtoa: Druga številka v seznamu znaH ce-iktne naročnine.)
Ako ne bi imeli "Proletarca", ali bi bil ka-i slovenski list v tej deželi, ki bi navajal de-istvo v socialistično organizacijo in agitiral socialistično stranko? Ali se vam ne zdi, da Proletarec vreden vaše podpore, in bi moli tudi vi agitirati, da se ga razširi ?
Delavstvu v zapadni Peim-sylvaniji.
V nedeljo 2. septembra ob 10. dopoldne se bo vršila v dvorani članov SNPJ. na Bridgeville, Pa., konferenca zastopnikov klubov JSZ. in zastopnikov društev "Izobraževalne akcije JSZ." v zapadni Pennsylvaniji. Te konference se udeležita tudi Frank Zajec, urednik "Proletarca," in Frarices A. Tauchar, ki ostane nekaj tednov v Pennsylvaniji na agitaciji za Proletarca in JSZ.
Isto nedeljo, to je dne 2. septembra ob 2. popoldne se bo vršil v imenovani dvorani velik shod pod avspicijo "Konference socialističnih klubov JSZ. v zapadni Pennsylvaniji". Govorili bodo John Terčelj, Frances A. Tauchar, Frank Zajec in drugi.
Tema govorov bo: "Čemu potrebujemo or-ganizatorično kampanjo?"
Delavci v okolici Bridgevilla, pridite na shod v čim večjem številu. Klubi naj pazijo, da bodo gotovo zastopani na konferenci.
AGITATORJI NA DELU.
Naročnin na "Proletarca" so poslali (izven, kon-
testa):
Jack Kunstelj, Ely, Minn..............................................2
L. K., Penna \................................................................2
J. Grilc, Cleveland, O...........................................l
John Pirih, Slovkn, Pa..................................................1
Louis Britz, Lawrence, Pa..........................................1
Geo Kristell, Acosta, Pa..............................................1
LISTU V PODPORO.
CANONSRURG, PA.: John Žužek .......... $ 1.00
BARRERTON, O.: John Volk ............................1.00
E. PALESTINE, O.: Fr. Kavčič, 2»c; Ant. Krmelj, 25c; Fr. Hostnik, 25c; Ant. Drešar,
25c; Jos. Oblak, 25; Jack Kotar, 26c; skupaj	1.50
CHICAGO, ILL.: Anton Medived ........................1.00
CICERO, ILL.: Ant. Biton .................. 25
Skupaj .............................. $ 4.75
Prejšnji izkaz ....................... 262.73
Skupaj ............................. $267.48
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Canonsburg, Pa. — Vaše naznanilo prejeli prepozno za priobčitev v zadnji izdaji.
Klubom JSZ. — Pošiljajte naznanila o sejah in priredbah najpozneje do pondeljka opoldne, ako želite, da bodo priobčena v izdaji istega tedna. Najboljše pa je, da ne odlašajte z odpošiljanjem naznanil, pač pa jih naslovite na naš kakor hitro mogoče.
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V UERMINIE, PA.
Socialistični klub št 69, JSZ., zboruje vsako tretjo nedeljo v imesecu ob 6. popoldne v dvorani društva Prostomisleci, št. 87, SNPJ. — Rojaki, pristopajte t naše vrste 1 — Anton Zomik, Box 202, Hermiole, Pa.
Ameriško delavsko gibanje.
—	Seja Čikaške delavske federacije je sprejela resolucijo, s katero se izreka za ustanovitev ameriške delavske stranke na federativni podlagi. Delegatie čikaške delavske federacije bodo morali delovati v smislu sprejete resolucije za ustanovitev splošne delavske stranke na bodoči konvenciji Illiinoiske delavske federacije in Ameriške delavske federacije. Resolucija, kakor je bila prvotno predložena, je ("oločala, da naj se deluje za ustanovitev stranke, kateri bodo pripadale lahko vse unije in delavske politične skupine. Sprejeta je bila s spremenjenim besedilom, ki določa, naj se dovoli pristop tistim strankam in unijam, ki delujejo v smislu ameriškega delavskega gibanja. Prvotno besedilo so predložili komunisti. Pristaši far-marske-delavske stranke so ga spremenili v toliko, da se komunističnim skupinam zabrani pristop v delavsko stranko, kadar se uistanovi.
—	Na delavski dan (Labor Day) 2. in 3. septembra se bodo vrlšili v raznih krajih Amerike delavski shodi. Socialistična stranka v Chicagi ga priredi 2. septembra v parku Riverview. Glavni govornik bo E. V. Debs. — Konservatiivn,ejiše unije Iso povabile za govornike na omenjena dneva razne progresivne senatorje in delavske politike minnesotske farmarske-de-lavske stranke ter vodilne osebe progresivnega krila republikanske stranke. Slovensko socialistično delavstvo v Pennsylvaniji bo imelo velik shod 2. sept. na Bridgeville.
—	Zveza unitj v Toledo, O., kateri je pridružena tudi socialistična organizacija, deluje za enoten nastop pri prihodnjih občinskih volitvah. Kapitalističnim politikom se -ni posrečilo razrediti enotne delavske vriste.
—	Socialisti v New Jersey so se zavzeli za preganjane člane I. W. W. v Hobokenu, katerim je džin-goistična drhal razbila urad ter pretepala člane I. W. W. Socialistična stranka v Hudson County, N. J., je sprejela resolucijo s katero zahteva, naj oblasti nemudoma uvedejo preiskavo in kaznujejo prireditelje napada.
..................................■■■■■......inning
V nedeljo 2. septembra popoldne |
E	se vrši
| v parku Riverview v Chicagi |
1 VELIK PIKNIK |
| SOCIALISTIČNE STRANKE, |
E na katerem bo govoril med drugim sodrug E
EUGENE V. DEBS,	E
predsednik eksekutivne soc. stranke.	E
E	Vstopnice se dobe v uradu Proletarca, v uradu	E
E okrajne organizacije in pri članih in članicah	^
E stranke.	=
Agitirajte, da ho udeležba na tem pikniku	=
— štela na tisoče..	E
—	Bivši sodnik Landis, ki je s takim veseljem ii-l rekal drastične odsodbe proti socialistim, se je zopffl enkrat razkačil. Govoril je pred člani Ameriške legija v Mason City, Iowa. Napadel je minneapolski mestni svet, ker je sklenil prirediti banket v počast social] stu J. O. Bentallu, ki je bil pred kratkim izpuščen ia ječe, v katero je bil obsojen radi svojih protivojniB aktivnosti. Bentall je bil svojočasno tajnik soc. strti ke v Minnesoti, kjer je bil enkrat tudi kandidat za M vernerja na socialistični listi. Radi mnogih protest«] je minneapolski mestni svet pozneje z 18. proti 8, M sovim preklical svoje vabilo. Lanidis, glavar "basebw la", je v omenjenem govoru dejal, da je socialistični stranka izdajalska, s katero se ne bi smel družiti wk ben Amerikanec, ki' ljubi svojo domovino.
—	Kandidati ameriške delavske stranke v Ned Yorku bodo označeni na glasovnici pod rubriko s« cialistične stranke. V Ameriški delavski stranki (new* yorski) so združene socialistična stranka, farmarskd delavska stranka in unije. V nji prevladujejo sociafijj sti, od katerih je prišla iniciativa za ustanovitev taka stranke.
—	Ne\vyorška organizacija Workers' Party je dej bila nekaj ljudi, ki so razposlali apel za utstinoviter federativne farmarske-delaivske stranlke, ki je bila ust* no:vljena dne 3. julija v Chicagi. Vabilo so poslali.« di ameriški delavski stranki in. s tem indirektno socialistični stranki, ki je bilo na seji ameriške delavski stranke odklonjeno z motivacijo, da ima delavstr»i New Yorku priliko združiti svoje sile v delavski straw ki (Labor Party), ki je federativna organizacija. E® no komunističnim struijam je zabranjen pristop, tofl kakor hitro prenehajo z razdiralno taktiko, bodo sm jete v federacijo.
3 ■*
Bili so časi, ko se je v tej deželi slovesno oznaM lo, da se je Amerika osvobodila z lastno močjo, tod pravi, da je izvedla revolucijo. Ampak danes se (M ne sme več pripovedovati in kdor govori o revolucij se ga vtakne v ječo ali deportira.
t^®
RAZPIS SLUŽBE.
Radi izvolitve sodruga Chas. Pogorelcaztl tajnika JSZ. se potrebuje v uradu Proietarcti novo pisarniško moč. Prosilec za to službo a> I ra biti vešč slovenščine v govoru in pisavi, znira mora angleško, pisati na pisalni stroj in razo-1 meti knjigovodstvo. Za to službo se imajo pri-1 vico priglasiti samo člani J. S. Z. Pošljite po-1 nudbe na naslov: "Proletarec", 3639 W. 26thSt I
ZAHVALA.
Vsem prijateljem in znancem, ki so nama ob tragični smrti naše male ljubljene hčerke Zore ii-rekli sožalje, prisrčna hvala.
Iskrena hvala tudi vsem darovalcem veac« in rož, kot pevskemu zboru "Lira", gdč. Tich, rodbini Behensky, gdč. Margi Olip, družini Alesh, Zo-rini stari mami družini Šifrar, gdč. Zupan Itd.
JOŠKO in MIMI OVEN,
Chicago, III.
...........................................................................B

Nauk, ki se naj ga naučimo.
[ "Ženske, ki se trudijo napraviti osebno dopadljive, »gotovo večji pridobiitek za deželo, kot pa one, ki anemarjajo svoje telo," je rekel profesor WAmmer na imbia učilišcu v New Yorku, ne dolgo tega v svoji govoru. Radi tega vidimo, da so se v vseh dobah delovne zgodovine ženske posluževale lepotičij, na-priiner v Egiptu pred 3.250 leti, v Rimu pred 1.900 trli, itd. Mi vam lahko priporočamo Trinerjev Hand lotion za obraz in, roke in La Triner Combination Compact Face Powder in Rouge v krasnih kovinastih jih z zrcalom (v vseh barvah). — Ampak vsaka ;a mora pomniti da je podlaga krasne polti v dob-stanju želodca. Kedar vam Trinerjovo zdravilno :nko vino čisiti čreva in. jih drži čista, bo tudi vaša postajala boljša in boljša, ker ne boste trpeli vsled ivobolov, slabega spanca, nervoznosti in sličnih m želodčnega nereda. Vaš lekarnar ali trgovec i ima v zalogi vse Trinerjeve preparacije in ila. Če jih pa tam ne morete dobiti, potem pišite t na Jos. Triner Company, 1333 s. Ashland Chicago, 111.
SODRVGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne, v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizi-rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva nal« ga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri ter pa vpoaštevajmo geslo: "V organizaciji je moč."
I
DETROITSK1M SODRVGOM. Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se ) četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnev-i redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti, eležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj e prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, i pridobivamo novih članov. — Organizator.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET,
CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
jPreč i ta jte naš cenik knjig,
riobčen v tej izdaji. Ve-izbera novih knjig, atere smo prejeli pred aj dnevi iz Slovenije.
Največja zaloga | boljših književnih del.
NAZNANILO.
v Johnstownu in I okolici naznanjam, da sem od-Iprl svojo krojačnico. Izdelujem [sav to stroko spadajoča dela, h najnovejšem kroju. Delo ljunčeno. Za obilen obisk se 1 priporoča
[PETER KOBAL, krojač,
401 Somerset St., Johnstown, Pa.
STEDLJIVI LJUDJE
Pod vladnim in državnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n.
vlagajo redno in investirajo razumno v
KASPAR STATE BANKI
največji jugoslovanski banki v Zed. državah
1900 Blue Island Avenue
in vogal 19. ceste.
CHICAGO,	ILLINOIS.
Kapital in prebitek
$ 1 ,2 5 0,0 0 0.0 0
Prodajamo parobrodne listke
za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo sve-dočbe (affidavits) za naseljence ter pošiljamo denar v staro domovino najhitrejše in najceneje.
CENIK KJIG
Nadaljevanje z 2. strani.
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata .......................
ANGLE0KO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. P. Kern).. 5.00 DEMOKRATIZEM IN 2BN-
STVO, (Alojzija štebi) .......1*
GOSPODARSKA GEOGRAFIJA,
(Dr. V. Sarabon), vezana.....1.35
KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ..................25
KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE v MALEM...........20
KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Karl Marks in Friderik Bagels) .........................*
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Mencej).....26
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire)........ -40
O KONSUMNIH DRUŠTVIH... .10 O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. L Prijatelj); broširana... .40
POGLED V NOVI 8VET........1«
POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, d® 0. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin
Lončar), vezana............90
PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivam
Robida, vezana ............1.15
RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En-
gels, prevel M- Žagar)........35
REFORMACIJA IN 800. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditus)
broširana..................**
SLO VENSKO-ANGLEŠKA
SLOVNICA, iadala 8NPJ., »64
strani, vezana ▼ platno ......>.••
SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA. (Dr. K. Ozrald), broširana ...................mm
SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-8TVO, (Prof. dr. Z. Zahor),
trda vezba.................
SRBSKA FOČETNICA, (J. T.).. .50 SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, recana . ........ 1.25
SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E.
K.), broširana...............50
USTAVA, ruake socialistične fed.
sovjetske republike...........1»
VARČNA KUHARIOA. (Marija
Remee$, vezana............1.00
V NOVO DEŽELO, (E. K.)
broširana...................25
VOLJA IN DEJANJE, (psihe-
logičns analiza).............85
IADRU2NA PRODAJALNA Ali
KONSUM ... .1« ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Howard Moore, prevel L M.) .... 1.50 ZA STARO PRAVDO. (Fran Brjaree* ...................5»
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez-
laj)......................30
ZDRAVJE, zdravstvena revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju, letnik 1921, broširana $1.,
trdo vezana...............1.50
ZDRAVJE, jan., fob., marc, april in majska izdaja letnika 1922,
vsaka po....................10
ZGODOVINA SOCIALIZMA V
SRBIJI (Fran Erjavec)......25
ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant. Melik) trije zvezki, broširani, I. zv. 85c; II. zv. 75c; III. z>v. 65c. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25
RAZNO.
AMERIŠKI DRUINŽINSKI Koledar,
letnik 1916, vezan ............ 40
letnik 1917, vezan ............ 50
letnik 1919, vezan ............ 50
letnik 1920, vezan .............. 65
letnik 1921, broširan .......... 50
letnik 1922, vezan ............ 75
letnik 1922, broširan ......---- 50
letnik 1923, vezan ............. 75
CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, S za 6e.........,.,....
(Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva
številka) ...................10
KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1.
1923, št. 2—3—4 ..............40
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA
ZBDINJENIH DRŽAV..... .40
• ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOO. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweis-Trst?niški) .. .10 PROLETAREC, veaani Jetniki,
1919, 1921 in 1922, vsaki ____ 5.00
RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, prva in druga številka .05 TRUE LABODJE, ilustrirana revija . . . .i.,...................25
ANGLEŠKE KNJIGE
ANARCHISM AND SOCIALISM, (Geo. Plechanoff), vezans .60 ANCIENT LOWLY, (O. Osborne Ward) dve knjige, 1313
strani, vezane.............. 5.00
ANCIENT SOCIETY, (Lewis H.
Morgan), vezana............1.50
BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1.20
"DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano r platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M.
Wiihelm Meyer), vezana.......60
EVOLUTION OF MAN, (Wiihelm Bolsche), vezana.......00
EVOLUTION OF PROPERTY,
(Paul Lafargue), vezana......60
JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatohford), rezana.....1.25
GOOSE-STEP, (Upton Sinclair;, študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. iN IMPERIAL WASHINGTON, (R. F. Pet tigre w), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 itn-
ni, trda vezba ..............UJ
JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic.....lifl
KARL MARY, biographical memoirs, (Wiihelm Liebknecht),
vezana ................... 4
KING COAL, (Upton Sinelair), pove« t iz aadnjsga itrajh (1913) coloradskih prsmofarjtr,
trda vezba .................lJt
LAW OF BIOGENESIS, (J.
Howard Moore), resana.....
LIFE AND DEATH, (Dr. B.
Teichmann), rezana .......
OUTLINE OF HISTORY, (H.
G. Welle), vezana, 1171 strai J.li PHYSICIAN IN THE HO {731, (J. H. Greer, D. D.) DtaaJi
zdravnik, rezana . ...........1H
REPUBLIC OF PLATO, T6iui 8» RIGHT TO BE LAZY, (Pad
Lafargue), vezana .......... $
ROBERTS RULES OF OBLEJ,
vezana ............... ..»M
SAVAGE SURVIVALS, (J. Howard Moore), vezana.......1ft
SCIENCE AND REVOLUTION.
Ernest Unterman, vezana .... fl SOCIAL REVOLUTION, (kail
Kautsky), rezana.......... «|
STRUGGLE BETWEEN SCIENCE AND SUPBS8YI-TION, (A. M. Lewis), rmu THEY CALL ME CARPENTEB, (Upton Sinclair), trda »eib».. THE CRY FOR JUSTICE, (Upton Sinclair) vezana ........
THE DREAM OF DEBS, (Jack
London) ...................
THE PROFITS OF RELIGION Razprava o izrabljanja rir u
priratne interese .....
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Blji Williams), s slikami, 311 strani, rezana r platno ..........
100%. (Upton Sinclair). Povwt
patrijota ..................
VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewi.),
vezana . . ...................
THOUGHTS OF A FOOL, (Et»
lyn Gladys), rezana........
Naročilom priložite pottii ili . presni money order, Jek ali gotovi Za manjša naročila lahke poštne znamke.
Vse knjige pošiljamo pottaiii sto. Ehibom in čitalnicam, pri i. večjih naročilih liberalen poprut
Vsa naročila naslovite na:
PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, III.