St. 2.
V Gorici, 11. januarija 1878
Tedajm
„S©Sa" izhaja \sak petek. in vdja t poato prejemana ali v Gorici na dom poiiljana:
Vse leto   .   .   .   .   .   f. 4.50
Pol leta.....„ 2.30
6»tTrt leta    .   .   .   .   „ 1.20 Pri oznamlih in pra,v tako pri .,,po atanfcah" se placuje z& aavadao tristop so vrsto:
'"*...........BfeWse Htta i krat.........
1   »   »   „     „   2   „ «    »    »    n      m    3    ,,
Zaveee Lrke po prottora.
Posamezne gterilke se dobtajt «« 10 soldov v Gorici r tobakarnici v gg-sposki   ulici  blico   „treh   kron".   —
V Train  v   tnlm!*...*.:..:      V:.     j~i»_    __
v Trstu r tobakarni aerma 60",
„Via  della •*-
Dopisi naj se blagovoljno poiiltsje uredni§tvu „SCe" v Gorici Via del Mu-iricipiov Kalistrovi hisiIII. nadstr. narot-nina pa opravniStvu „So5e" t Gorici „Via scuole" h. stv. 429, II. nadstr.   '
Rokopisi se ne vracajo; dopisi isj se blagovoljno franknjejo. — DeUIcem in drugim nepromoinim se narocMu tniia, akoie oglate pri uredniltru.
(.lasilo slovenskoga politienega dnistva gori&kega za brambo naroduih pravie.
Grof Coronini
je sklicnl due 6. t. m. avoje vuliU'c? v dvorauo mestue hi*e v 'ionci. kder jim je poroeal o |*lavnih tockah svojega poslauokega delovanj.i ter Jim ra/lnzil *;voje mtali o najvazni'jtih tprasinjiti. koja so zdaj v drzavnem zboru in v dtdegaciji rnzpravljajo. <?rof Coronini je v tem o/ini /arcs izyleden poslamY, pi.ivi uzor ve.-viiega ljudskeg? zastnpnika — in re se morda ne zlaj-Mino prav v vseh stvareh z njegovimi na/.nri. smo vendar ponnMii na po«lanca. katerrga so zruven la.skih vohhev tudi vm \ulilri i»a?ih sluvmskili ti^nvin nbrt-nijskiu krajev seglaMso volili in koji povrat'a od \>eh straw izkazmo n:u zaupanje z n«uinornim delovanjem v prospt'h vs.i'strauskih iuteresov nasi? lepe dezVle. 8 Lenier so je najbolje prikupil vsem Kvojiin volileem in vsem dezelanotn sploh brez razlofka naroduoMi ali politn m ga niteljenja, je to, da hodi vedno ravna po(a, ter se ne tlaje premoHti ni na de.suo ni iia ievo, da ndkritosrfno in mustraMjivu zaguvarja pravc ljmtake Jntfreso in da se ne o/iu nikdar nainiiiiMei>ko klop, kedar tnba n^tati ati obsedeti, ampak da iilartiijo vedno po s\'jt vesti ia po &v<ijmi? pupolaom prepti-fanji; pri tem je \>ak Us piipravljen od.^topiti, akn Id se toznjtt nje^'ovih voIjmjv ne vjeiuuli1 / nj*^ovinii nazori, V>i poslani i nini takit pa tudi inn<»^o jih ni, ki bi k* pribliino tali« ravnali, kakor gisif Cotonitii; m.iriver moraino ubzalovaje petoziti, da h> .^ejioihko-slovrnski poManci v iiajvazui'jntli politiijnih vpia^anjili do zdaj Se kaj main brtgali za nitu'nje in zi-lje h\ojih volilcev, menda za to. k«'rj« veliko teze, \stte/.ati jim, kakor «a ratncnalt ]jtid>keya zatjpanja u/ivati zladka jabeJka, s kojiini se navadno cbdarujpjo pohlevno-vduni viadni glasovalci.
Toda p!t<timo to neuSefuo razpravo zaugolnejso pritiko in tujuto, kaj poshnec grof Coronini razlaga svojim volikem:
PCaf>titi gospodjc! Pretekto je nekotiko let, od kar sem imei cast, r&ztagati Vain na tern mestu a\o]c imali o vaini za-devi. o kateri je iracl takrat bklt-pati drzavni zbor. Fo tern so bi!e nove volitve in novo izvoljeni pailament se ni pefial v prvih Mih svojvga obstojas pred-meti za i« vajoein.i spline iiitfrrse: kolikorkrat pasem zagovarja! posebne is.terese nase deiele, bili ?o moji govori t«di tu tako sprcjeti. da um snn'1 misliti, da Sfin zado-ta dobro tolma^il Cute in zt-lje vvcine tu-kajSnjefra prebivalitva.
Zdaj pa bo imel naS parlament v kratkem re-5iti razna jako vaiua vpra.<anja: zraven tega je, tudi jc.vunanji poloiaji zelo re»e«; za to cutim potrebo, zeljo in dolznost, da v ahuda porofam svojiin iast. volilrem o svojem do?eiritijem d**ovanji v drzavnem Ebora, da razlozim svoje inm'i o poprej omenjenih prrdmetih in da siednjit odgo%orim na vpra^anja aii interpelacije. — katete bi se mi utegnile staviti.
V ta namen sem povabil gosp. volilce k danaS-njemu shodu in pred lsera se jim prav toplo (zahva-Ijujem, da so se tako uljudno potrudili, vstreii mo-jemu vabiln.
Naravno je, da sem jih prosil, naj se zbero v tem mestu kot sredisft in glavnem kraji naae dezele; a kakor nisem nikdar zabil, da so me volila tudi dru* ga mesta in trgovi te de2ele. mej temi tudi oni se slovenskim prebivalstvom, za to se jih tudi pri tej priliki spominjatn in skrbeti hofiem, da to, kar zelim brez razlo^ka vsem svojim volilcem povedati, tudi oni pozvedo v avojem jeziku. bodi da se v ta namen o-brneni do uljudnosti nasih domatiih listov, ali po dru-gem naftnu.
Kot uvod naj smem §e nekoliko besedi |sprego-toriti o svoji osebi.
Spominjatn se, da sem v tej dvorani uz*e enkrat rekel, kar zdaj ponavljam, da bi menil sramotiti svoje volilce in saniega sebe^ ako bi svoj glas proda-jal. Menim, da s tem nisem ikodoval interesom, koji so mi izro^eni, iu Ce bi-me nekateri ne hoteli linenovati politifinega mo2a, izrekaffij da se prav rad oapovem temu naslovn; ker bi se mi zdelo, da je (redrago plaaen si satajevanjera waksime, kojo aem
vedno gojil:   da na&da,   po katorih se imaja ravnati I dejanja   vsakega p o & I e n j a k a v javnem  zivljenji, se cisto nit' ne razltn'ujejo od onih, koja so v privat-nem zivljenji splosno priznana.
Zato ne oddajam posebno vvseh va^nejSih vpra-suijili nikdar svojega glasu, predno stvari regno ne pretresem, glasujem pa vedno le po svojem preptlCanji; za to tudi. kakor nisem nikdar slcpo hodi! po sledu se<lanjpj«a ministerstva, mu tudi danes, karkoli nte v-tegnili o tem HliSnti, ne detain povsod iu po vsakem naeinu npozieije, aknpram moram pnznavati, da vtegue biti tudi taka opozieija ugodna iu opravieena, kedar gre za to, da se i/podiine miiiister.stvo, kojega delo-vanje .**e spoznava za absolutno pogubno.
/a to ne moretu kaj, da sem veekrat primoran, n e reii na to, kar nam miiiistii prcdlngnju in odkti-tosrfno Vain povem, da mi ni to morda v posebno zadnaiTiiji'. ker spoznavain, da je oneniu, ki vlada, potrebua veljavuost uze zeld zmajenn.
Prebajaje k posimezuim predmetom, g katorimi se liavimu v drzavnem /.born in v njegovih delegaci-jali, mislim, da se. inoiaui najprej ustaviti pri zvuna-njein vprasanji, katero nas semtertija, skoro bi rekel, Mn».*i.
Pri tej piiliki me zene spregovoriti nekoliko v obranibo naSega ministra zvunanjili za<lev, kateri za-rea ne znsln/.i, da ga od miiogih straui takohudona-padajo.
Muogi se nnd torn opodlikajo, da je Oger, kakor hi ue liila enakopuvnost vseh dtiavljanov in' na-rttdunsti zagotovljena po nasih driiavuih osnovuih po-stavali. To paC ne more gkodovati, da imaino en de-janski dokaz, kako vsakdo labko doseza najvisa in najupljivnejsa mesta in da ni to prihranjeno enemu samemu privilegiranemu narodu.
Kdor jc imel priliko, zasledovati in od blile o-pazovati vedenje in postopanje grofa Andrassy-ja, mora. Oe hofic praviLno soditi, priznati, da ni nikdar pozabii, da je minister cclega cesarstva, ker ni nikoli prednosti dajal ogenskim posebnim interesom pred obCno drzavnimi: Vsled tega pa ni zatajeval Jjubezni in doUnosti do svoje roj.stne deleze, saj je bil pre* prican, da ji ne more bolje vstrezati, nego pospesevaje 5>ploSne diiavne kori.sti.
Czo ko je nastopil svojo sluzbo, vtemeljil je svojo politiko s tern, da se je odpovedal vsem prido-bitvam, masiveC je zacid ustanovljati in gojiti prija-teljske razmere z vscini sosednimi drzavami in je ta svoj namen tudi dosegel, kakor nam jasno dokazujejo veCkratni shodi dotifmh vladarjev.
To.la v tem jc moral prestati trdo skuinjo, ko je dozorelo orijentalno vprasanje, katero uie nad pol Uoletja straSi cvropsko diplomacijo — in ko 86 je vnela vojna med liusijo in TurCijo.
Znano je, kako razlicne cute so vneli invzgojili ti dogodki mod raznimi avstrijskimi narodi. Ene vzbuja krvesna sorodnost in omehcuje usmiljenje do kristjanskih rodov, kojih osoda pod tmSko vlado go-tovo ni zavida vredna (ne verjamem, da jih vnema socutje do Husije in nje up rave); ti se zanimajo za napredovanje ruskega orozja, ker se nadejajo, da se zboljsajo razmere omenjenim, v turskem carstvu bi-vajocim ljudstvom; ti bi tudi kaj radi videli, da bi Avstrija z Rusijo potegnila.
Drugi so vtegnili zeleti, da bi bila Avstrija za-branila ruskemu orozju prehod cez reko Prut postav§i se sama na krmilo na gr§ko - slovanskem poluotoku, da bi bilo potem tamkajsnje ljudstvo iz avstrijskih rok prejelo one dobrote, koje mu je Rusija obljubila.
Ta politika bi bila morda naj dostojnejsa, raj primernejsa starim avstrijskim tradicijam iz slavish casov princa Evgenija Savojskega. Toda Avstrija bi bila morala biti pripravjjena, potegniti mefi in se po* staviti ne samo zoper Rusijo. ampak najbrze tudi zo-per zaveznike leta 1866; in da bi bila mogla Avstrija morda tudi racuniti na pomofi Francoske in AngleSke, bila bi vendar kolikor cudua toliko predrzna duloftba, zagnatl Be t velikaask boj ter vzbuditi vojno, tako straSuo in sbIqSro, kakorSne ni videla Evrop od pQ-
Lctka sedanjega stoletja, in to v namen, da bi te bilo zabranilo bojcvanje med Rusijo in Turcijo.
Toda preziraje to, vemo, daobstojemoCnestran-ke (in minister se more do neke mejc na vse ozirftul,' katern z gtasnimi demonstracijami zahtevajo, naj H Avstrija z ohorozeno roko na stran postavi Turcijl ter njeno neodvisnost in celokupnost brani; kolikor nam je ob&idovati vstrajno juuastvo, s kojim so se vojaki polumeseca v bran postavili sovraznim napadom, n e bo in o, to stvar treznim duhom premislimo, vendar za ta namen ^rtovali ni enega solda, ni ene kaplje krvi,
Pri tako razlicnih nazorih, koji izkljucujojo skoro vsako poravnavo, ne morejo se razcepljcna mnonja v nobeiti drugi tocki strinitl, nego da se z modro neu-ttulnostjo po inogocuostl oliranijo dragocene dobrote mini.
Ta politika je najnaravnejia, morda tudi naj* Inzja in najpriprostejia. Toda ker smo uie veekrat videli, da se driavnikl niso dr2all imravne Inprlproste politiko, in ker je bil grof Andrassy gotovo tudi v velikih skiiSnjavail, da bi jo bil popustil ter se lotll aktivnejse politike, inenim, da je postal i tem vrlo zasluzeu, ker se ni vdat. Znano nam jo ta casnikov, da je nekdaj rekel: „Zacnitc vojno, ce hoceto, a jar ne morem prevzeti nobene odgovornosli. laz vam nisem pokvaril polozaja, da se danes labko v boj spu-elite proti Rusiji v veliko ugodnejsih razmerab, nego v zace'tku rusko-turike zapletke." In v tem ima po-polnoma prav. Rusijo lahko imenujemo nozmagljivo, dokle.r so nje armade v lastnih mejaU ter imajo zr • seboj brezkoncne Stepe: to nam je dokazal Napoleon I. se svojo veliko armado; ako bi se pa hotel! vzdig-niti zoper vojske, katere je neprestano krvavo bojeva-nje na itevilu zeld oslabelo in koje so vtesnjene med Dunavom in Baikanskimi soteskami. mogli bi se naj-brie nadejati srecnega uspeha.
Razun malo primerljejev, je v naravi parlamenta, da se naklanja v>a mirovuo politiko in za to menim, da ne gresim podpiraje sedanjo zvunanjo politiko in Le za ono utrvico odgovornosti, katera zadeva vsacega posamexnega poslanca, recem Se danes z grofom An-drassy-jem: „Naj se loti vojne, kdor ?>oce, jaz ne morem prevzeti nobene odgovornosti 1"
Ce bi bg pa kedaj minister ogtasil, ter bi od nas zahteval neizogibljivih 2rtev, tolazila bi nas zavest, da smo vse poskusili, ker se strinja z naso dostoj-nostjo, da se odvrne nevarna eventualnost — in do* volili bi z mirnejsim duhom, cesar bi v takem sbicaji ne mogli odreci.                                  Balje prih.
Vojna porodila.
KajvaznejSa novica z bojiica je, da so Busi dne 3. t. m. po neznatnem boji poleg vasi Vra6 Devna vzelimestoSofijo;ta jako pomenljiv uspeh jih je stal samo 24 mrtvili.
Sofija (po buigarski Sredce, Sredic») jevstra-tegicnem in kupcijskem oziru za Garigradom najvaz-nejSe mesto v evropski Turciji. V tem mestu se stekajo ceste iz Stare Serbije, Bulgarije, Rumelije, Tracije in Macedonije. Zdaj steje mesto okoli 24000 prebivalcev. Leta 1737 so bili Sofijo vzeli Avstrijci, a pozneje so imeli Bulgari vedno turSke oblastnike.— Turkoljubna nN. fr. Pr.tt pravi, da je zasedanje Sofije po vzetji Plevne najvtsCi uspeh, ka-terega so do zdaj Rusi v Evropi dosegli. vPosestvo tega velicega in obljudenega kraja odpira ruski vojski obsirno in bogato polje za dobivanje zi-veza, zatorej ne bode ve6 ruski armadi pomanjkavalo hrane. Razun tega se bode osvojena Sofija pod ro* kami spretnih ruskih inzenirjev kmalo spremenila v orozjarnico prve vrste; opiraje se na njo bodo mogli Rusi operirati proti Filipopolju in Adrijanopolju."
Sploh piSejo zdaj turkoljubni casopisi vse druga-Ce, kakor v preteklem poletji pogum jim je vpadel, ker ni vse njih napeto hujskanje toper motao Rusijo. JniiS pomffdf,                     • ' "^
a v
WB
_ JPreJno so jtasi Sofijo vzeli, b3o je ve& krvavib oojjevf posebno junaSko se je obnasal vojn: oddelek Gurkove Tojske pod generalom Veljaminovem, ki je bU, s^stavljen iz 5 batajjonov, 1 brigade* 6 topov in 1 brigade kavkazkih kozakov. 12 tursTrih taborov pn-Sedsil* !z Sofije s kavalerijo in 8 kanoui je pri|?io ta oddelek in ga od treh strain okleniio. Turki so prijemali z naskokom. Prva brigada 31. ditfc^e |b je pusttta pribHzati se na 50 korakov, je izstrelila in potem z bajonetom sla nad nje. Po kratkem boji, v katerem so Bosi vzeli eno zastavo, bili so Turki od-biti in pustivsj 1000 uirtvih, priCeli so beiati, pede-m od Rusov, kateri so v tej bitki zgubili 200rnrtvih in ranjefllb, Ta boj je bil sijajen, ker je general V^ljaadiiov, daaf v kriticen polozaj prised ter brez Tie powoti, Twke zwogel, s cemer ie drugi* vofata oddelkom dal priliko svojo stvar neuioten&i izvrSUl Razni Casopisi nam popisujejo sWlie tezave ruikcga prehod* crezvBalkan, Vojyaha, katera jepriS-1» od Orhanja proti Carjaau it od Vna&Ja proti U-murgaCu in Ziljavi so inorali gardni saperji novo Pftt od,pw*U. V no&h od 21. do 25, decembra so dnvrsili pot, dovelj siroko za devetfuntne kanone, Turk\ niso nitosa opazili. Dne 24. decembra growl je r.har ae snegom delo uniclti ter je bila pot glad-ka ko steklo. Fro straze pod Rauchom so morale vsekati stopnjice, da je bilo mot voziti kano-ne ter so prispele v 24. nraa 8 verst (poldrugo mi-Ijo) dakfi.
Dne 26. dec zvecer priceli so se Rusi pomikati nil gorsko sleme. To klancih doli je bilo mnogo te-ie hoditi, nego prej gori, ker je Balkan na juzni st rani zeto strm. Kanoue so iuorali spuScati po vrveh od enega drevesa do druzega. Vozove za strelivo so vnaili prazne in muuicijo so nosili v rokab. Dne 27. decembra jek so se prve straze zbirati v Curjanu. General Gurko je osobno nadzoroval prehod. Vsa kolona orbaojska je dospela v Curjan Se Ic 31. dec; potrebovula je tedaj za 15 vrst dolg prehod 6 dni in noci, predno je bila kos neizmernim tezavam. — Kolona Veljarainova, ki se je napotila od TraCeza, morula je Se vece tezave premagati.
PoroCila od oddelka generate Gurka hvalijo ob-nasanje Bulgarov mej prehodom ruske vojske Crez Balkan pri Arab-Konaku. Brez pomoCi Bulgarov bi bili Buai tesko crez Balkan preSli. V planjavi pod Sofijo M je u2e 3000 Bulgarov pod orozje postavilo.
Angleski listi poroCajo o begu mobamedanskega prebivalstva iz Sredca ali Sofije. Dva angleska dok-torja sta prijezdila v Sofijo in povedala 27., da so Busi na marSu od TaSkesna. Uze 28. zjutraj je veC kot 3000 Mohamedancev zapustilo mesto. Turki bi bili Sofijo pozgali, predno so jo zapustili, ali pustili so v \\}?j 70p0 ranjenih in to jih je zadrzevalo.
V Carigiadu zm(§njava raste, zato sozdajzopet enoga, uie tretjega velicega poveljnika, Sulejmana, od-stavili ali degradirah za poilpovt-Ijuika v Ziatici, glav-no komatido pa je dobil Reuf-pasa. Ta je predlan-skeui boril se v Hercegovini.
Iz Belgrada se porola 7. jan. Dvanajst sto ra-njenib Srbov je sem pripeljanih bilo. Javna poslopja se v boloice izpreminjajo. Vojska, ki je vzela Cari-brod, ne more zarad snega naprej.
Crnogorci so zateli, potem ko je premirje pre-teilo, mej katerim je 250 avstrijskih varovancev iz Bara izselilo se na ladije, zopet trdnjavo barsko ob-Btreljavati.- Mesto gori, trdujava se neCe §e udati, Turki z morja z ladij streljajo na Craogorce.
Pred nekaterimi dnevi je knez Nikola dobil novi tumuuski redzajunaStvo ter lastnorocno pisiuo kneza Karla, v katerem ta pravi: BVsak Rumunec bode po sedaj to slavno znamenje nosil z vecjim ponosom, ka-dar bode poinislil, da odo krasi tudi jnuaSke pre: kneza crnogorskega".
Iz azijskega bojiJCa se porofca: Rusi fie dalje o2ej oklepajo mesto Erzerum. Vreme je tam sibirako. Veliki knez Jdihael in general Loris-Melikov sta prisla od Karsa v Deve-Bojun in 2 njima 15 ba-taljonov in 12 obiegovanjskih kanonov. Vse je osup-neno in preplaSeno. Zvezamed Erzerumom in Tra-pecuntom je popolnoma pretrgana.
Lodoik, nje^ova narodnost in nje^ov zupnik.
Gospod nRusticUsa omeHjat da so se v Locnika prav trdovratno obranile mnoge starodavne furlanske - navade; mej drugim navaja, da v loLuiski cerkvi Se dan danes prepevajo zelo staro, furlansko bozidno pe-sem, katera se po svoji kmecki nje2nosti posebno od-Hkoje. Na to odgovarjamo, da se starodavne fuil-nske navade niso mogle ohraniti v LoCnikn, ampak da so se k ve^emu tja z a n e s I e, kajti se v zacetku sedaojega stoletja je bilo v Locnika skoio vs slo-veiibko; takrat se je v tamkajsnji cerkvi se pr digo« valo, poduLevalo iu molilo po slovensko, kar nam naj-jasucjie todokazujc, daje 2upnik-dekan Kemperle. ki jc v tisti dobi slu2boval, rabii v LoCufcu slovensko evangeKjsko knjigo, katera se Se zdaj v rokopisu hrani Vftrneai arbivn. ge le njtgov naslednik j/eonardis
(recte Lenardic* iz Brd) kateri je leta 1822 zapnstil Locnik preselivSi se kot Skof v Trst, je zacel pola-goma uvaja*! furtaitScmo v lofnisko cerkev, kder se je pozneje cedslje bolj sopirila, dokler je za Lasa na-rodno malomamega dekana Ivan^if-a, prednika, scda-njegav. 6. gosp. dekana, sloven&ino skoro popolnoma J zadusila. Pied Ivanclcem pa je ranji dekan Stibiel se zvesto inval, da je ohi anil loiciskim Slorencem pravifen delei poduka v njihovem jezikn. Moos. Stefan Kotijaniic, nekdanji kaplan loeniSki, nam pripo-veduje v Stibielovein iivotopisu. da je bila takrat v Locniku pri prvi inasi vselej si oven ska, pri veliki maSi pa furlanska pridiga, da je ucil krScanski nauk prvi kaplan furlanske, drugi paslovenske otroke, da jc bila o slnwlih ecle fare, to je velki petek zve-*i«r, velk© nedeljo popoklne in st. R. Telesa dan pri velki maii sloven ska pridiga, ktkor se je tudi pa-sjon na cvetno nedeljo slovensko pri.
Od te dobe je minulo koraaj 'M let in od Kem-perltve dobe, v koji je bilo Le skoro v*e slovensko, komaj 70 let — pa govori nas Bkmeti<?* o staro-davnih furlanskih navadab v Loftriku? Vidi se, da je nilad kr^cen.
In kar se tife starodavne boii^ne pesni, katero v mill futianStini Locnizanje prepevajo, verjemitt1, da je jako pedobna starodavni slovenski „() Lujte no, pastin'ki vi AY ste kaj sli^ali" kakor so si sploh  bozi^nc pesni  vseh narodov jako podobne.   Kaj bi ne bile,   saj  se  sneejo   v»e  okolo istega velieastno-njeinega predmeta.   SictT sc pa posebno lepe pesni kaj rade ptenasajo iz enega kraja,v drugi, kder se potem za vsolej vdoniafijo.
Ali je po vsem tern Se veuno tolik zlorin, daje sedanji gosp. zupnik, kateri je po „kmeti<'eveni" po-pisn z gora padel v locni:,ko vasico, da bi tu mir kalil, — ali je se toliko hudodehtvo, pra&tmo, da je zopet vvel slovensko pridigo— enkrat na mesccV Ali lu-ma 400 in vec" lofiniSkib Slovencev pravice, da sli-Sijo enkrat na mesee bozjo hesedo v svojem jeziknV In podgorski sosedje, kateri spadajo tudi pod faro ter zahajajo pogostoma v Loinik k prvi maSi, ker ne nio-rejo donm vsi hnadu k masi ob 10. uri — mari ne zasluiijp tudi ooi trohicc bnzjega nauka v svojr-m je-ziku ? Ce pomislimo slednjifi, da je Locnik sedez dull, nacelnika slovenske dekanije, kateta steje 15.000 du^t, in med temi najmanj 12.000 Slovencev, je li po tem (uduo, da se tu enkrat na mesec pri zgodnji ma^i slovensko pridiguje? Veliko cudneje bi pai bilo, ako bi se ne.
0 scdanjem gospodu 2upniku, rojenem Gori«'anii, nam je prav dobro znano, da ni ne napet, ni prer.apet narodnjak in za to se nam ne zdi ni vredno ni po-trebno, da bi niti z eno sanio bescdieo zavraCali smos-no sumniCenje Isoncevega „kmetieau, gledO pan-slavistidnega apostolata na korist svete R u s i j e. To so bedarijc nasib nasprotnikov, katere ne razodevajo samo njiliove prenapetosti, ampak so nam jasen dokaz njiliove strastne zagrizenosti zoper vse, kar je slovensko ali slovansko.
Gospod iupnik je v svoji pravicoljubno&ti le de-loma popravil, karjenjegov mlacni prednik zanemaril; on je od starih pravicnih navad le najmanj si del zopet vvel, da bi vsaj nekoliko poravnal krivico, ki se je njegovira slovenskim faranom naklonila; on je zraven tega spolnil praviino 2eljo nekaterib slov. ob-ianov, kateri so ga, kakor iz zanesljivega vira vemo, za to prosili, dalje je zadostil spozuani potrebi, pa zalibog le deloma—insledujic je spolnil svojo sveto doUnost in nic vec nego to.
^mm^mmmmmmmmmmm      (Konec prib.)
Dopisi.
S Krasa, 4. januarija. (Izv. dop.) V kratkem namerava naS cestni odbor lotiti se dela na cestui drti Stanjel-Eomen; zato je vredno, da kaj o ton spregovorim. Kakor navadno, tako ste tudi pri tej pri-liki dve stranki. Vsaka bi hotela, naj bi sla cesta po nje dvoriSfii ne glede na obdne koristi. Prva stran-ka ieli, naj gre cesta od Kobiljeglave na Tomacevico, draga vlece svoj konec Cez Gabrovico. Cestna crta cez Tomafievico na Komenbi bila gotovo daljsa ia na vsak nacln sterma. Sla bi bolj po nerodovitcih, vibarjem izlo2enih krajih in bi koristila le Tomacevici. Naopak, cestna Crta skozi Gabrovico bi ne imela toliko ster-min, sla bi bolj po rodovitnib i zavetnih krajih; koristila bi vasi Gabrovici in celemu gornjemu Krasu. Da je istinu, povem Vam, da so se v ta namen skup-no 2. julija 1877. ze s proSnjo obrnila 2upanstva: Gabrovica, Avber, Skopo, Dutovlje, Kopriva in Tomaj na vel. dei. odbor. Tako so tudi vsi velici posestniki komenski obrnili se do dez\ odbora in prosili, naj se jim, Ce se je ze denar v to svrbo dolocil, pravicna zelja izpolni, ob enem se zavezujejo vse zemljisCe, koje bi cesta pobrala, brezplacno prepustiti. Glede na ob6no 2eljo celega gornjega Krasa, na prepraviCno tirjatev najvecih davkoplacevalcev v obeini komenskej itd. upati je, da bode vel. de2. odbor skrbel, da se bode ceatna crtft Komec-Stanjel Cez Gabrovico odme-rila,  Dalje glede tudi na to, da ae mora na vaak
nafin cesta od Koaina do Gabrovice razSiriti, menim, da je omenjena postena tirjatev ze s tem opraviCeua, kajti Ce se dva voza mej Komnom in Gabrovico sre-cata, treba enega zapeljati, <5e je sluCajno pri verzeiji, v njivo ali pa zvrniti ga na zid. Da celo 2 para v-klenjenih volov se tezavno drug drugemu ogneta, ker jezidnaobebstraneh poti. Kolikokrat se pripeti, da se srecata 2 voza sena, eden se mora na vsak nattn pre-kucniti itd. Torej bi se z dodelanjem velekoristne crte Stanjel-Komen Cez Gabrovico z enkratnimi stroSki dvojno koristilo! Upati je tedaj, da se ne bode pri dei, odboru'obena zelja gornje kraSkih s^upanstev itd, in relekorist ceste Komen-Gabrovica prezrla, kajti po tem takem bi morali misliti: kdor trka, teitiu se ne odpre, kar bi bilo zoper jasne besede sv. pisma.
Z Bovskega n. januarija. (Izv. dop.). Nedav-no seiu bral jako zauiuriv dekret nase slavne okrajne hoduije, spisan v klasicno „ferdirbani kranski Spra-hi." I*a ker privo.^cim tudi Socinim citateljein, posebno onira, kateri se pecajo s primerjevulnimi jezt-knslovnimi studijami, da se kaj miuie, odpisujem jim tukaj originalni spis:
,Ker se andla za zidahsf-e, katero dovoliti .-r»»ji Komuni, po postavi 7 aprila lo'il ?j. 27 ') stoji tudi zamo Koiiiuni, obravnati ogled enu povai.iti zraven use mcjaCf, ako bi bil edeii sproti iiua Komuu sku-s\ti za poglihati, pa ce mogoce lie bi bilo, ima pros-nika oberuiti na praudar&ko pot. Zatori sino odverni to prosujo.
Od c, kr. okrajne soduue 7. Maja lb77."
Ii......1.   r.
Ko sem ta odlok bral, razvedrilo se mi je hipo-ma v glavi, da sem koj iig.mil — — — kdo ugane, kaj sem nganilV Nn, kdo jc oni gosp. K. iz iiovca, o katerem je pred kratkem dopisnik /. iz Kobarida pororal, da je Slovenec z duso in telom: U-f-Oamaii; pa sino vkup. Kako se to lepo striuja, castitelj in ceSeenec v najozji zvezi!
Le to mi ne gre prav v trdo butico, kaj ima prav za prav gosp. R. opraviti se stvarmi politiCnega pomena? kaj se ima vtikati v to, Ce izraztije Hlovan svojo radost, ker je zmagalo bratovsko orozje, Ce bo-Ce zaradi tega svojo lii.fo razsvetljevati ah kar.sibodi zap)Ceti, kar ue spada pod ^. kazenskeg.i zakutiika V kaj njega briga, Ce Peter ali Puvtdj ali kdor koli Citalnice smije? Mari so citalnice postavno prepove-dana, ali nemoialiCna druStva V Ka-Ii? In Ce bi bila, mari je gosp. II. poklicaii, da oskrbuje krajno polici-jo ali da uadzoruje izvr^itev dru^tvene postave?
Je-H se splob g. H-u spodobi, da kuje pritozbe v zadevah, katere nejso i njegovimi slu2benimi opra-vili v uobeui dotiki ? Jaz ne maram gosp. It-u nika-kor kratiti njegovik drzavljanskih pravie, niti mu ne* mm motiti njegovega politiCnega mi^ljenja; zaradi meue he labko brati s Tu-ki, Kinezi alt Hotentoti; luhko snuje drustva, kakorsna boCe, bodisi tudi BSchutzenvereine* samo to menim, da iste pravice, katere iina on, isto svobodo misljenja, kojo on uiiva, naj privosei tudi g. X.-u, kateri to, kar je in po-stavno sme biti — Slov an ~ ponosno kaie pred vsem svetom. zaradi tega pa nikdar ne brani g. R-u, tv se mu ljubi in kolikor se mu ljubi turkonliti. Zivila svoboda! To je moje, to je menda tudi Xovo geslo. gospodu R-u pa se nekaj po brbtu visi iz Ba-chove dobe.
SlednjiC oprostujem se staviti se nekatera aplos* na vprasanja: Kaj bi rekli Xemei, ako bi katera koli sodnija, postavimo na KoroSkem, javila svoje raz-sodbe v surovem. popaCeuem jeziku, kakorsnega navadno govore tamosnjt neomikanci? Kaj si more ljudstvo, kaj si morejo vise oblastnije misliti o urad* niku, koji ima po svojetn vzviseuem poklicu nad strati-kami stati, pa se strastno zaganja zoper xnoze, zoper ze Caje, kateri se pogumno drze svojih principov in se neustrasljivo potezajo za pravice naroda, med katerim in za katerega zive in delajo? Kako morejo biti zavarovani pravni interesi v okraju, kder glavna oseba, kateri je izroCeno oskrbovanje pravosodja, cele dneve po stiminah in peCinah strastno zverino pre-ganja, mej tem ko va2ne pravde leta in leta na potrpezlji-vem papirji odreSenika Cakajo? AH se da iz pravnega stalisCa opraviciti, da se v katerem okraji, kjerkoli, v obCno skodo razvija in iopiri zakotna piaarija ? Ltd. i.t.d. -
Za danes naj zadostujejo vpra§anja, Ce bo treba, dam o svojetn casu tudi jasen iu razloceuodgovor; komur bo po uie>ih brenCal, naj se spomni starega pa resniCnega pregovora:
9Iz steklene hile ni varno, kamenje luCati.* _____________Q.
Iz Kozane. (Sola). — Se pred par desetletjt nabajalo se je mnogo siccr postenih slovenskih dul, ki so novovpeljane Ijudske sole le sumljivo sprejema-le. Pogostoma so se slisali ne cisto modvijanski pre-govori: „Kmet je za kopati, ne za pisati in brati; moj stari oCa neso loCili b od c, pa so mi vendar lepo premoznje in §e moznjico kriiavnikov zapustili." ^andanaioji, mislim, da ze zdavnej pod zeleno odejo rairao sodnjega dne trobente pricakujejo vsi tisti sta*
ri o&nci y Skrlatastih oprsnikih, kterim se je sola zdela rogata posest ali vsaj otrofija igraca. Veselo znamenje je, da na§e slovensko ljudstvo samo hrepe-ni po solskem poduku, ni ga mu treba s palico vte-pati. Muogo se je pri nas na GoiiSkem v zadnjible-tih za Sole storilo, duhovScina in svetni ufitt-lji v zi-vo orjejo Solsku polje. Ce je pa Solski poduk puv-sodi potreben, je pa Se najbolj ob mejali, kjer se mora du§na trdnjava postaviti proti navAljajotft* tujim elementoui.
Taka mejna pokrajina so nasa Brda, v ktera se laski kreinplji veduo globlje in globlje zasajiLJo. Za Brda ima biti geslo sloveuskih rodoljubov: Hitro reSiti, kar je Se mogoce; vsako zakasneuje pronzrofii nepopravljive izgube! Storilo se je sieer za Brda ze nekaj, pa ne §e dovolj. §e sedaj nemajo vse obcme Sol, med temi celo Kozana ne, ki Steje okoli 900 dus-z ist^ za Solo sposobniini otroci.
Kdor razmere kozanske le povrSno pozna, se mora res cuditi, da se doticne oblastnije tako velike ob-fine do sedaj Se neso sponmile. Znano je splo&no, da imajo Kozaujci, kakor Slovaui vai, po>eben talent za drobno kupnju: zato pa prebrodijn celi s»vet; wrc-cai jih po /aijitbskih uiicult. ulobis jib |to Ijubljan-skih, gra&kih in duuaj-kih trgih. pozuaj«i jih malo dt uc vse avstrijske pnkrajine, kjer svnjo kupeijo z juzuitu &adjein opiavljajo. Kako pottebeu je solski poduk kuptu. posebno pa takeutu, ki na ptr.jem fevoj po*el opravlja, ni treba ra/kladati; in vendar nas Ini-$kt London do sedaj ;se ni te Mete dos-egtl in, kakor m kaie. bo moral Le dolgo tianjo eakati. ltaznasa se mumee vrst, da je \i>ja Sokka obla>t Ko/ano raz-delila pod dva Solsk. okraja, poluvico pod Smartno, polovicu pod Vipolze. Ce se ta eudni „divide et ini-pera" vresnii'i, K'»/ana ne bodt* z«'la saduv io^ke «-mike; bojim .se pa, da postane tabor, po kterem bode hriiincl prepir. razdor, «e ne Se kaj bujuegn. Najbolj pametno in pravifno in tedaj bilo. da se tudi v Ko/aui tistanovi redna *«da, saj menda ko/anj^ki ban-kovei, ki so v okrajuo wkko detiurnico zromali, tu-di imajo ce-arnkega orla vti.itijeiiega, in toliko plufa-jo, ko dfiigi. Jedoake pravice za \>e! Z»vo pripmo-canto tedaj, da slavne Sokke oblastnije to zadevo v resen pretreii vzaiuejo in ubogeiuu, zapusrenenm ljud-stvu, pred ko pred /u2e)jeiti hu!>ki puduk oskrbijo.
Iz Za Svete gore- "».Januar»jals78.(,1/v.dop.) Satui «uo knvi. d.i se nam muduj*' v tuj&Oiiii. I'onosen je !iraf»rr vojak na rane, prejtte v castiiem boju; «keleC*a |»a je lana. zadaua od hin.n^kega was-prottiika, ki se m »oga, taje udarec. Celo nedo)2nenm otroku zavre mlada kri. ako ga moti>. draiiS. putem pa se po^int'buji^ praviciuj nevolji. Sramota uad take hinavce!
Vtdeizobrazeni mozje ««» v pre*eklih delegacijah szra2evali te- 3<*ieen htrah, da bi sevenii ilus ne di-lal krivice naro.liiosti v sjedanjtj vojski piidobljeuih dele-2elah, ter Avstrijo klicali na oprvzo zoper Husa. Hal-matinski delegat je te vestne ino2ake tolazd rekoL, da naj ne skrbe prevec za one Slovane. za ¦ katcrili swbodo iti blagor je za^tavil Bus kri i biago, luaivefi skrbeti jimje, da se ne b«;do godile kiivice domacim Slovanom vAvstriji. Hal kaj se mil je odgovyriloV BKe godi se jim nobeua knvica, ne uteduje be jim v tujom jezika* N*a tak posiueh je tczko dati miten odgovor.
Toda nikomur krivice! Mo2akt tresoei se pred krivico, k&tero bi uti-guil Rus d*rbti Bulgarom, ne mo-rejo biti wdekrivicntnam! (Jotovo ne! Mi garni «no krivi, ako uradnije na Slovenskem in Slovencem piiejo italijanska iu ntmska pisma. Omenjeui prizor v vis. dtlegacijah je temu porok. Ami bi mozjc ne govorili kakor so, ko bi vedeli, kako se nam Sloveui-cm ura-duje.
Slovenski mozje! samega sebe spoznavati je ilo« veku tezko. Dajmo tedaj zahvaio raoiem, ki nam po-laagajo izpraSevati aarodno vest. DrugiC le spoznajmo lastno krivico in napako, ter atorjen bo korak na-prej. Tretjie prevdarimo. kaji nam je storiti na dajje, da se zacclijo rane aarodnosti.
Poslance smo odposlali, da bi case potrebera2-jisnovali, krivice odkrivali, ter tirjali pravico. Poto* iijo se,pa kedo jim veruje?
Sloven ski narod, ne pusti na cedilu svojih po-dancev; podpiraj jib, da ne omagajo, da ne bos earn kriv krivic, ki se ti gode.
Iraamo pcliticno drustvo za brambo carodnib pravic. To druStvo ni mrtvo, ni samo na papirju; je dlo druStvo, ki hoLe braniti narodue pravice v meri, Y kakorinej ga podpira slovensko obCinstvo*
Tedaj slownski zupani in vsi slovenski p^o§te* njaki, ki imate opravek z raznimi uradnijami, na noge 1 Anti vendar ne bomo molce prixnavali, da se naai ne uradaje v tujscini. Mozje! komur bodo se doha-jala italijanska ali nemska pisma. naznaujajte to po-litifinemu drustvu za brambo narodnih pravic. Ono bo rado nabiralo vse doticne pozvedbe, je pri priloz-nosti porabilo, po okoli^inah oddalo kakemu sloven-skemu posbmcu, da drzavnemu zboru ali dele^acijam pokaze, da se ne pritozujerao bre? uzroka, da nismo taoljoi fanatiki; ampak Bkromai poni2ni  ljudje,  ki
tirjamo samo to, kar nam je obljubljeno in zagotov-ljeno in zaprise2eno v driavoih postavah.
Pomagajnmo si, in pomagal nam bo Bog.
IZ Trstaf 4. januarija 1878*) (Izv. dop.) (Za novo leto. — Priznanje cesarjevo drustvu ^Ediaosti". — Tr2a§ka in rojanska iitalnica. — Falimenti. — Tatvina.) Srecno novo leto voScim tudi jaz vsem vrlim rodoljubom in sploh Slovencem; Bog daj da bi se v novem letu marsikaj pri nas slabega zasukalo na boljse, ter da bi nase gibanje zopet postalo tako krepko, v letu 1878, kakor je bilo pred 10. leti, Lcta 1868, se je ves slovenski narod oglaSeval po taborih, rodoljnbna iskra vsplametila je, ves narod je navduSeno tivjal ze-dinjeno Slovenijo. A potem je zopet nastala mlacnost, katere smo deloma krivi sami, deloma pa pritisek od vladue straui. Vendar pa nas navdaja zdaj po 10. letib zopet neka uavduSenost, kajti previdnost bo^ja gkrbela je za to, da je narodna ideja zadobila novega zivlja: za^el je uie leta 1S70 boj za osvobojenje na-sih bratov ua jugu, juLui in sovemi Slovani podajajo si roke ua Balkamt in Mxa vseb pravih Slovanov bi-jejo bolj urno, kajti vsak pravi Slovan postal jo po-uoH'n na to, da Slovan povsod brate ima. Kar se jo le v pexnih prepevnlo, postalo je nakrat istinu; soli-darno^t hlovanska nij vcc sanjarija; u^e brat za brate kri pnliva in Se borni kinetic na Slovenskem kresove v/iga na slave /iiingoviteniu hlovaiiskcinu orozju in zraven vsklikuje: Ja\\ nas neizmerni dym!" To je torej, kar tola/i tudi nas Slovence, kakor sktajue stra/nike alovanstva in kar nas sposobnje za uadaljni teSki boj! Pri takem htanji pa je naravno in nnj-lep.fco vos^ilo za novo leto: „Uog d»j, da v tern letu popolnoma zmaga hlovan.sko ontfje cez ljutega Tureina in da 8e zopet za>vcti ua sv. Sofiji v Ciiii^iikIu sv. kri/,! V^e drugo pride po tern samo po mh'i.
Posebno va/.no v«'«t iniani poroi^ati gonftkiui Slo-vencein, XaAe politieno dru^tvo ^Kdinoht" je, kakor r-<Mii vain o *vojVm t'asu iia/naiui, slovenuo protctitiralo proti i/javaiii italijanissiiimv tiia^kih v Iliniu; ta em j»« eesar f<aiii pcdivalil s poKebnim reskriptom ter drustvu plvliiu»r uka/aI na/naniti kvojo po^obno /.ado-voljmfet zarad te patiijoti^ne izjave. Kaj taeega se §e du/daj i;ij piipeiilo nobenemu ^b.voiiskcinu diustvu in ker je dru&tvo «K«liuostH gled«» progranm in vede-nja popolnoma *olidamo z ob^uint Klovenskim giba-iijcm. je to /nattiuje, da na& vladar vendar ptipozuava zvohtobo Slovenci'V in da se, v visokth krogih malo vevuje ovadunom nein^kutarjun in dritgiiu, ki Slovana vcUno tviw. kot ney.vcht«»ga. &• vci pa je ta izjava zi.aninje, da nasi vitsoki kiogi malo verujejo v pri-juteljsivo itaiijan^ko. Tain doli ne rtekaj kuha, in hum drzavniki so prlMi, kakor se sli^i, ua «led nekemu posf'biieniu mvanju od strani Italij.mske. No, tlustiktat >_vm izrazil ieljo, da bi vihnki krogi veudar enktat Hpo/uali, da ima Avstrija na Slovencih zivo trdnjavo proti &irecfinu se Italijanstvu. Kaie se, da si to mnenje poeasi tudi navzgor dela pot. Prav tako. Le ka vec enerLije in jenjalo bode b casoma zdibovanje po Italiji tukaj na nasi zernlji.
TrzaSka citalnica imela je 30. t. m. obfini abor, kateri je volil novi odbor. llog daj, da u vendar eukrat na§a f>lovanska iitalnica to postaln, kar bi i-mela biti: prvo hhodi^e Slovanov na slovenski zemljt. Vse druga^e se zdaj giblje rojanska citalnica, zadnji dan leta napravila je tako zalmvo, da uie dolgo nij bilo tako lepe in mocno obiskane v Ttstu. Nada je sploh, da postaue v na^i okolici zopet prav zivahno, bodiai v politifni bodiei v socijalni zadevi.
Trft je prav nt'srecno skicuil staro leto, nic manj nego 5 velikih in kakih 8 malih falimeutov imeli so zaznamovati naii trgovci, vsled Lesar bodo letne bi-lance se ialostneje, nego se je mislilo. Falirala je tudi cez 50 let stara trg. bi5a A. Seiler & Comp., katera je v Gorici c'obro znana, im-^joca tarn tovarno mjila in svei.
Cc se kmalo reLi ne zboljSajo, Lule se bodo ie
druge katastiofe,  mej tern pa se siri tatvina na tak
i natin, da nij blago na voiji niti po dnevu sigumo.—
Xij cuda, da trgovec 2eli,  da bi se uie kmalo reiilo
orijentalno pitanje,
Glavno dnevno vpraSanje, katero najbolj; glave beli vsem evropskim dipiomatom in naji-ve6 prostora zalega v vseh evropskih polit. 11^ stih} je ono o sklepauji miru med Ktlsijo ih: Turcijo. Obravnave zarad premirja so nekda v^e v tcku in sicer neposredno med glavnfcnjl pove.ljniki raskimi in turskimi. te vseh zadevnih poroCil posneniamo, da hoce Rusijir dobro kko* ristiti sijajne vspehe svojega oroija, koji so jo stali toliko junaSke krvi, toliko truda in neiz-merueg'a trpljenja, pa zraventega ogromne svo-te denarja, — AngleSkt lev je dolgo tnlil in dra^il. slednjtf je ven<lar umaknil poieljivo ta* to ter svojega turSkega varovanca na cedila pn-stil. Vse kaie, da bo mogel mogoCui car ruaki, kedar pride do tega, skleniti po vsem dostojao mirovno pogodbo — sebi in svojim narodom V sJavo, osvobojeni rnji v sreio in vsem SlpVftnom v popolno zado^enje.
Italija je zgubila zadnje dni dvs> veHkt mo2a. 5. t. m. je umerl v Florenci slavni general in drzavnik Lamarmora, B-oJen je HI leta 1804, ko je dorastel, stopil je v aardinsko vojsko, pozueje je bit vojni minister, poveljnik kora, ki so je vdeleiil krlmske vojske, Zvesa . Halije in Prusije leta 1866 je njegovo dclo. Poleg grofa Cavourja je on morda najbolj ^ sluieii za godinjeno Italijo. — 9. t. m. je umerl v ilimu kralj italijanski Viktor Knunucl. Po njegovi smrti je bll u kralja progla&en njegov sin Humbert, Ta je po-tidil vse (btsodunjo ministre,
Na Francoskcm so obcinske volitvo v obce ugodite republikunski stranki.
A in e r i k a u 8 k i h zjcdlnjcnih drzav kon-gres se dunes snide in za^ne svoje letoSnje delo.
Foliti&oi pregled.
Driavni zbor je imel viJeraj po boiid-nih pocitnicah prvo sejo. Nagodbene postave pridejo na vrsto ; doticni odsek je nekda vie vse podloge resil izvzemsi one o dolgu 80 mi* Ijonov in o kvoti.
Dunajski ministri so imeli 8. t. m, posve-tovanje, kojega glavni predmet je bilo odprtje drzavnega zbora; razpravljali so pa tudi neka* tere osebne stvari, posebno o imenovanji nove-ga banknega guvernerja in o premeScenji ua* mestnikov, grofa Taaffe-ja in Weber-ja,
t) Zft prvc leto8jyo Stovilko p«po.no prejelii    Op. ure4*
Najnovejde vesti.
PKTEU1UJUG 10. Jan. Iz tov«e Be 9, JA-nuarja telegraiiru oficijalno: Danes je ruski general Kadecki ujel po trdovratnem boji vso tursfeo vojsko pri Sibki sotcski, t. j. 41 turfikih ba« taljonov, 10 baterij in en kavalerijsk polk. General Mirski je zasei Kazaulik. Skobeiev vas Sibko.
Razne vesti.
GoriSka ditalnica— napravi v letoSnjera pred* pustmm Lasu §tiri plesne veselice in sicer: 1. Vso-boto 12. jan. plesna veselicu. 2 v soboto 26. Jan. plesna veaelica. 3. v soboto 16. feb. velik. plea. 4. v soboto 2. matca pesna veselica< V urdeljo 6. jan, in pozueje vsako prosto soboto bodo plesne vaje I glasovirom. Vsi udelezniki teh vaj se prosijo, da k njim zahajajo v domacej obleki. Neudje se smejo u* deleziti plesnih veselit le % vstopnim listom. Vstopni* ce se bodo oddajale v omejenem Stevilu pri odboru. Z vstpnimi listki vpeljani gostje se morajo pred za* Cetkom plesa ravuatelju veselice predstaviti. ZaCetek je vselej ob. 8. uri zveCer.
Novoletna veselica, Na rnskega novega lets dan, tc je v nedeljo 13. januarija t. 1. bode V seian* skej Citalnici veseltca z deklamacijo: Romanje na sv, Goro, peljem, glasbo, igro: M2upanova Micika* i pie-som. Zaittek ob 71/3 uri zvecer. H tej Veselici jvabi uljudno p. n. obCiuetvo                                    Odbor,   ,
Vabilo k beaedi, katero napravi narodna Citalnica v Solkanu v proslavljenje svojega 10 latqega obstoja v nedeljo 13. januarija 1878 v Rupnikovi pa-laci „pri Studencu". ZaCetek toftuo ob5V* uri rvecer. Vstopnioa k besedi za neude 20 kr. — k plesu za ude in neude 1 gl.
Program I. „Petjea. II. Slavnestni govor. Ml, flPetjett. IV. Deklamacija. V. ^Perje* VI. BJtflvni pot najboljSi pot"' Saloigra v 1 djanji. VII. „Petjew VIII., „PetjeK.   Po besedi plesna zabava.
Notarska tnesta. Pod tern noslovom "se bere med doumcimi stvarmi v 6. Sti'V. „Slov» Naroda** da ho sledeci sodnijski okraji na Kranjskem brez noterja: Idrija, Vipava, Bistrica, Lo2, Senoze«e» Tiiid, Krartj4a; Gora, Krfiko, Velike La§ce, Kadece, Metbka in TnW nje.   Tega je krivo pomanjkanje sloveuskih juriutov
So enej strani, po drugej pa, ker vse xMsmsMh, 9 sili, avojej sv«b9di na. ||q4o!  2nWO ^ 4ft ^ ^
Kmijskvm, ktero Steje okoli 463.000 prebivalcev, 11 glavarstev in 30 sodnijskih okrajev. To je zares za-lostno, ce je 12 notarskih sluzeb izmed 30 praznih. Pri nas so te razmere primeroma se bolj neugodne. V uaSi majhni grofiji so tri slovenski sodiiijski okraji bri'Z nutaija. to je Bovcc, Cerkno in Kj»~.S, da ne go-votitao o Furlauiji, kterej se v tem obzsru ne godi bolje kot nam. Svetovali bi na3ej nriadini, naj se v obiluem Stevilu posveti notarjatu, ker smo tega prc-priJanja, da bode nase ljudstvo vedno bolj cislalo no-tarski stan v svojo korist. Cera ved, se bode izve-denih in pravicnih notarjev poslu^evalo, tem manj o-pravila bodo imeli advokati ia sodnije. Vse to razlo-ziuio v prihodnje. Pri tej prilikl izreccmo tudi svojo miwl, kaksen bi mora! biti iiotar, in kakSen delokrog in poklic da ima. Ob enem dokazemo, da so zarad pomanjkanja notnrj««v naSe pravne *»zmcre zmedeuc, da *e nwSirja zakotna pisarija na skodo nasega ljud-Btva, in <la se tozbe pomnoznjejo, kar polm zepe ad-vokatoni, kterih je tukaj v Gorki nic manj kot 15.
Pudke novine*', casopis zagospodarstvo, obit I narod tzhaja v Zagrebu vsako saboto na celi poll ter se odlikuje po ranogovrstnem, prav dobro uiedje-nem gradivu gospodarskcga, poducnega in politicnega zadrzaja. Slaati priporocamo P. N. onim Siovencem, kateri se zele sezuaniti z hrvaSkira jezikom in sploh z hivaskirai razmorami, katere ta list verno, resnirno in redoma objavlja. Celoletna narocniua znasa 1 gold. 60 kr.
„Bode Hie boljse!" Ta izrek dobro pojas-nuje a01niutzer Zeitmig*, ki navaja zalostno resuico, da so v Lisnici pri Kromovi hiso, ki jo je cenila sod-nija na 1000 gold, vredno, prodali na drazbi vi 1 (reci en) g«ddM a posestvo, cenjeno 8000 gold., pro-dalo se je za celih 20 gold. Taki slucaji zalibog v nasih casih nijso posebno redki.
Druzba sv. Mohora. — Po odborovem sklc-pn so udoni druzbe sv. Mohora prihodnje leto name-njene sledece knjige: 1 „Sloven&ki Golfine" — t. j. raalagai.je beril in evangelij ob nedeljah. 2 „Potova-nje v Riuv Spisal Jakob GomilSak. 3. „Obc»a zgo-dovina". Spisuje g. profesor. Josip Stare. Peti sno-pic, v obsegu 10 tiskanih pol, pripoveduje dogodbe Biedujegn veka do kouca krzarskih vojsk. 4. „Umni Badjt'rej«'C.u Foduk, kako sadje pridelovat: in ohranje-vati, sadna dievena in sadje spozuavljati in razloee-vati; spinal g. Franc Kuralt, profesor na slov. kinu-|ij>ki Soli v Gorit-i. V poduk bode uvrstenih 52 po-dob. 5. BSl»venske vecernice," XXXIV. zvezek v ob-Begu 8 tiskanih pol, bode donasal obdarovane povest i, givotopise, pesrai in druge kratkoCastie spise. 6. „Koledar za leto 1879" z imenikom vseh udov in raznovrstnim podufinim beriloni v obsegu 13 tiskanih pol. 7. Poverjenikom, ki nabeid v svoji fari 50 ali ved udov, se bode razuu narofinih knjig poslalo po vrhu primerno Stevilo druzbinih bnkev iz prejsnjih let, da jih po svoji razsodbi razdele, ali solam, ali fatnini bukvarnicam, kacemu druStvu ali dnigim podob-niui zavodom. Po tem uaCrtu si bode odbor prizadeval, da bode druzba sv. Mohora tudi prihodnje leto resila pievazuo svojo nalngo v blagor in cast mile slov. do-niovine. Pri toliko neugodnih razmerah, ki dandencs stiskajo Jia§ narod, bodi lepo cveteca druzba sv. Mohora na§a dika, na§ ponos, naSa tolozbal Kabira dru2uikov naj se sklene z zadnjim dnevom meseca febr. 1878. Lctnina za vsako posamezuo osobo ali u-Btanovo izna^a 1., gold, dosmrtnina za posamezne o-sebe, za fame in solsko bukvarnice in drustva 15 gld. na enkrat, ali 8 gld. dvakrat v teku enega leta. Kdor prvikrat v druzbo stopi, naj pove, da je nov ud. Ime-ns druinikoY naj se po§iljajo z denaijem vied pod naslovom: „Druzba sv. Mohora" franko v Gelovec do 5. marca 1877.
Narodne pesmi. Znano je vsem, da je g. J. Kocjanpic izdal 2e dva snopica narodnih pesmi. Te narodne pesmi je nabiral g. K. z velikim trudom in jih potem upravil za muzki zbor. Izmed vseh umet-liosti ima petje naj vecji upliv na cloveSko serce. Kdo ni tega Se skusil? Veselilo bi nas, ie bi se eden naSih muzikov oglasil, kteri bi nam vrednost teh narodnih pesmi objavil, kritika bi ne mogla biti neu-godna Z 2alostnim srcem moramo omeniti, da ni imela do zdaj razprodaja teh soopicev, posebno pa slednjega, zaieljenega uspihai kaj pomenja to? Kdo se bo za nas trudil, Ce ima iineti poleg du§evnega tnida se materijalno zgubo ? Uditeljt in sploh prija-telji muzike naro&te ge na te pesmi, kterim je ceoa prav ni?ka. Kdor jih zeli imeti, naj se oglasi pri g. J. KocjanciLu v Kanalu.
Viktor Emanuel, 9. t. in. v Rimu umerli kralj italljanski, je bil sin kralja Karola Alberta in nad-vojvodinje Maiije Terezije, hcere Ferdinanda III. vel. vojvode toskanskega. Eodil sc je 14. marcija 1820 ; porofiil se je 12. aprila 1842. z nadvojvodhijo Marrjo Adelajdo, hCerjo raiijcega natlvojvode Rajnerja, katera jt» umerla 20. januarija 1855. Presto! satdinskega kraljehtva je zasedel 23. marcija 1849., ko je bil oce po nesreeni bitki pri Novari krono prostovojjao odlo-
zil. Vsled postave od 17. marcija 1S61 j» Viktor E-manuel prevzel naslov eitalijanski kralj-, kar je pa dejansko §e le tedaj postal, ko je bila leta 1866 vsa Italija „uiiita". Xjegova zadnja bolezen je bila kratka pa huda. Pied smrtjo, ko je bil uze previden s•* sv. sakramenti, poslovtl se je nekf.a prav ginljivo od svoje druiine in je kmalo potem svojo du5o zdihnil. Toje bilo preteklo sredo ob 2 i/4 uri popoludne. Slovesen pojMob bode prihodnji pondeljek 14. t. m. v Rimu.
8pomladanska znamenja. V Krojni blizo Goiice, pa tudi drugod v goriSki okolici, smo videli te dni pofcainezne cvtrtoce trobentice (primula veris) in zvoncike. Nekdo-nam je pravil. da je nasel pod St, Florjanom nad liorico rudt'fe jagode. — I^ro.snja zima je zares leva in poljedekem jako ugod?ia, posebno za obrezovanje tit.
Demonstracijo so napravili trzaski Jtalijanis-simi na vefer smrti kralja Viktorja Emaitnela s ti-m," da so primorali podv/Hniko raznih gl*di>«% ela so isti wCer vse pn>dstavi* odpovedali. Tudi mehlui zbor jo prenehal svoje xborovai je, k»je na galeriji itustal ne-uavaden hrup zarad istega dogodka. 0 tcm kaj vef piihodiijic.              -M_HM__
Trzno sporo6ilo firme Jos   Pipan et Comp. v Trstu dne 10. jan. 1878.
Ker uoben flovek ne v*'t koliko ^asa bo Se tra-jala vojaka in kake dinifiizije bode zuvzela, trgovtua od dneva uo dneva bolj propada, vsled resar smo imeli v mesetu decembru prav mnogo falinuntov, imj katerimi nckature prav velike, in se nekoliko jib bode sledilo v tem lew, kajti v takem polozaju popol-nega nezaupanja mora pasti vse, kar je kolickaj gitji-lega in t»e celo dobre hise kudo potegnjene v vrtinec tega polonia. Malih trgovcev falira pa vsak dau kak-sen, tako da skoro velja rek: „nulla dies sine faii-11101110." Nezaupanje je tako velikv, da se note no-ben dober in varcen tigovec spuScati v veee poslove in da je sploh nastala velika tisiua. S tako hpo pro-Spektivo zacelo je leto 1S78.
Mesec december je bil se nukoj; a prava kup-cija se to Se ziuerom ne more imenovati. Kedaj bo boljSe, tega bi nam ne mogel tiiti fiuancni minister povedati; a ce bo Se dolgo reC tako naprej hla, ua* stati morajo se prav blabi casi.
Kava-line baze blago pada v ceni, mej tem ko se nizke sorte, posebno nova Rio pri dobrih, ra-steeih cenah vzdiiujfjo. Kako se bodo cetie premika-le, nij lehko vganiti; a skoro gotovo ne boino imeli dolgo t:asa nobenih znatmh spreniemb. Kava Rio velja od gl. 98—105, prav ftna gl. 107--110, zbrana gi. 116—117. Malabar nat. od gl 112—I2X% Malabar plant gl. 130—145, Ceylon nat. gl. 100—120, Ceylon plant gl. 136—113.
Olje je sopet mocno porastlo in nobeden ne vcruje, da bi sopet kaj padlo. Norega blaga ne do-haja skoro eisto nie, Daluiacija ga nij Se uiti enega sodo poslala na na§ trg. OIja piimanjkuje povsod, zatorej bomo imelt zmerom vise cene. Finega namtz-nega olja se je plaCala ena partija na ladiji po gl. 82 brez odbitka. Kavadno jedilno olje velja gl. 58.50—59, lino gl. 60—61, namizno navadno gl. 70 —71, fiuo gl. 74—75,. najlinejse (Aix) gl. 7^—85, pavolnato (Koton) gl. 54, laneno gl. 45.
Sadje—pada mocno, ker priinanjkujejo inostran-ske narocbe vsled slabe kakovosti. Roziei I veljajogl. 10, fige v vencih gl. 19.50—20, dalmatinske v &eilih gl. 14, puljeSke gl. 16.50, Smirna Sultan 1 gl. 43, mandlji gl. 110—120, opasa gl. 11—23, roziue I gl. 34—40, II gl. 26—30.
Ri2—itaiijanski je sopet nekoliko ceneji postal, tendenca pa je dobra, ker so indijske sorte nekoliko porastle in se sluti, da mora tudi ital. blago porasti.— Itaiijanski velja od gl. 203-4~23, Rangoon od gl. 17.50—183/4.
Mas t—brez posla, cene so ostale skoro nespre-menjene, ce ,bo kaj vec prasanja po tem blagu, mu bodo cene gotovo hitro poskocile.
§peh amer. v zabojih velja gl. 53.50—55.50, mast amer. v sodih od gl. 61—63.50.
Petrolej. — V tem blagu ima nas trg najveC poslovanja; cene se jako hitro spreminjajo, zjutraj se plafia po eni, popoludne po drugi ceni, zato ni cuda, ce se vidijo v enem daevu razhcne ponudbe. JDenes Telja petrolej gl. 16.50 brez odbitka, in nij mogoce vganiti, ce ne bo jutre uze druga ceua. Vendar pa so okolnosti take, da nij misliti na kako zdatno po-rastenje cen.
Domaci pridelki. Fezol gre dobio izpod rok, maslo pa je popolnoma zanemarjeno fezol cukren-ec (cocks) gl. 13.50, bel gl. 13, bohinec &i. 12.50, mandolon gl. 13, svitlorudeC gl. 11.85—12, temnorn-dec gl. 11, rujav gl. 11, kauarSek gl. 13.50, zelea dolg gl. 11.50—12, kratek gl. 11.25—11.50, meSan gl. 9.50.
Maslo prav lepo gl. 92-93,
K o r u z a gl. 6—gl. 6I/4 funtov U0.
««»v»tp]j in odgwfcii urednikj MTOK FABIJANI, — TWaa MAMMQ t' Qvnti!
Koristno naznanilo
precast, duhovscini.
1,1          Tovama za izdelovanjc voScenjh svec.
lastnina  Alojzija Bader-ja v Gorici,   ki
|i je bila oaukovana se sreberno svetinjo in castnim diploinom pri svetovni razstari v Parizu leta 1855, na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v (ioriei, Mona-kovom in Trstu leta }H71, priporofa svoje
[ svefi*   iz fistega voska od ecbel,   ki se ne kidajo   in   ne   onesnazijo   altarja.    Gorijo, minio, se ne kidajo in se pocasi povzijeju. PriporoCujem   toraj  precastiti   duhov-M'ini, naj se ne daja motiti po drugih pro-dajalcih,   ki   prodajajo   svpfe.   namf&ane z dru^itni  tvarinami,   kakorsne svedc   so  po rorkvcnih postavah prepuvf'daiie. (Jena jim je 2 gl. 6H kr. kilo najbolj^c prve vrste, 2   B   'Si   „     „    druge vrste. Planije se ob koncu leta,   ali pa s 5 kr. odbitka pri kilo, ako se precej plara.
ij Bader9
lastiiik.
AIojz
And it j Perko
c. kr. ukrajni /iviiiozdravnik za politiske ukrajo Gorigki, Tolininski in Gradihki stanuje v Gorici, v solskili ulicali nasproti ci-rkve Sv. Iginuija v Penaucirevi hisi.
Oznanilo.
Pudpisana imasta ralogit vnsfenih sve<5 iz tovarne za svece g. Alojzija Badcr-ja v Gorici. SveCe iz te tovarne so bile odli-kovane se sreberno svetinjo in castnim di-plomom na svetovni razstavi v Parizu leta 1855 in na Dunaji leta 1S73, ravno tako pri razstavah v Gorici, Monakovcm in v Trstu leta 1S71.
Te sve^e iniajo prednost, da so iz Li-stega voska od Cebel, pa proste vsake druge tvarine, so zboljsane. da se vec ne kidajo in ne onesnazijo altarja, kakor poprej. Cena temsvecam je 2 gl. OS sld. kilo najboljSe prve verste, 2 „ 33 B druge verste. Pla^uje se ob koncu leta.
Precasttta duhovsfina se opozoruje, naj se ne daja premotiti od drtigih prodajalcev, ki prodajajo svece, namesane z drugimi, po cerkvenih postavah prepovedanimi tvarinami.
.   V Kanali ima zalogo
STEFAN KRALJ, bandar. V Bovcu pa JAJiEZ SORTSCH.