Pošfnina plačana v goiovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki 1 Din.
TRGOVSKI
L 3 uh Tjana Jlzni
Časopis zet trgovino, Industrijo In obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.
—	Dopisi se ne vračajo. — Si- pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, za pol leta 60 D, za četrt leta 30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 24. marca 1923.
ŠTEV. 35.
' Izvanredni občni zbor Trgovskega bolniškega podpornega društva v Ejubljani.
Dne 25. marca sc je vršil v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani izvanredni občni zbor »Trgovskega bolniškega podpornega društva« v Ljubljani, na katerem se je zavzelo stališče napram odloku Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, ki je odredil likvidacijo društva. Predsedoval je zboru gospod I.illeg, ki je po otvoritvenem govoru podal besedo društvenemu tajniku g. Volku, iz katerega poročila posnemamo sledeče:
Slavni občni zbor!
Z ozirom na prejeti ukrep Središnjega urada za osiguranje radnika v Zagrebu o razpustu našega društva Vam podajam v imenu odbora nekaj podatkov o zgodovini našega drušlva ter tudi o razgovorih in pogajanjih, ki jih je imel odbor kakor tudi predstavniki naših stanovskih organizacij z merodajnimi faktorji zaradi nadaljnega obstoja našega drušlva.
Naše društvo je bilo ustanovljeno leta 1835. Obstoja torej že 88 let in je jedno prvih, ki so bila ustanovljena v bivši Avstro-ogrski monarhiji. Prvotno je sprejemalo samo moške nastavljence ljubljanskih trgovskih in lekarniških podjetij, a je kasneje raztegnilo svoj delokrog na vso bivšo Kranjsko. Odbor pa je bil od občnega zbora pooblaščen sprejemati člane tudi iz ostalega slovenskega ozemlja. Društvo se je prav lepo razvijalo in je štelo pred izbruhom svetovne vojene okroglo 600 članov, ki so se svoje društvene blagajne oklenili z ljubeznijo in polnim zaupanjem. Tudi moramo pouda-r,**» da v splošnem članstvo društvo H1 izkvriščalo. Dasi je društvo svojim članom za manjše prispevke dokaj več nudilo kot druge bolniške blagajne, je do tega časa narastlo premoženje bolniškega oddelka na K 84.823.30 premoženje podpornega oddelka pa na K 140.006-36. To je bilo za takratne čase že lepo premoženje. Do tega ugodnega gmotnega položaja je mnogo pripomogla zapuščina blagopokojnega Janko Trčka, ki je zapustil našemu društvu skoro vse svoje premoženje K 44 tisoč 66 94.
Dohitela nas je svetovna vojna. Pretežna večina članov je morala oditi v vojno. Vsled tega je imelo društvo le malo dohodkov, a izdatki se niso zmanjšali v tem razmerju. Vendar je društvo tudi vojna leta, kljub tem okoliščinam v financijel-nem stanju razmeroma dobro prestalo.
Med vojno so bile zaradi bolniškega zavarovanja izdane nekatere j*PopoInilne odredbe. Preuredili smo pončem leta 1918 v tem smislu društvena pravila, ki jih je Narodna vlada SHS odobrila dne 12. januarja 1919. Zajedno smo društveno organizacijo in poslovanje spopolnili, ^sled česar je v kratki dobi število elanov narastlo na 1035.
V	letih 1920 in 1921 izdane odredbe o bolniškem zavarovanju pa so zahtevale nadaljno izpremenjenje jirslvenih pravil. Pravila smo v to-liko predrugačili, da je postal lahko
član društva vsak trgovski nastav-Ijenec, bodisi moškega ali ženskega spola, ki biva na slovenskem ozemlju in se prišteva v smislu trgovinskega zakonika k trgovskemu pomožnemu osobju, brez razlike starosti in zdravstvenega stanja. Preurediti in na novo vpeljati je bilo tudi potreba razne dajatve, kakor družinsko zavarovanje, porodnino, dojilno premijo, dečjo opremo itd. Te premembe pravil je potrdila pokrajinska vlada dne 16. jan. 1922 1. Vse goraj navedene premembe so se vzorno izvedle. Poleg vsega tega ogromnega dela pa je še število članov dnevno rastlo, tako da je štelo društvo pričetkom julija 1922 2562 članov. Mnogo dela je bilo tudi z uvrstitvijo članov v nevarnostne razrede nezgodnega zavarovanja, kot ga predpisuje zakon o osiguranju radnika. Ko je pretečeni mesec revidiral odposlanec osrednjega uradu naše društvo, se ni mogel načuditi, da je bilo vse to s tako malim aparatom v tem kratkem času izvedeno.
Kakor razvidite iz teh podatkov se je društvo prav lepo razvijalo. S pomočjo zveze gremijev smo hoteli organizacijo društva še v toliko spo-polniti, da nuj bi se pri vsakem gre-miju ustanovila nekaka ekspozitura našega društva, ki naj bi izdajala članom izkaznice za zdravnike, zdravila in bolnico. Do sedaj smo ustanovili dvoje takih ekspozitur, in« sicer v celju in Mariboru, ki tamoš-njim članom prav dobro služite.
Popolnoma nepričakovano pa je prišel zakonodajni odbor v razpravo zakon za osiguranje radnika, ki je bil brez posebne debate in brez zaslišanja prizadetih krogov sprejet. Stopil je v veljavo brez kake prehodne dobe ter provzročil v bolniškem zavarovanju veliko zmedo, ki še dolgo ne bo uravnana. S tem zakonom so izgubile pravico za na-daljni obstoj vse privatne bolniške blagajne, izuzemši bolniško blagajno Hrv. trg. društva »Merkur« v Zagrebu, ki ima glasom tega zakona pravico še za nadaljni obstoj.
Že ko se je pripravljal osnutek tega zakona smo osebno intervenirali pri takratnem ministru za socijalno politiko dr. Kukovcu v prilog nadalj-nemu obstoju našega društva, bil pa je strasten zagovornik centralizacije bolniškega zavarovanja in je našo prošnjo kratkomalo odklonil. Ko je dr. Kukovca nadomestil dr. Žerjav smo mi in tudi vse druge trgovske organizacije ponovno pismeno in ustmeno intervenirali, da naj se nam dajo iste pravice, kot jih ima Hrv. trg. društvo »Merkur« v Zagrebu. Priznal je, da se nam dela krivica, kajti če velja izjema za Hrv. trg. društvo »Merkur«, ima tudi naše društvo, ki obstoja že 88 let pravico do nadaljne samostojnosti. Obljubil nam je, da se likvidacija našega društva za toliko časa odgodi, da se izda novela k temu zakonu in pri tej priliki tudi našemu društvu poverijo iste pravice, kot jih uživa Hrv. trgov, društvo »Merkur« v Zagrebu. Priporočal nam je tudi, da bi dotlej poslovali kot začasna popolnoma samostojna podružnica Hrv. trgov.
društva »Merkur«-v Zagrebu. Stopili smo takoj v stik s tem društvom in mu razodeli mnenje tokratnega ministra za socijalno politiko dr. Žerjava. Zagrebški »Merkur« je bil prvotno s to formalno spojitvijo popolnoma zadovoljen in bi tudi došlo do sodelovanja v tem smislu, če ne bi nekateri naši člani pričeli kar nenadoma propagirati za podružnico Hrv. trgov, društva »Merkur« v Zagrebu.
Ta ukrep središnjega urada nas je silno presenetil in nismo pričakovali z ozirom na zagotovila, ki smo jih prejeli od ministrstva za socijalno politiko in od središnjega urada tega razpusta. Da pa ne prevzame odbor za tako važno stvar sam odgovornosti, je sklical občni zbor, ki naj zavzame svoje stališče.
Po teh stvarnih podatkih so posegli v debato razni zastopniki organizacij delodajalcev in nameščencev.
Prvi se je zglasil k besedi g. Ivan Jelačin ml., kot predsednik Zveze trgovskih gremijev ter izjavil, da smatra Zveza kot njeno dolžnost solidarno nastopiti proti temu neutemeljenemu ukrepu Osrednjega urada. Odločno je protestiral proti temu da se razpusti društvo, ki je delalo toliko časa uspešno in v polno zadovoljstvo svojih članov. Povdarjal je, da so se storili svoječasno, ko so se pojavili prvi govori o razpustu društva, vsi potrebni koraki pri oddelku za socijalno skrb itd., toda vsi ti koraki so bili zaman. Naletelo se je povsod na poslušna ušesa in polno obljub. Njegova končna zahteva, da, če nam že nočejo pomagati, naj nas puste saj v miru, je bila s hrupnim odobravanjem sprejeta.
Nato je govoril v imenu Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani g. dr. Ples ter izjavil, da se zbornica popolnoma strinja in se priključuje temu protestu. Zagotovil je, da bo zbornica zastavila ves svoj vpliv za ukinjenje ali vsaj za začasno odgo-ditev tega razpusta.
Gospod Fran Stupica je kot predsednik Gremija trgovcev izjavil, da se Gremij soglasno priključuje temu protestu. V imenu štajerskih Trgovskih gremijev je pa podal isto izjavo g. R. Stermecki iz Celja. Nadalje so se pridružili protestu zoper odrejeno likvidacijo zastopniki ljubljanskega, mariborskega in celjskega društva trgovskih nastavljencev ter posamezni člani društva.
Na to je bila sprejeta soglasno sledeča
RESOLUCIJA
sprejeta na izrednem občnem zboru Trdovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, 22. III. 1923.
Podpisane organizacije delodajalcev in delojemalcev v Sloveniji protestirajo kar najodločneje proti odloku Središnjega ureda za osiguranje radnika v Zagrebu z dne 28. februarja t. 1. štev. 912, s katerim se odreja likvidacija dosedaj že 88 let samostojne trgovske bolniške blagajne z dnem 31. marca t. 1. Ta pro-
test utemeljujemo s sledečimi razlogi:
1. Trgovska bolniška blagajna je v vsakem oziru tehnično nujdovr-šneje urejena in ekonomično uprav-Ijenu, ter po svojem poslovanju in pravilih zadostuje vsem določbam in predpisom zakona o zavarovanju delavcev. O tem so se prepričali delegati središnjega ureda ob priliki inšpekcije dne 16. januarja v Ljubljani. Trgovska bolniška blagajna ima pri gremijih Celje in Maribor svoje okrožne poslovalnice, ki olajšujejo stik z interesenti in izvršujejo kontrolo.
2. l ikvidacija trgovske bolniške blagajne in njena združitev z okrajno bolniško blagajno bi bila v sedanjih razmerah tudi iz. tehničnih razlogov težko izvedljiva, ker okrajna blagajna v sedanjih razmerah komaj zmaguje agendo s sedanjim številom zavarovancev in je pred zgraditvijo projektiranega ambula-torija in novih poslovnih prostorov razširjenje agende še na naše člane nemogoče.
3. Merodajni strokovni referenti za socijalno zavarovanje v ministrstvu za socijalno politiko, kakor tudi pri osrednjem uradu za zavarovanje v Zagrebu so opetovano izjavili raznim delegacijam podpisanih organizacij, da se bo zakon o zavarovanju delavcev noveliral in da se bo pri tej priliki dala slovenskemu trgovstvu in industriji glede zavarovanja nameščencev enaka pravica, kakor jo uživa hrvaško trgovsko društvo »Merkur« v Zagrebu v smislu zakona po S 202. Smatramo za nedopustno, da bi po zakonu veljale neutemeljene in gospodarsko in tehnično neupravičene izjeme za samo eno pokrajino, medtem ko bi se iste pravice trgovskim nameščencem v drugi pokrajini odrekale. Trgovska bolniška blagajna v Ljubljani ima 3250 članov, ter ima tudi v tem oziru analogni in minimalni predpogoj za samostojni obstoj, kakor trgovsko društvo »Merkur« v Zagrebu.
Zato zahtevamo, da se z ozirom na gornje navedbe sklep središnjega ureda v Zagrebu revidira in izvršitev likvidacije do nadaljnega odgodi.
Ljubljana, 22. marca 1923.
Trgovska in obrtniška zbornica. — Zveza industrijcev. — Zveza trgovskih gremijev. — Trgovsko društvo »Merkur« — Gremij trgovcev Ljubljana. — Gremij trgovcev Maribor.
—	Gremij trgovcev Celje. — Društvo bančnih zavodov. — Društvo privatnih nameščencev. — Društvo trgovskih nameščencev. — Slovensko trgovsko društvo Celje. - Slovensko trgovsko društvo Maribor.
Z zatrdilom, da bo društveni odbor ter vse navzoče korporacije zastavile vse svoje sile, da bo protest dosegel tudi uveljavljenje, je gospod predsednik I.illeg zaključil ta tako stvarno in dostojno potekel občni zbor.
Odgovori na pomisleke
glede dohodkov iz samostojnih podjetij.
Po § 165. zakona o osebnih davkih se smatra za dohodek iz samostojnih podjetij poslovni dobiček, katerega se preračuni na ta način, da se od prejemkov odšteje izdatke v izmeri, ki jih navajajo §§ 159. do 162. Ako pa vodi davkoplačevalec poslovne knjge, mora preračuniti poslovni dobiček, zavezan dohodnini, po načelih, ki jih predpisuje za sestavo inventure in bilance trgovsko knjigovodstvo. Poleg tega mora pri tem vpoštevati za sestavo bilance ustaljene trgovske običaje in določila §§ 159. do 162. zakona o osebnih davkih.
Kadar napove davčni zavezanec poslovni dobiček le z eno številko in kadar davčno oblastvo oziroma predsednik cenilne komisije dvomi, ali vstreza napovedani dobiček dejanskim razmeram, pozove davčnega zavezanca, naj prejemke in izdatke, ki tvorijo podlago za pre-računanje napovedanega dohodka podrobno izkažejo na način, kakor to določa čl. 20. izvršitvenega predpisa k IV. poglavju zakona o osebnih davkih. Davčnemu zavezancu, ki ima redno knjigovodstvo ne dela porazdelitev prejemkov in izdatkov posebnih težav. Vendar tudi tak davčni zavezanec ne more vselej izpolniti naložene dolžnosti, da bi sc ognil zamudnim posledicam, ako ne napravlja vsako leto inventure, dasi po trgovskem zakonu ni tega nili dolžan. Po čl. 29. trgovskega zakona je namreč trgovec, ki zaradi raznovrstnosti svoje stroke ne more napravljati vsako leto inventure, upravičen inventirati le vsako drugo ieto. V praksi se marsikdo posluži te ugodnosti in upravičeno domneva, da je s tem zadostil vsem zakonitim predpisom, delal pa je račun brez davčnega oblastva, kajti to stoji edino le na stališču zakona o osebnih davkih. Davčno oblastvo ne vprašuje, kaj je trgovec po trgovskem zakonu upravičen opustiti, ampak edino le kaj je dolžan storiti po zakonu o osebnih davkih. Po tem zakonu je vsakdo, ki ima samostojno podjetje, vsako leto dolžan navesti po posameznih kategorijah vse prejemke in izdatke, torej tudi začetno in končno zalogo. Kdor to opusti, če prav je za to po trgovskem zakonu upravičen, zapade zamudnim posledicam po § 213. zakona o osebnih davkih in davčno oblasvo mu sme odmeriti dohodnino na podlagi uradnih pripomočkov.
Dolžnost napovedati vse prejemke in izdatke po posameznih kategorijah, ki jih navaja čl. 20. izvršitvenega predpisa, torej tudi začetno
in končno zalogo, se nalaga pogosto tudi onim davkoplačevalcem, ki niso niti zavezani voditi poslovnih knjig. Ti so na milost in nemilost izročeni zaupnikom in cenilnim komisijam, ker se le malokomu posreči, ako nima natačnih zapiskov in tudi inventure, da bi se mogel ogniti zamudnim posledicam. Davčna oblastva se postavljajo skoro praviloma na stališče, da so pri sedanjih prilikah tudi davkoplačevalci, ki ne vodijo poslovnih knjig, zavezani izkazati vse postavke, katere navaja čl. 20., torej tudi začetno in končno zalogo, češ, da se denarna vrednost zaloge pri vedno rastočih cenah blaga stopnjujejo, vsled česar je treba tudi presežek v vrednosti med zalogo začetkom in koncem leta smatrati za dohodek, če tudi še ni realiziran.
To stališče v zakonu ni vedno utemeljeno, kajti čl. 20. štev. 3. črka 1, izrecno določa, da se denarna vrednost zaloge blaga ne vpošteva pri vseh onih podjetjih, katera nimajo trgovskega knjigovodstva, ako se zaloga začetkom in koncem leta po navadi bistveno ne izpreminja. Tu je govor le o zalogi in le, ako se ta bistveno ne izpreminja, se denarna vrednost ne vpošteva. Edini pogoj za to je torej le blagovna zaloga, ne pa številčna denarna vrednost zaloge. Davčni zavezanci, ki niso zavezani voditi poslovnih knjig po besedilu in tudi smislu izvršitvenega predpisa niso dolžni izkazovati v podrobnem računu prejemkov in izdatkov začetne in končne zaloge blaga, ako imajo po navadi vedno skoro enako množino blaga na zalogi.
Za odgovor na poziv, naj se prejemki in izdatki podrobno izkažejo, ne zadostuje, da davkoplačevalec na dolgo in široko razklada dohodninske razmere merodajne dobe ali da se omejuje le na ugotovitev dejstva, da nima knjig ali zapiskov. — Taki odgovori vodijo naravnost do zamudnih posledic. Vsak davkoplačevalec, ki dobi tak poziv mora s podrobnim računom prejemkov in izdatkov izkazati, na kakšen način je preračunil napovedani dohodek. Navesti mora, če tudi ne vodi knjig ali zapiskov, med prejemki izkupilo za blago, prodano proti gotovini ali na kredit, oziroma vse prejemke za poslovne ali obrtne storitve, honorarje, provizije in druge protida-jatve, dalje denarno vrednost blaga ali izdelkov, ki so se vzeli z. poslovnega obrata za gospodinjstvo. Med izdatke je treba navesti po posameznih kategorijah režijske postavke:
1.	stroške za vzdrževanje ali vpo-staviiev obratnih naprav in vzdrževanje in popolnitev — ne povečanje
—	mrtvega in živega inventarja;
2. primeren odstotek za obrabo poslopij, strojev in orodja;
3. premije za zavarovanje obratnih naprav;
4. izdatki za kurjavo in razsvetljavo poslovnih prostorov;
5. izdatki za nabavo surovin, blaga in drugih v obratu potrebnih predmetov;
6. plače in mezde, vštevši dohodnino pomožnega osobja in prispevke za bolniško in pokojninsko zavarovanje, kolikor jih nosi država;
7. občna pridobnina z dokladami in drugimi davki in davščinami, ki so posledica poslovnih razmer (hišni davek za obratna poslopja, trošarina itd.;
8. obresti poslovnih dolgov.
Lč ako se na ta način odzove pozivu davčnega oblastva, se more ubraniti zamudnim posledicam, da bi se mu ocenjeval dohodek uradnim potom. Marsikdo si hoče delo porazdelitve po posameznih kategorijah olajšati na ta način, da pač natančno navede promet in obratne stroške, izpusti pa postavko za nabavo blaga, surovin in drugih za obratovanje potrebnih predmetov. Vsled tega oceni kosmati dobiček sam, na primer promet 2,000.000 K, kosmati dobiček 12% je 240.000 K, režijski stroški 140.000 K, dohodek toraj 100.000 K. Kdor poda tak podrobni račun in ga tudi na poziv, naj podrobno izkaže, kako jc preračunil odstotek kosmatega dobička, ne utemelji z izdatki za nabavo blaga izkazanega odstotka, ni zadostil uradnemu pozivu. Vsled tega dobi davčno oblastvo pravico, da dohodek uradoma oceni.
Na pozive davčnega oblastva, naj se napoved popolni s podrobnim računom prejemkov in izdatkov, naj torej davkoplačevalci polagajo posebno pozornost. Nikakor ni umestno, da se jih odpravlja le s frazami, pri tem pa prezre bistvo poziva: podrobni račun. Vsakdo, ki prejme tok poziv, naj v prvi vrsti poda podroben račun in tega utemelji le kolikor je potrebno za presojo pravilnosti. Ako bo imela davčna oblast dvome o pravilnosti podanega računa, ga bo itak pozvala, naj ga popolni, oziroma utemelji v natanko določeni smeri.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.) sl Industrijski privilegij.
Poleg omenjene carinsko - politične zaščite, katere namen je bil podpirati domačo industrijo, je dajala srbska država v gotovih mejah tudi industrijske privilegije.
Te privilegije se je doseglo po špecijalnih zakonih o privilegijih in jih je morala za vsako posamezno tovarno votirati narodna skupščina v starih mejah ali pa za novo prisvojene kraje izdati kraljevska srbska vlada, v kolikor se tičejo neru-darskih privilegijev; rudarski privilegiji so zelo izdatni in se izdajajo na podlagi rudarskega zakona.
Indusirijski privilegiji obstojajo v sledečem:
1. da se v dobi 10, 15 ali 20 let (sladkorna tovarna) lahko brez carine in brez plačanja državnih pristojbin uvaža surovine in polfabri-kote, ki so navadno v privilegiju Navedeni in ki so potrebni za predelavo v podjetju, kakor tudi ves materija!, ki je potreben za osnovanje in opremo tovarne, vse seveda pod pogojem, da takega ma-terijala v državi ni, odnosno, da se tu ne izdeluje;
2. v oproščenju državnih, okrožnih, okrajnih in občinskih davkov za to dobo; dalje v tem, da se dovoli za železniški prevoz režijsko postavko tarife, dovoli kamenolome sekanje gozdov za domačo potrebo po zelo ugodni taksi, pravico razlastitve, pravico izkoriščanja vodnih sil in v brezplačni oddaji državnih zemljišč.
Take privilegije uživajo tekstilne, sladkorne, konservne tovarne in vse novovpeljane neobstoječe industrije. Ti privilegiji se bodo sigurno ohranili tudi v bodočnosti z ozirom na ogromno važnost obstoja industrije v državi kot odločilnega faktorja za narodno obrambo.
Poleg teh privilegijev daje zakon
o	radnjama (srbski obrtni red) vsem domačim podjetjem privilegij do 10% prvenstva napram tujim podjetjem s tem, da vračuna na ceno tujcem teh 10%, katerim prišteje carino in voznino do Srbije.
t) 1 n d u s t r i j a v Srbiji.
Za sedaj ie v Srbiji najglavnejša mlinarska industrija. Veliki mlini obstojajo v Beogradu, Nišu, Cr-niču in Kragujevcu in sicer v Beo-gradu last Bajlonijeve in Popovičeve rodbine in delniški mlin, v Nišu pa Popovičev, v črniču Bajlonojev ter v Kragujevcu delniški mlin. Srednji in mali mlini obstojajo po celi Srbiji. Naša mlinarska industrija m razen v Turčijo nikamor izvažala moke. Otrobov pa je izvažala mnogo v Nemčijo in v Avstro-Ogrsko. Produkcija celokupne mlinarske velike in male industrije znaša okrog 20,000.000 Din, od katerih pripada na velemline, torej na prava industrijska podjetja okrog 12,000.000 dinarjev predvojne vrednosti.
Ker jc ta industrija dobila v ovčje-poljski trdi pšenici izvrsten materi-
LISTEK.
Gustav Frevtag.
Dati - Imeti.
(Nadaljevanje.)
»Tako? Ki se jih potrebuje v trgovini? — In ta vaš znanec ste vi sam, sinko moj?«
»Zakaj bi skrival?« odgovori Itzig odkritosrčno, »da, jaz sam sem; toda šele začetnik sem, in mi vsled tega ni mogoče bogato plačati pouka«.
»Kdor malo da, prejme malo, dragi moj — kako se glasi vaše ime?« vpraša starec malomarno ter potegne iz žepa škatljo s tobakom.
Itzig se imenujem«.
»Torej, dragi Itzig, dober pouk stane dober denar. S čim sc pečate?« poizveduje starec z očetovskim obrazom.
»V pisarni sem pri tiirsch Ehren-thalu«, izjavi Itzig samozavestno.
Tujec postane pozoren. »Gospod Ehrenthal je bogat mož, moder mož v prejšnjih časih sem imel veliko opraviti z. njim, postave pozna izvrstno. Ce se hočete naučiti trgovskega stila in ste v službi pri gospodu Ehrenthalu«, nadaljuje s pre-
vdarkom, »potem se bo morda dalo kaj napraviti. Kakšen honorar ste pripravljeni plačati, v slučaju, če bi koga našel«.
Itzig se ni mogel odločiti, koliko naj bi ponudil, ter previdno odgovori: »Saj še ne vem, koliko bo zahteval za ta pouk«.
»Tedaj vam hočem odkrito povedati«, pripomni gospod z očali, »jaz sam bi vas mogoče poučeval, mogoče pa tudi ne. Kaj takega se ne zaupa vsakomur, ter bi se moral o vas poprej še natančno informirati. Če bi vam pa napravil to uslugo, bi vam z ozirom na to, da ste začetnik da ste reven in pa vsled tega, ker imam ravno zdaj nekoliko prostega časa in bi bil pri volji, baviti se bolj s teorijo, nego s prakso, stavil ceno samo petdesetih tolarjev; petindvajset tolarjev pred začetkom pouka in petindvajset z zadolžnico, ki vam jo sam spišem, tekom štirih tednov«.
»Petdeset tolarjev!« prestrašeno zavpije Itzig ter se sesede na stol, kot bi ga zadela kap. »Petdeset tolarjev!« so mehanično ponavljale njegove ustnice; skoraj bi ga bila zapustila zavest.
»Če vam je to preveč«, nadaljuje gospod, »tedaj si zapomnite, dragi Itzig:	prvič, da se z mlečnežem
sploh ne pogajam, drugič, da nisem j še nikoli nudil nikomur svoje po- j moči tako ceno in tretjič, da bi se i niti najmanj in za nobeno ceno ne j hotel ukvarjati z vami, če bi me ne j veselilo, ostati par tednov v tej hiši«, j
»Petdeset tolarjev!« ponovno za- j kliče Itzig, »menil sem, da ne bo stalo več, nego dva, tri tolarje in če bi dal za nameček morebiti še kak telovnik in par dobrih čevljev« -stari gospod se nemirno premakne na stolu, s srditim pogledom ošvrkne govornika— »in klobuk, ki je še tak, kot nov«, dostavi Itzig brzo, ker je videl, da se bliža vihar in opazil, da je gospodov klobuk zob časa že precej razjedel.
»Pojdi k vragu, tepec!« ga nahruli starec, »išči si svojega učitelja kje v ubožnici«.
»Ali gospod ni pisar?« povprašuje Itzig plaho, toda vztrajno.
»Ne, norec!« zagodrnja starec. »Ne morem si misliti, da je ta puhla glava v službi pri Ehrenthalu«, dostavi v glasnem samogovoru. »Za pisarja me smatra!«
»Kaj pa ste potem?« vpraša Itzig užaljeno.
»Nekaj, kar te nič ne briga!« ga odločno zavrne tuji gospod, vbode svoj pogled v ubogega Itziga, vstane
s stola in odide k mizi v drugi kot; iz žepa potegne šop spisov ter jih prične z vnemo čitati.
Itzig stoji še par irenotkov osupel sredi samotne sobe, končno pa se odloči, da poizve pri Pinkusu, kdo je ta tuji mož. Pod neko pretvezo stopi v žganjarno in s čudovito mirnostjo vpraša krčmarja za ime in opravilo malega gospoda.
»Ali ga ne poznate?« pravi Pin-kus z ironičnim smehljajem, o katerem Itzig ni vedel, veija-li njemu ali tujcu. »Pazite se, da je ne izku-pite, čc se spoznate z njim. Za ime pa vprašajte njega samega, bo bolje vedel nego jaz«.
»Akoravno nimate vi nobenega zaupanja do mene, ga vendar hočem imeti jaz do vas«, odgovori Itzig in mu pove o celem pogovoru s tujcem.
»fiotel vas je torej poučevati?« vpraša Pinkus začudeno ter zmaje s svojo debelo glavo. »Petdeset tolarjev je mnogo denarja, toda povem vam, marsikateri bogat mož bi dal tudi stokrat toliko, če bi znal vse, kar zna on. Sicer pa me nič ne briga, kaj in pri kom se učite«, konča Pinkus neprijazno ter odide k svojim steklenicam likerja.
(Dalje sledi.)
Sicv. 35.	TRGOVSKI LIST, 24. marca 1923.	Stran	3.
* m mmmmmmKammmmmoaammmmammmmmmmmmmmmHHmmmmmmmmmmtmmmmmmm t*^n9nau^»amm%-nmmMuraanaMaBa«1i1 nnm vi mnm.mm mmmmmmmBmmJmaammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm—mmmmmmmmmammmmmmmm
ml za izdelavo fine moke, se bo po vojni tudi na evropskem trgu pojavila s fino moko.
O	rudarski industriji tu ne bomo razpravljali, ker bi nas to vodilo predaleč.
Tekstilna industrija je novejšega izvora in je zastopana 1) v Beogradu z volneno tovarno K. Iliča in sinovi, tkalnica in trikotaža M. Ječmenica in Komp.; 2.) v Leskovcu volnena tovarna Ilič, Teo-karevič, Petrovič, tkalnica za bombaž K. Iliča in sinovi, bombažna tkalnica Lazar Dundjerovič & Ko., delniška tovarna za konopljo in predilnica za konopnine; 3.) v Grdelici pri Leskovcu z volneno tovarno;
4.) v Kozarju z volneno tovarno; -5.) v Nišu, delniška predilnica in tkalnica za bombaž ter tiskarna M. Ristič in sinovi; 6.) v Užici tkalnica lanu in bombaža; 7.) v Vranjski Banji tovarna konoplje; 8.) v Svilajn-cu, tovarna konopnine; 9.) v Ma-garevu mala tovarna za volno in tri malo tovarne za izdelavo žnur; 10.) v fetovem mala tovarna žnur. Letna produkcija celokupne tekstilne industrije je znašala 10,000.000 Din. Domače izdelovanje tekstilnih izdelkov za osebno vporabo pa predstavlja še znatno večjo vsoto. Produkcija piva je zastopana z velikimi pivovarnami, tvrdke Bajloni in Voj feri v Beogradu, velika pivovarna Kosovljanin v jagodini ter po ena mala pivovarna v Valjevem, Nišu, Zaječarju in Negotinu. Produkcija piva je znašala 200.000 hi.
Sladkorno industrijo re-reprezentirate dve tovarni in sicer nemška tovarna v Beogradu ter češka v Cupriji, ki producirate 1732 vagonov ratinade.
 ____________________Palic	prihodnjič.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba JURIJA", Ljubljana
KraSja Petra trg 8.	Telefon	It.	220.
Pojasnilna dolžnost v davčnih zadevah.
Po § 269. zakona o osebnih davkih je vsakdo dolžan podajati tudi v davčnih zadevah drugih oseb pojasnila in izjave.
Davčna oblastva v Sloveniji tolmačijo to zakonito določilo tako, da smatrajo za davčno zadevo drugih oseb ne le že uvedeno davčno postopanje za obdačenje gotovih, že določenih oseb, ampak tudi vse korake, ki imajo namen šele ugotoviti dejstva, iz katerih bi se dalo sklepati na davčno dolžnost davčnemu oblastvu še nepoznanih oseb. Iz tega razloga zahtevajo od posameznikov tudi splošna pojasnila, komu, koliko in po kateri ceni se je v določenem času kaj nakupilo ali prodalo. I ako dobivajo na primer trgovci z lesom pogosto vprašanja, od katerih oseb so nakupili les, nasprotno osebe, katere so prodale j les, kdo ga je kupil itd. Neka družba v Ljubljani, ki razteza svoj delokrog na cclo Slovenijo, je dobila od posameznih davčnih oblastev celo nalog, da sporoči, koliko lesa in po kakih cenah so ji dobavili trgovci iz posameznih političnih okrajev. Profj temu nalogu se je družba pritožila in svojo pritožbo opirala na to, da je po § 269. omenjenega zakona zavezana pričati le v davčnih zadevah drugih, že določenih oseb, ne pa tudi podajati splošna pojasnila.
Ta pritožba se je zavrnila. Zavrnitev se utemeljuje tako-le:
Utemeljitev pritožbe, da se sme Pojasnilno dolžnost po § 269. le. yPorabiti le v konkretnih slučajih, te nepravilna, kajti — kakor je razsodilo bivše upravno sodišče na Dunaju (Budw. 11861 ex 1918) — zakon ne omejuje te dolžnosti na že uvedeno davčno postopanje na-Pram posameznim, že določenim osebam, analogno kakor iz § 150. kazenskega pravdnega reda v zve-
zi s §§ 88. in 89. tega reda ni povzeti omejitve pričevanja v kazenskih zadevah le na kazensko postopanje, ki je že uvedeno proti posameznim, že določenim osebam. Proti vporabi pojasnilne dolžnosti po iš 269. le. v tej smeri, da se šele j ugotovi, katere osebe pridejo v po-
i	stev pri odmeri davka, ni torej pravnega zadržka.
; Zavrnitev se utemeljuje z judika-turo bivšega dunajskega upravnega sodišča in vporablja v ta namen skoro dobesedno izvajanja citirane razsodbe. Zanimivo v celi zadevi je dejstvo, da se judikatura ne strinja vedno s stališčem bivšega dunajskega upravnega sodišča. Tako stoji na primer »Reichsfinanzhof« v Berlinu ravno na nasprotnem stališču, dasi se besedilo nemške »Rcichs-abgabenordnung« v bistvu skoro krije z besedilom § 269. pri nas veljavnega zakona o osebnih davkih. »Reichsfinanzhof« se je v zadnjem času (Bd. 9. S. 142, 145 in 277) določno postavil na stališče, da davčno oblastvo ni upravičeno zahtevati splošnih pojasnil, ki imajo namen še-le ugotoviti davčno dolžnost davčnemu oblastvu še neznanih oseb. Davčni zavezanec je dolžan podajati pojasnila le v konkretnih primerih, ako gre za poizvedbe v davčnih zadevah imenoma označenih oseb. V nekem primeru je zahtevalo davčno oblastvo od davčnega zavezanca seznam njegovih dobaviteljev, da bi moglo preizkusiti, če so dobavitelji pravilno napovedali svoj promet. »Reichsfinanzhof« je odločil, da je taka zahteva zloraba pravic, ki jih daje davčnim oblastvom pojasnilna dolžnost.
1	udi načrt zakona o neposrednih davkih, ki ga zaradi izenačenja neposrednih davkov predložila jeseni lanskega leta narodni skupščini, glede pojasnilne dolžnosti ne gre tako daleč, kakor tolmačenje § 269. na podlagi judikature bivšega dunajskega upravnega sodišča. Ta načrt omenja pojasnilno dolžnost v čl. 172., s katerim daje davčnim odborom pravico, da smejo zaslišati kot pričo ali izvedence vsakogar, o komur domnevajo, da so mu znane za razjasnitev stvarnega položaja važne okolnosti. Iz celotnega besedila tega člena se da v zvezi z ostalimi členi s sigurnostjo sklepati, da se v novem zakonu namerava statuiraii pojasnilno dolžnost le na konkretne davčne zadeve, ne pa tudi na splošna pojasnila v tern smislu kakor sc pri nas tolmači § 269 lc.
Ko se ustanovi naše upravno sodišče, bo imelo priliko, razsodit, ali vstreza dosedanja vporaba § 269. zakonu. Upamo, da se pri tem ne bo postavilo na ozkosrčno fiskalno stališče bivšega dunajskega upravnega sodišča, ampak, da se bo oziralo na izpremenjene razmere in vpošievalo judikaturo drugih držav ter da bo omejila itak dalekosežno pojasnilno dolžnost le ria davčne zadeve imenoma označenih oseb.
kmz in uvoz.
Izvoz s!nme je dovoljen po rešenju gospodarsko-finančnega odbora ministrov z dne 24. februarja 1923.
Za izvoznike v Anglijo. Iz Londona poročajo, da je spodnja zbornica v drugem čitanju sprejela zakonski načrt, po katerem morajo biti vse vsoie mesa in poljskih pridelkov, ki se uvozijo iz inozemstva, opremljene z znakom, ki označuje njihov izvor.
Narodno gospodarske zadeve. Trgovina.
Lesni trg. Izvoz lesa v Italijo, Egipl in Francijo je precej živahen. Cene so poskočile.
Novo trgovsko podjetje. V Ljubljani se je osnovala družba z o. z. »American« z osnovno glavnico 60.000 K. Namen družbe je vršiti sledeče posle: 1.) komisijsko agencijo za import in eks-porl; 2.) informacijsko pisarno za vse trgovske in gospodarske zadeve; 3.) trgovsko reklamo tu in v inozemstvu;
4.) agenturo za financiranje vseh trgovskih in industrijskih podjetij; 5.) agen-
turo za preskrbo in najetje lokalov za trgovine, tovarne in za konstrukcije in instalacije; 6.) agenturo za nakup in prodajo hiš in realitet; 7.) informacijsko pisarno za zdravilišča, letovišča, hotele in potovalne udobnosti v vseh državah; 8.) obrat potovalne pisarne izvzemši izseljeniško agenturo; 9.) ustanavljanje in nakup ali najem industrijskih podjetij, ki služijo proizvajanju trgovskih predmetov; 10. ustanavljanje trgovin in trgovanje z vsemi trgovskimi predmeti;
11.) posredovanje in prevzemanje za-slopstev. — Družba hoče v prvi vrsti navezati stike tukajšnjih gospodarskih krogov z. Ameriko, vsled česar je njeno ustanovitev toplo pozdravljati.
Obisk dunajskega velikega sejma, otvorjenega dne 18. marca, je precej številen. Največ posetnikov kupcev *je iz nasledstvenih držav. Največje povpraševanje je po usnatem galanterijskem blagu. Poseiniki prihajajo iz Amerike. Cene so razmeroma zmerne.
Industrija.
Dve novi tovarni za sladkor nameravajo zgraditi v Bački in sicer eno v Subotici, drugo pa v Somboru.
Najbogatejši petrolejski vrelci sveta. Iz Londona poročajo, da so odkrili te dni pri mestu Larao v bližini Maracai-bo v Ameriki petrolejske vrelce, ki nudijo dnevno 120.000 sodčkov petroleja. Domneva se, da je to najbogatejši petrolejski vrelec na svetu.
Carina.
Glavna carinarnica ljubljanska posluje od 1. aprila do nadaljnjega ob delavnikih pd 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Ob nedeljah in praznikih je urad za stranke zaprt.
Oenarstvo.
100 dinarski falzifikati. V Senti je policija aretirala te dni trgovskega potnika Rudolfa Friedmana ravno ko je hotel zamenjati potvorjene 100dinarske bankovce. Pri preiskavi so našli pri njem veliko vsoto flzifikatov.
Promet.
Zrakoplovni promet 1. aprila. Zrako-ploni prorned z inozemstvom, za ktere-ga je naša država sklenila dogovor z romunsko - francosko družbo, se prične 1. aprila t. I. Odhodna postaja bo v Belgradu.
Poštni promet je uposlavljen z evakuiranimi poštami v Dalmaciji. Promet je zaenkrat omejen na zasebne in službene pisemske pošiljke ter službene pakete in denarna pisma. Kraj, kjer so začeli poslovti poštni uradi, se imenujejo: Biograd, Filipjakov, Iž veliki, Novi grad, Posedarija, Preko, Sali, Ikon, Ugljan, Zdrelar, Zemunik, lst, Molah, Nin, Olib in Silba.
Pošta v aeroplanih. Pred par dnevi se je vršila prva seja pošlno-bzojavne-ga sveta, v kateri se je poleg drugega razpravljalo tudi o vprašanju, kaj je treba slorili proti številnim tatvinam poštnih pošiljatev. Sklenilo se je, da se
v	vsakem konkretnem slučaju izroči stvar sodniji.
čehoslovaška donavska plovba v Bratislavi je otvorila dne 11. marca redni brzi promet kosovnega blaga med postajami Bratislava-Komarno-Budirn-pešto-Vukovar-Novi Sad-Beograd-Lom j Ruse in Giurgin, po potrebi tudi Dunaj.
Kmetijstvo.
j Cepilni iečaj za vinogradnike. V če-
; htek, dne 5. aprila ob pol 9 uri zjutraj j se vrši pri kmetijski šoli na Grmu cepil-| ni tečaj za vinogradnike. Pri tem tečaju | imajo vinogradniki najboljšo priložnost, do se izučijo v suhem cepljenju in slra-tificiranju ameriških Irt, ki omogočuje najhitrejšo in najcenejšo obnovitev vinogradov.
Dobave, prodaja.
Dobava moke. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršil« dne 6. aprila 1. 1. ustmena licita-eija glede dobave 385.000 kg pšenične krušne moke (tipa 80%). - Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani inleresentom na vpogled.
Dobava žebljev. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje dobavo 40.050 kg raznih žebljev. Ponudbe je vlagati najkasneje do 7. aprila t. 1. od 10. ure dopoldne pri načelniku ekonomskega oddelenja Uprave državnih
monopolov v Beogradu. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava drv. Pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu, Gajeva ulica 30a ter pri komandah mesta v Karlovcu, Varaždinu, Čakovcu, in Doljnji Lendavi se bodo vršile dne 24. marca t. I. ob 10. uri dopoldne ofertalne licitacije glede dobave drv za čas od 1. aprila 1923 do 31. marca 1924. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Ponavljajo se v Ljubljani slučaji, da
razglase trgovske tvrdke razprodajo svojih zalog po časopisih in potom lepakov. To je pa protipostavno. Vsaka tvrdka, ki hoče pričeti iz enega ali drugega vzroka z razprodajo svojih zalog, mora naprositi za dovoljenje obrtno oblast. V tej prošnji je natančno navesti množino blaga, katerega se namerava prodati, dalje čas, v katerem naj se razprodaja vrši, osebo čije lastnina je blago in pa uslužbence, ki bodo pri razprodaji sodelovali. V zadnjem slučaju zadostuje, da se navedejo le splošni podatki n. pr., da bodo sodelovali lastni uslužbenci. Gremij trgovcev opozarja svoje člane na ta zakonska določila ter jim svetuje, naj se jih strogo drže, da ne pridejo v neprilike pri obrtni oblasti.
Razno.
Kredif za železniško delavnico v Splitu. Ministrstvo saobračaja je odobrilo kredit 3,500.000 dinarjev mestni železniški upravi v Splitu, katera vsota se porabi za popravo in prezidavo železniške delavnice in k njej spadajočih zgradb, ki so trpele vsled požara.
Jugoslovansko - avstrijsko razsodišče v Benetkah. Dne 21. marca se je vršila v Benelkah prva seja jugoslovansko-avsirijskega arbitražnega sodišča, ki je odrejeno v smislu § 256 senžermenske mirovne pogodbe. Predsednik je vse-učiliški profesor dr. Pavel Logot, jugoslovanski zastopnik beograjski univer-ziietni profesor Dragoljub Arangjelovič, avstrijski pa senatni predsednik dr. Zvviedenck. Na dnevnem redu je tožba nekega srbskega fabrikanta, kateremu so bili med vojno odneseni stroji v Av-slriio, in pa tožba jugoslovanske države proli Landerbanki glede vrnitve posojila, ki ga je dala država banki pred vojno v zlalu.
Pridelek češpelj v Jugoslaviji. Leta 1922 se je nasušilo le v Bosni in Srbiji okoli 32 milijonov kilogramov češpelj, kar predstavlja približno vrednost 160 milijonov dinarjev.
Lipski vzorčni sejem je podaljšan do pondeljka dne 26. marca.
Glavna podružnica Državne hipotekarne banke v Nišu. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odredilo, da se v Nišu otvori glavna podružnica Državne hipotekarne banke.
Zanimanje ialijanskega in ameriškega kapitala za industrijo Vojvodine. Novosadska trgovinska zbornica je dobila poročilo iz Rima, da dospe te dni v No-
vi	Sad mešana italijansko-ameriška ko-misija, ki bo poselila vsa industrijska podjetja v večjih mestih v Vojvodini. Komisija namerava uvesti pogajanja glede ustanovitve večjih podjetij z ita-lijansko-ameriškim kapitalom.
Program kongresa mednarodne trgovske zbornice v Rimu. Drugi kongres mednarodne trgovske zbornice, ki sc je pričel dne 15. t. m. se bo bavil poleg vprašanj čislo tehničnega značaja tudi s številnimi problemi, po katerih se imajo v obilni meri olajšati trgovske izmenjave med državami. Zbornica se hoče dvigniti zlasti proti pretiranim formalnostim, ki obtežujejo potnike in blago, kakor so pregledovanja potnih listov, carinska pregledovanja itd. Zbornica hoče doseči sredstva, da se udej-stvijo mednarodni trgovski vlaki in da se pospeši mednarodni zračni transport.
V	Rimu se bo vršila tudi plenarna seja arbitražnega dvora mednarodne trgovine. Iz Amerike je prišlo na kongres 200 delegatov.
K polomu praške banke »Bohemia«. Iz Prage poročajo: Čehoslovaška vlada je v interesu domačih in inozemskih upnikov ler zavoda samega odredila natančen pregled stanja banke, ki bo
najbrže izveden do konca aprila. Zagotavlja se, da banka ni prišla v krizo zaradi kakih malverzacij ali nedovoljenih manipulacij, temveč, da je banka le žrtev gospodarske krize.
Poostreno nadziranje devizne trgovine v Poljski. Po novih deviznih predpisih imajo pravico deviznih bank le zavodi, ki obstojajo od 1. avgusta 1914. S tem je okoli 90 bankam odvzeta pravica z devizami.
Nastop novega češkega poslanika v Beogradu. Pričetkom aprila pride v Beograd novi češkoslovaški poslanik Jan šeba, dosedanji upravnik poslov češkoslovaške republike v Beogradu pa postane poslanik v Tokiu.
Italijanske železnice in zagrebški velesejem. Kakor poroča »11 mondo« bodo dovolile italijanske železnice 20% popusta vsem udeležencem zagrebškega in praškega velesejma.
Likvidacija avstro-ogrske banke. Ma-žarska je dobila 10 milijonov kron v
zlatu kot kvoto, ki ji gre vsled likvidacije avstro-ogrske banke.
Povišanje glavnice Nemške banke. Iz Berlina poročajo, da je Nemška banka na glavni skupščini sklenila povišanje glavnice za 700 milijonov na 1500 milijonov mark.
Fuzija češkoslovaških bank. Upravni svet Trgovinske banke v Kraljevem Gradcu je sklenil fuzijo s Češko industrijsko in gospodarsko banko v Pragi:
Tržna poročila.
Cene kolonijalnemu blagu v Trstu so
bile 21. t. m. sledeče (v lirah): kava Rio 7, 6.20, Rio 5, 6.50, Rio 4, 6,65, Rio 3, 6.75, Santos 7.40, Minas 6.80; sladkor v kockah 3.18, kristal 3.12; riž: Karolina 2.18, italijanska glace 2.08, Saigon 1.52, Burma 1.50, Bruch 1.43, Soja olje 5, čokolada 6.70.
Cene blagu na zagrebškem Irgu so sledeče (v dinarjih): Kava: Rio 6, 40.50,
Rio 5, 43, Rio 3, 42.50, Santos 50; sladkor: kocke 24.75, kristal 22.25; riž: Karolina 12.50, italijanska glace 12, Sai-gonlO, Bruch 9, Soje olje 28, petrolej v zabojih 268, v sodčkih 7.60, bencin 0.720 do 0.730, v železnih sodčkih 16, v zabojih 480, parafin 50 do 52.
Novosadska blagovna borza 21. t. m.: baška pšenica en vagon 457.50, ječmen ponudba 315, oves ponudba 390, koruza dva vagona po 255, postavno Beo-rad en vagon 270, koruza za maj 100%, dva vagona po 256.25, moka »0« en vagon 662.50, »5« en vagon 550, olrobi v papirnatih vrečah en vagon 160, v vrečah iz jute ponudba 165.
Mariborski svinjski sejem. (16. t. m ) Cene: mladi prašiči, 7—9 tednov stari 1400—1600 K, 3—4 mesece stari 2000 do 2500 K, 5—7 mesecev stari 3200 — 3600 kron, 8 — 10 mesecev stari 4200—4500 K. Polpilane svinje so se tržile: kg mrtve teže 115—120 K, kg žive teže 90—105 kron. — Razprodalo se je vse.
S
1 Gradbeno podjetje
j	ing. Dukič in drug	J
|	i\M\m, Morite ulica M 20.	j
| se priporoča za vsa v to	f
stroko spadajoča dela.	I
-'lliiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimminniiF
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, masi, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi ]ugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
S Trgovski dom
Na veliko in malo!
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Pelra nasip 7.
> vseh vret v
CIRIL SITAR
LJUBLJANA Mra c**!
PALMA
KaučuK pofpe f niKe in potpi ate
Prednosti!
mraza!
iniHiiniminnfiiniiiitiiiinitnminiiiiiniHMitiiiiuuiniiniiniiiniHi
F-CUCEK^C'^
preie W HINTIE
-PTUJ'
^lllllllllll!llilll!ll!llll!lllllllllllilllllllllllllllllllil||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l^
ji Koliko si prihranite časa in truda, če i si nabavite NAJBOLJŠI IN NAJMODERNEJŠI 1	AMERIKANSKI
ADI CI] S KI STROJ ^INTERNATIONAL"
piiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iipiiiiiiiiiiniiiii!iiy|i
H	H	ki	je vedno v zalogi pri tvrdki	M	j
| 1 |The Rex Co., Ljubljana) J |
M M	Gradišče	št.	10.	1	1
IH 8 UH. »SBI.
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, koks za kovače ter livarne, bencin in amerikanski petrolej vedno v zalogi. Čilski soliter, žveplo in modra galica.
©
a
E®
Raznovrstne
šolske sveske
za srednje, obrtne in osnovne šole, kompendije, dnevnike in beležnice, raznovrsten papir in vse šolske in pisar, potrebščine dobavlja najceneje
TISKARNA „SAVA“, KRAN).
Pozor! Za trgovce posebno ugodne cenel
E3
SS
m
m
m
&
*= 0.5 ra ta
Naraskino Norpurgo
Čašica tega delikatnega likerja je nepopisen užitek!
Priporočamo: Cognac Dalmatia Medicinal in druge izbrane likerje, žganja, ekslrakte in sirupe.
Prva odlikovana dalmatinska parna destilacija V. M0RPURG0, SPLIT.
Zastopnik: ADOLF KORDIN, Ljubljana, Zrinjskega cesta 7.
»r
najboljši ameri-M\ pisalni simi seipli!
razmnoMiii razmnožuje strojni) in reCno pisavo potom ne-iznkljlvo slokliieploSi
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10.
Moderno vrejena popravilnica vseh pisal, strojev.
Priporočamo:
I
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, islotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko in malot
„Chaudoir“ — Verinorel, prvorazredno izdelane, z litim medenim dnom in kompletnimi potrebščinami. Stalno skladišče sestavnih delov za sesal-ke in gumijastih potrebščin na veliko in na malo. „Barzel“ d. d., preje brata Rosenfeld, Subotica. Razpošiljanje po pošti in po 1 komad* Zahtevajte ponudbe 1
Lastnik: »Merkur# trgovsko-industrijsko d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-industrijske, d. d.