Mcumski turni ŠtCU. 105 U Hubllanl, 8. mn|a 1936 Prva posledica italijanske zmage bodo sklepi velikega fašistovskega sveta Italija postane jutri cesarstvo? Kini, 8. maja. AA. Havas poroča: Proglas Mussolinija sc pričakuje v noči ooslal zunanjemu ministrstvu v London, pravi britanski poslanik, akreditiran pri bivši abesinski vladi, da bo za zdaj ostal na svojem mestu v vsakem primeru, tudi tedaj, če bi druga (»slaništva zapustila prestolnico. Zato mislijo, da bo britanski poslanik ostal v Addis Abebi. Italijanske vojaške in civilne oblasti že uradujejo v Addis Abebi. Prebivalstvo kaže do novih obiasti zaupanje. Maršal Badoglio je odredil, naj italijanske čete prevzamejo varstvo železniške proge iz Addis Abebe do meje francoske Somalije. Železniški promet je obnovljen. Siloviti boji na južni fronti Mogadiscio, 8. maja. o. čele generala Grazia-nija so v silovitih bojih uničile in razpršile vojsko rasa Našibuja in Lehib paše. Boji so se vršili pri Gigiana Gobo in Sasabanehu. General Graziani si na vse načine prizadeva, da bi osvojil Džidžigo in l Harrar. Po zlomu Nasibujeve armade bi se bilo lo morda že jxisrečilo, toda motorna vozila niso mogla zaradi razmehčanih cest prodirati. Med Gora-hajem in Dagaburijem so do !5. maja pionirske čete zgradile 16 novih mostov. Kljub temu pa se je posrečilo, da so italijanske čdte ukorakale v Džidžigo listo uro, ko je Mussolini naznanil osvojitev Addis Abebe. Boji na južni fronti še niso končani, j ker se morajo italijanske čele boriti 7. bežečimi oddelki abesinskih vojakov, ki nudijo tukaj vse drugačen odpor, kakor na severu, iialijani so zadnje dni zavzeli precejšen vojni plen. Med drugim tudi več tovornih avtomobilov, toj>ov in strojnic, poleg velikih živilskih zalog, 100.000 zena manifestira Rim. 8. maja. Včeraj se je pred palačo Venez-zia zbrala ogromna množica okoli 100.000 žena, vdov padlih v vojni in v fašistični revoluciji in mladih fašističnih deklet, ki so dolgo vzklikale Mussoliniju, ki je prišel na balkon in rekel med drugim: fašistična Italija, ki je bila oblegana od 82 držav, vam je jx>verila težko nalogo, da je vsaka družina od svoje strani morala organizirati odpor proti sankcijam. Ve ste sijajno vršile svojo nalogo. Domovina vam izraža svojo hvaležnost in vam pravi, da bo vaš zgled zapisan na straneh italijanske zgodovine. Angleži za razdelitev Abesinije London, 8. maja. AA. »News Chronicle« piše, da se bo večina vlade izjavila za to, da naj se izvrši razdelitev Abesinije, in to na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena med Italijo, Anglijo in Francijo v letu 1906. Mussolinijeva izjava, da Italija danes ne bo več upoštevala pogodbe iz leta 1906, ker je Abe-sinijo že zavzela, je izzvala v Franciji večje presenečenje nego v Londonu. Eden ne bo odpotoval v 2cnevo z nobenimi drugimi navodili in ne bo v 2enevi nič drugega delal, nego to, kar bodo hotele druge države. Velika važnost sc zato predpisuje sestanku držav tako zvanih nevtralnih članic DN. Ta sestanek se bo v Ženevi vršil v soboto 9. maja. Balkanski sporazum jamči vse meje Belgrad, 8. maja. m. Današnje »Vreme« objavlja razgovor svojega grškega dopisnika z grškim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom g. Melaksom in sicer v vlaku od Djevdjelije do Soluna. G. Metaksas je dejal, da je posebno izredno zadovoljen z rezultati, ki so se bili dosegli na tej konferenci in z jiosebno naklonjenostjo, ki so jo vsi člani pokazali za Grčijo, kakor tudi razumevanje za vsa pereča grška vprašanja, še bolj sem navdušen od čustev, ki so jih Jugoslovani manifestirali napram nam, kar dokazuje trajno zvezo med našim in jugoslovanskim narodom. Prepričan isem, da so tudi druge člauice Balkanskega sporazuma prevevala do našega naroda enaka čuvstva. Ko smo jirišli v Belgrad, je bila situacija zelo zapletena. Razgovor dveh ur, ki sem ga imel z g. dr. Stojadinovičem je zadostoval, da se je horicont razčistil in jiostavile osnove za popolen sporazum. Nato je g. Metaksas podčrtal veliko politično osebnost našega min. predsednika dr. Milana Stojadi-noviča in njegovo iskreno delo za splosno stvar. Na vprašanje, katera sredstva !k> Balkanski sporazum uporabil za izvršitev sklepov, ki so bili objavljeni z uradnim komunikejem na koncu konference, je Metaksas rekel, da so ta sredstva vojaške 111 jrolitične narave, ne morem vam pa sporočiti sklepov, ki so bili v tem pogledu sprejeti. Le to rečem, da pomeni Balkanski pakt od danes naprej politično in vojaško zvezo, toda defenzivne narave. G. Metaksas je dalje dejal: »Kar se tiče vprašanja oborožitve Dardanel, se zadeva Turčije ni smatrala kot vprašanje revizije obstoječih mednarodnih jx)godb, ter ne potegne za seboj nikake spremembe teritorjjalnih statutov, je pa samo korak za obrambo. To pa ne bi bil primer, ki bi se dal raztegniti na Bolgarijo, katere oborožitev bi imela napadalen značaj. Na konferenci se ni ob-ravnalo vprašanje morebitne kršitve neuillyske pogodbe s strani Bolgarije, ker je Bolgarija uradno objavila, da bo spoštovala vse svoje obveze, ki izvirajo iz te j>ogodbe. Kar se pa tiče Albanije, ni bil sprejet noben sklep. Dejstvo je, da je ta drsava balkanska in se tudi njene meje smatrajo kot balkanske. Kar se pa tiče utrditve grških otokov Leninosa in Samotrake, se bo za nje uporabila točka lozan6ke j»godbe in sicer statut o morskih ožinah. Gosp. Metaksas je nadalje dodal, da je grška zunanja politika v neposredni in tesni zvezi z obrambo za meje države ter bo on zaradi tega še nadalje obdržal ministrstvo za narodno obrambo. Končno je Metaksas j»vedal, da so glede vprašanja izvrševanja sklepov, ki so bili sprejeti na konferencah Balkanskega sjaorazuma, izmenjana pisma med predstavniki zavezniških držav, v katerih so urejena vsa pereča vprašanja. Dalje so se izmenjala taka pisma tudi med njim in Ruždijem Ara-som v svojstvu predsednika Sveta držav Balkanskega sporazuma, ki določajo položaj Grčije v okviru tega sj»razuma. Tako sedaj ne ostane niti eno vjarašanje, ki bi bilo v okviru Balkanskega sporazuma nerešeno. Ob svojem prihodu v Solun so Mefaksasu priredili svečatj sprejem. Na postaji ga je pozdravil predsednik občine z govorom, v katerem je poudaril veljavo in pomen novega sporazuma za Grčijo. Gosp. Metaksas se je zahvalil z govorom, v katerem je dejal, da so te manifestacije dokaz simpatij grškega naroda za delo, ki ga je grška delegacija opra- vila v Belgradu. Dejal je, da so države Balkanskega sporazuma izšle iz te konference mnogo jačje in mnogo bolj (»vezane, kakor sploh kdaj. Mi ne bomo nikogar napadali in nimamo nobenih osvojeval-nih namenov, zavarovanje miru, zlasti na Balkanu, je jirva velika in edina naša naloga. Bodite prepričani, da je mir tudi v bodočnosti zavarovan in se lahko mirno predamo delu za dvig naše države v notranjosti. Atene, 8. maja. m. Tukajšnje časopisje se še vedno obširno bavi s sklepi belgrajskih konferenc. List »Elevtera Gnomi« pravi, da sc je zraven Balkanskega sj»razuma podpisal tajni protokol, po katerem se vse države Balkanskega sporazuma zavezujejo, da bodo podpirale nevtralnost Grčije za primer, da bi bil mir ogrožen in Balkan napaden od zunaj. Slično poročilo ima tudi list »Ethnos«, ki dodaja, da je pogodba, ki se je sklenila v Belgradu tako politična, kakor pa tudi dijalomatske narave, da pa Grčija ni prevzela nobene slične obveze do drugih držav. Neguš ni mogel menjati svojih tolarjev Pobegli cesar potuje London, 8. maja. Križarka »Undcrprise , na kateri se nahaja neguš s svojim spremstvom, je danes dojioldue prispela v Suez. Ko se je ladja ustavila, ni smel nihče na palubo. Neguš bo nadaljeval vožnjo do Haife, od ondot se bo j>a peljal v Jeruzalem. Kakor se doznava, ni za njegov prihod v načrtu nikak svečan sprejem. Britanski visoki komisar se ta čas mudi na inšpekcijskem potovanju in tako tudi on ne bo mogel prisostvovati sprejemu abesinskega cesarja. 1'ort-Said, 8. maja. Včeraj ob 10 je semkaj prispela ladja »Underprise«, s katero se vozi abesinski cesar llailc Selasi. Ladja je naglo nadaljevala vožnjo. Oblastva so sporočila, da cesar vse do prihoda v Jeruzalem ne bo sprejel nobenega novinarja. Mnogoštevilni časnikarji, ki so se bili z letali pripeljali v 1’ort-Said, niso smeli niti v bližino ladje. Zastopnik abesinske vlade misli, da bo neguš ostal v Palestini le nekaj dni, nato bo pa ]>u-štil svojo družino na varnem. 1’urt Said, 8. maja. Včeraj popoldne je prišel sem na poti v Ilajfo angleški vojni brod Enterprise«, ki je vozil na krovu abesinskega cesarja. Pred pristaniščem mu je šlo nasproti 14 policij-skih motornih čolnov. Ker je bilo mesto in obala prav tedaj slovesno okrašena zaradi prihoda italijanske prestolonaslednice, ki gre z abesinskih bojišč domov, je cesar moral gledati množico italijanskih zastav, ki so nehote vifirale zasmehi j ivo v pozdrav tudi njemu. Na obali je bila zbrana ludi vsa italijanska kolonija v PortSaidu. ki pa se je do bežečega cesarja vedla dostojno. Angleške oblasti so izkazale cesarju vse zakonito predpisane časii. Pri odhodu iz pristanišča so križarko jx>-zdravile tri angleške vojne ladje in ena francoska križarka, ki se je nahajala v pristanišču. Cesar je mislil v Poi t Saidu zmenjati del svoje gotovine v funtšterlinge. Ker pa ni imel drugega, kakor abesinske tolarje, mu to ni /uspelo, ker so zastopniki bank izjavili, da tega denarja ne morejo sprejeti. Nesodobnosti Ljubljane Kiosk pred frančiškansko cerkvijo, morda potreben, a nesodoben. leto 1. Komunistični socialni program: Milijardo frankov za šport Pariz, 8. maja. Narodni poslanec Thorez, glavni tajnik komunistične stranke, je razložil časnikarjem metode svoje stranke pri bodočem izvajanju programa Ljudske fronte. Komunistični poslanec je izjavil, da bo komunistični poslanski klub predložil parlamentu načrt zakona o izrednem in pospešenem obdavčenju velikih posestev. To obdavčenje bo omogočilo uravnoteženje proračuna in stalnost franka. Komunistična stranka bo tudi zahtevala, da se izglasuje načrt velikih del in da sc v zvezi s tem uredi tudi delovna plača in uvede 40 urni delovni čas v tednu. Odstraniti se morajo tudi krivice, ki so bile uvedene z dekreti. Stranka bo tudi predlagala zakone za zaščito mladine in zahtevala, da se podpirajo družine z velikim številom otrok. Uvedla bo tudi ostro borbo proti propadanju rojstev. Končno pa ho poslanski klub predložil parlamentu načrt zakona, s katrrim se naj dovoli ena miljarda frankov za reorganizacijo francoskega športa. Zaščititi se mora poljedelec in komunistični klub bo predlagal, da naj se ustanovi anketni odbor, ki bo proučeval, odkod veliko bogastvo nekaterih magnatov. (Morda tudi bogastvo nekaterih voditeljev Ljudske fronte, kakor Blum. — Op. ur.) Odlikovanje za zmago Rim, 8. maja. Italijanski kralj je dane« izročil predsedniku Mussoliniju lento reda savojskega doma za vojaške zasluge. Dekret o odlikovanju ima tole motivacijo: kot minister za oboroženo silo je pripravil, vodil in zmagovito končal največjo kolonijsko vojno, ki jo pomni zgodovina, vojno, ki jo je kot predsednik kraljevske vlade bolel in rešil v korist življenja, ugleda in veličine fašistične domovine. Kitajski študentje-vojaki Pcjping, 8. maja. Politični svet pokrajine Ho-pej je prepovedal nadaljnji vojaški pouk vseučili-škili študentov. Odkar je jaj»nska vojska prišla v Mandžurijo, se mladina stalno uri v vojaških vajah, zlasti na severnem kitajskem. Vsi vojaški inštruktorji v Pejpingu so dobili nalog, da takoj odidejo iz mesta. Rešeni Eskimi Rim, 8. maja. Iz Murmanska j>oročajo, da so lelalci, ki so šli iskat in reševal v ledenem morju -izgubljene eskimske lovre, našli vse Eskime in jih odpeljali v Gikigur. Vsi rešeni Eskimi so od mraza zholeli in se je bati, da mnogi ne bodo ostali pri življenju. Nov letalski rekord Capetosvn, 7. maja. Znana letalka Emy Mol-lyson-Johnson je tu pristala ob 1(5.31 s svojim letalo min tako zboljšala rekord za polet iz Londona z rtiča Dobre nade za skoraj 12 ur. * 30,000.000 ljudi pri paradi Rim, 7. maja. Po podatkih, ki jih je dobilo notranje ministrstvo in tajništvo fašistične stranke, je bilo 5. maja zbranih na zbirališčih v vseh mestih Italije 30 milijonov ljudi. Dva nasprotnika Rim, 7. maja. Predsednik vlade Mussolini je sprejel znanega pisatelja Giovannija Papinija, ki je bil znan kot nasprotnik fašizma in ki mu je ob tej priliki povedal, da bo v kratkem izdal zgodovino italijanske književnosti. Prvo poglavje, ki govori o drugem in tretjem stoletju, bo kmalu izšlo. Angleščina v nemških šolah Berlin, 8. maja. Nemški prosvetni minister je razglasil, da bo v začetku šolskega leta 1036 na vseh nemških srednjih šolah uvedena angleščina kot prvi tuj jezik nemškega srednješolskega pouka. Vesti iz Belgrada Belgrad, 8. maja. m. Sinoči sta odšl* v Basel guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljevič in generalni ravnatelj Milan Protič. Tam se bosta mudila nekaj dni. Belgrad, 8. maja. m. Konferenca med romunskim prometnim ministrom Franasovicijem in našim prometnim ministrom dr. Spahom je bila sklicana zaradi rešitve vprašanja zgraditve mostu preko Donave, je zaradi bolezni romunskega ministra odložena na poznejši čas. Umetniška razstava Belgrad, 8. maja. m. V prostorih umetniškega paviljona »Cvijeta Zuzorič« se bo v nedeljo odprla 8. pomladanska razstava jugoslovanskih umetnikov, na kateri bodo razstavili svoja dela tudi alovenski umetniki: Nande in Drago Vidmar, Fran Zupan, Božidar Jakac, Rihard Jakopič, Matija Jama, France in Tone Kralj, Maksim Sedej, Josip Tavčar, Ivan Čargo ter kiparji Lojze Dolinar, Tine Kos in oba brata Kralja. Amerika prizna aneksijo? Xewyork, 8. maja. A A. Stefani poroča: Včerajšnji «Newyork Times» piše o možnosti, da bo Italija v najkrajšem času anektirala Abesinijo. Veliki dnevnik meni, da 1» ameriška vlada na to reagirala na ta način, da bo ameriško poslaništvo v Addis Abebi spremenila v generalni konzulat. V članku se nato piše, da politični krogi menijo, da je vojna dejansko zaključena in da je zato treba pričakovati čimprejšnjo ukinitev jirepovedi izvoza orožja v ]taIijo. Sklepi Male Zveze Za mir in sodelovanje z vsemi Belgrad, 7. maja. Stalni svet Male antante je končal dela belgrajskega zajedanja nocoj ob 19.30. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Sto-iadinovič je kot predsednik stalnega sveta v navzočnosti zunanjih ministrov gg. Titulasoa in Kroftc prečita! poročevalcem listov uradni komu* nike, ki pravi tned drugim: 1. 16 let si države Male antante prizadevajo, da branijo s požrtvovalnostjo v okviru Društva narodov mir in spoštovanje do mednarodnih obveznosti ter skušajo doseči v Evropi miroljubno sodelovanje med narodi v duhu medsebojnega razumevanja. 2. Želeč ohraniti mir, največjo blaginjo vseh narodov, so se z največjo energijo uprle vsemu, kar bi bilo moglo skaliti sedanji red v osrednji Evropi. Zato so zmerom podpirale politiko zahodnih držav, ki je podpirala neodvisnost Avstrije; zato se upirajo izpremembi meja z revizionizmom, kakor tudi povratku na prestol dinastije, katere navzočnost bi neizogibno povzročila najtežji spor v podonavski kotlini. 3. Svečano izjavljamo danes v posebno težavnem trenutku za evropsko politiko, da nimajo države Male antante nobenega vzroka kakorkoli izpremeniiti to politiko, ki so jo vršile v duhu popolnoma neomajne zvestobe in trdnosti 4. Iz tega razloga izjavljajo s prav posebnim poudarkom, da jih življenski interesi in razumevanje zgodovinskih nujnosti od včeraj, danes in jutri silijo, da ostanejo za zmerom neločljivo združene druga z drugo. 5. Iz teh razlogpv tudi podčrtavajo dejstvo popolne enotnosti vse svoje mednarodne politike. Naj gre za njihovo stališče do DN, do neodvisnosti Avstrije ali do povratka habsburške dinastije, do spoštovanja meja in doložb mirovnih pogodb, v kolikor se tičejo vojaških obve*no*ti, in na splošno do spoštovanja mednarodnih pogodb sploh; naj gre za njihovo razmerje do Francije in Anglije, do Italije in Nemčije, Madjarske, Bolgarije, Avstrije ali Poljske, do držav Balkanske zveze ali Sovjetske Unije njihova politika ostane popolnoma i«ta, temelječa na istih načelih, na istih čustvih in na istih skupnih interesih. 6. Države Male antante bodo nadaljevale politiko Društva narodov v naive&ji zvestobi. One so pristaš načela učinkovite kolektivne varnosti in so pripravljene sodelovati in v praksi učinkovito itvajati to načelo, Toda tako kakor so storile v preteklosti, bodo znale dati v bodočnosti z drugimi sredstvi prav tako moč in potrebno učinkovitost politiki ovojih narodov. 7. Poudarjajo svoj življenski interes do spoštovanja saintgermainske, trianonske in neuillvjske mirovne pogodbe. Zato izjavljajo trdno, da bodo v danem trenutku vse storile kar bo potrebno, da sii pribore spoštovanje svojih pravic in svojih življenjskih koristi. Zato si pridrže za bodočnost vso svobodo svoje akcijft in vrh tega ugotov* enkrat za vselej, da ne bodo dale nikoli pristanka za uzakonitev izpremembe mednarodne ureditve, s katero so skupaj zvezane z drugimi podpisnicami, če do te izpremembe ne bi prišlo po razgovoru z njimi in če ne h! bila sklenjena in dogovorjena z njimi po načelih mednarodnega prava. 8. To stališče o spoštovanju do veljavnih pogodb pa prav nič ne brani državam Male antante, da ne bi energično zasledovale poskusov za dosego gospodarskega sodelovanja med državami podonavske kotline, da bodo tako z dejanji podale očitne dokaze svoje dobr« volje, da pripomorejo k zdravemu sporazuma v tej stvari. 2e večkrat so poudarile svoj pristanek na načelo gospodarskega sodelovanja z rimskim blokom in z Nemčijo. 10. Države Male antante se zavedajo, da ie mednarodni položaj resen. Kot države ustanoviteljice Društva narodov, so globoko privržene miru. Kot države, ki so se udeležile vojne leta 1914 do 1918, pa znajo ceniti blagor miru in sporazuma med narodi. Toda, ker vidijo potrebo po ravni politični črti, ki vodi resnično do iskrenega in miroljubnega sodelovanja, so odločene 9kupaj In v enotnem nastopu in v globoki zvestobi ukreniti vse potrebno, da obvarujejo mir in svolo narodno dediščino z vsemi sredstvi, ki so in bodo na razpolago njihovim prijateljskim in zavezniškim narodom, 10. Glede na važne razgovore o vseh vprašanjih, ki se bodo prav v kratkem vršili bodisi v Ženevi, bodisi po običajni diplomatski poti, bodo trije zunanji ministri ostali v stalnih stikih med seboj. V ječi rojen - v ječi bo končal Največja korupcijska afera od obstoja naše države Ze pred poldrugim letom so naše oblasti sprejemale različne prijave, da so razni državni uradniki sprejemali od uprave veleposestev kneza Turn-Taxisa, ki se nahajajo v Karlovcu, velike vsote denarja kot podkupnino. Na podlagi teh prijav je ministrstvo notranjih zadev naročilo zagrebški policiji, naj zadevo preišče in pregleda tudi knjige imenovane uprave. Posebno je bila podvržena kontroli korespondenca nekaterih višjih uradnikov te uprave, med drugimi tudi korespondenca bivšega upravitelja Tumovih veleposestev Rudolfa Bergana, ki je tedaj živel v Delnicah. S to kontrolo je policija ugotovila, da je celo Tumovo veleposestvo bilo prodano Delniški družbi za eksploatacijo gozdov v Veblgradu, ki se v okrajšavi imenuje »Adeš« in ki še danes obstoja v Belgradu. Knez Turn-Taxis, ki živi v inozemstvu, in katerega glavna uprava posestev je v Regensburgu, ima v Jugoslaviji ogromna posestva, ki se nahajajo večinoma jugo-zapadno od Zagreba v Gorskem Kotorju, okrog Karlovca in Leknika in obsegajo 64.000 juter. Leta 1919 je bilo celotno to veleposestvo stavljeno pod državni sekvester, ker je Turn-Tails tuj državljan. Kako se znebiti sekvestra To seveda ni šlo v račun grofu in je seveda ukrenil vse, da bi mogel zopet prosto razpolagati z veleposestvom. Končno je dal Turn-Taxis pooblastilo belgrajskemu advokatu dr. čelebonoviču, naj mu na kakršenkoli način pridobi nazaj posestva. Kmalu potem so skuhali imenovano del-niiko družbo, ki je bila fiktivna ter brez pare denarja. Tudi bilanca je bila ponarejena. Posestva so bila pri tej priliki Ocenjena na 200 milijonov Din. V upravnem odboru je bil kot predsednik advokat dr. Čelebonovič, člani upravnega odbora pa so bili višji knezovi uradniki Rudolf Bergan, Jakob Hanik in Jakob Ruso. Dr, Čelebonovič je sklenil s Turn-Taxisom pogodbo, da mu grof za slučaj, da bo ukinjen se-kvester in da Tum zopet pride v posest posestev s pomočfo imenovane dejniške družbe, iaplača 30 odst. celokupne vrednosti posestev (t. j, 60 milijonov Din). Kakor je bilo naknadno ugotovljeno, je 17. maja 1392 knez Turn-Taxis sklenil z »Ade-šom« pogodbo, v smislu katerega prodaja vse svoje imetje v Jugoslaviji tej družbi za 10 milijonov dinarjev. Dr. Čelebonovič je delal na vse načine, da bi dvignil 6ekvesturo. Tudi pri ministrstvu pravde je vložil več predstavk, češ da knez Ljubljani, 8. maja. Tujskoprometnf svH v Ljubljani je imel pred .mevi pod vodstvom dr. Franceta Steleta dolgo sejo in med drugim obravnaval tudi vprašanje vzgoje vodnikov po Ljubljani, kar je v ta namen sklenil prirediti večje tečaje, ki bodo 11. do 23. maja. Na teh tečajih bodo predavali dr. Zvvitter, o splošni zgodovini Ljubljane, dr. Ilešič o geologiji in geograliji Ljubljane, dr. Koce o trgovini, obrti in industriji v našem mestu. Dr. Brilej bo predaval splošno o tujskem prometu, dalje o tujskem prometu v Ljubljani, o statistiki tujskega proniela in tujsko-prometni zakonodaji. Ravnatelj Pinlar bo govoril o železniških, avtobusnih in zračnih zvezah Ljubljane, učil bo čitanje voznih redov, ter bo razlagal vozne olajšave za tujce. Edvin Bežek bo govoril o gostilniških obratih v Ljubljani. Najvažnejša predavanja pa bo imel dr. Fran Stele, ki bo govoril o umetnostni zgodovini Ljubljane, o umetnostnih zgodovinskih spomenikih Ljubljane ter bo imel tudi vodstvo okrog njih. Vodstva bodo se: dr. Ložar bo vodil po muzeju, po Ljubljanskem gradu bo vodil inšpektor Vester, po mestu bo«ta vodila Potočnik in Kozinc, po Narodni galeriji pa ravnatelj Zorman. Poleg tečajev za poklicne vodnike namerava prirediti Tukko-prometni svet posebne tečaje za razno ošebje, ki služi tujskemu prometu, to je za prometno Turn-Taxis ni nemški, marveč avstrijski podanik in zato njega posestva ne morejo biti sekvestirana po versajski pogodbi. Zaradi tega da je imela družba »Adeš« pravico kupiti posestva in jih je zato tudi kupila. Ministru 10 mllijono¥ Toda takrat dr. Čelebanovič ni uspel. Meseca julija 1923 pa je dr. Čelebonovič pisal Turnu pismo, da je prišel nov minister pravde, da je treba temu ministru obljubiti 10 odst. delnic in 10 milijonov Din v gotovini in da se bo potem že dobil pristanek za nameravano akcijo. Tudi sicer je dr. Čelebonovič zahteval od TurnTaxisa večje vsote denarja, da bi se stvar lažje izvedla. Končno je bilo leta 1924 izdano dovoljenje, da se dvigne sekvester in da se odobri prodaja Tumovih veleposestev delniški družbi »Adeš«. Tedaj je bil minister dr. Edo Lukinič ter je vsa zadeva javnosti še itak v dobrem spominu, ko je bila iznesena javno v parlamentu in ko jo je dr. Lukinič branil, češ da s tem ni izvršena nobena korupcija. Šifrirana korespondenca V tej zadevi je policija zaplenila .zelo mnogo korespondence, ki so jo vodile posamezne osebe od knezove uprave in knez sam. V največ slučajih je bila korespondenca tudi šifrirana. Tako so imenovali Belgrad — Ekstadt, Zagreb — Graz, Zagrebška banska uprava — klinika, Min. svet — konzorcij, pritožba na min. svet — sanatorij, minister — zdravnik, referent — asistent. Šifrirane nazive so Imeli v tej korespondenci tudi posamezni ministri: minister Franceš je bil Frau. minister Demetrovič — Emanuel, dr. Nikič — Nichte, Švr-ljuga Schwager, dr. Šibenik — Ibrahim, dr. Snskič — Ilija, pokojni Neudorfer — Eudoklin, Dr. Čelebonovič pa je imel naziv El Pomor. Aretadfe Po izvršeni preiskavi je policija aretirala mnogo uglednih osebnosti, med njimi — kakor je znano — posebno advokata dr. Čelebonoviča. Te dni se bo začela v tej zadevi pred belgrajskim sodiščem kazenska razprava, za katero vlada seveda ogromno zanimanje. Zaprti državni uradniki so vložili pri apelaciji pritožbo zaradi preiskave in zapora in bo sedaj apelacija izdala tozadevno rešitev, nakar «e bo začel proces. Za zboljšanje tujskega prometa v Ljubljani policijo, za postreščke, avtoizvoŠČke, hotelsko osebje itd. Ljubljana bo vse, kakor pripravljena za tujski promet, ki ga namerava privabiti. Posebni tečaji bodo prirejeni tudi za občinstvo. Luna vpliva na ribji lov Ljubljana, S. maja. Neprijetno so bile zlasti presenečene ljubljanske gospodinje, ko so hotele danes na trgu 'izbirati med morskimi ribami. Dovoz rib je bil namreč izredno majhen in prodajalri so pojasnjevali: »Polna luna je in zato jc ribji lov na morju majhen oziroma zabranjen.« Na trgu je bilo nekaj tunine, ki je'šla 1» 30 Din kg, zelo naglo v promet, bilo je tudi nekaj drugih morskih rib, pač pa več morskih rakov. Cene so bile zaradi slabega ribjega trga čvrste. Na trgu aočivja se je prodajal sveži grah, ki je Šel po 6 Din kg in zgodnji krompir, ki je prav tako po 6 Din kg. Zanimivo je, da se mesarji svojega svoječasne-ga sklepa o povišanju cen mesu niso držali ter so cene ostale na isti višin, kakor v začetku leta. Zelo budno pa pazi higijenska policija na trgu na pse. Včeraj je prišlo do nekaj prizorov, ko so mestni uslužbenci polovili vse pse, ki se na trgu dopoldne ne smejo klatiti, tudi če imajo znamko. Maribor, 7. maja. Pred 14 leti se je Todll v neki kaznilnici v bližini Monakovega Emil Mastnak. Rojenice so mu v zibelko poklonile zlo usodo. Prišel je na svet v ječi, rodila ga je mati, ki je bila obsojena na mnogo let. Mati je bila jugoslovanske narodnosti. Ko je bil otrok nekoliko starejši, so ga ji odvzeli. Poslali so ga v Jugoslavijo in naša banovina mu je bil« oče in mati. Rasel je v raznih zavodih, nazadnje je pred nekaj \eti prišel v banovinski dečji dom v Mariboru. Fantu pa sc je poznalo, da se jc rodil v ječi. Nemirna kri ni vzdržala v zavodu, pred letom dni je izmaknil 100 dinarjev in vzela ga je noč. Zasledovali so ga s policijo, pa zaman. Sedaj se je Emil Mastnak zopet pojavil. Pred dvema dnevoma jc ustavil orožnik v vlaku med Grobelnim in Mariborom majhnega dečka, ki sc mu je zdel sumljiv. Fantič se je zapletal v protislovja in nazadnje je prišlo na dan, da je Emil Mastnak. Pa še druge njegove skrivnosti so se pojasnile. Skoraj leto dni se je potikal po Hrvatskem. Prva tatvina je rodila drugo in tako ima fantič kljub mladosti že kaj pisano vest in lepo število pregreh, ki bi starejšega človeka spravile za nekaj let za zamrežena okna. Z otrokom bo sedaj križ. V zavod ga ne morejo v«č sprejeti, saj bi ob prvi priliki zopet kaj izmaknil ter ušel, poleg tega bi pa vlival kvarno še na druge otroke. Če ga pošljejo v prisilno delavnico, bo to zanj samo visoka šola nepoštenja, kjer se bo naučil še vse drugačnih nepoštenih umetnij, kakor jih zna že sedaj. Če ga pa zopet puste na svobodi, bo kradel naprej, dokler ne po po svojih delih in latih zrel za ječo, ki mu postane najbrže spremljevalka v življenju. 200 železniških kart ukradel Maribor, 7. maja. V gostilno Čok v Drilžmirju je prišel okoli polnoči mlajši moški, ki se jc nekam sumljivo obnašal. Previden gostilničar jc gostu postregel, zraven pa takoj na skrivaj poslal po orožnike, ki so bili kar hitro na licu mesta ler so tujca vzeli na muho. Pri telesni preiskavi, ki so jo orožniki Izvršili, so pnšle na dan zanimive stvari. Iz globokih žepov mladega neznanca so potegnili najprej dva zavoja, v vsakem je bilo po 100 Železniških kart za najrazličnejše postaje in proge, potem dve denarnici s precejšnjimi vsotami gotovine, Štiri ure, tri verižice, več zlatih prstanov in kar štiri izkaznice, glaseče se na štiri različna imena. Po lakem rezultatu preiskave je bilo jasno, da je podel orožnikom v roke po zaslugi gostilničarja Čoka, prevejen nepridiprav. Možakar se je izvijal na vse mile viže, potem pa je priznal, da je zvečer vlomil v postajno blagajno v Šoštanju ter ukradel tam iz blagajne denar in iz" omarice železniške karte, s katerimi si je hotel osigurati zastonjske vožnje po Jugoslaviji. Končno je prišel na dan tudi s svojim pravirn imenom: 23-letni Ivan Končnik, katerega Zasledujejo n»3e in avstrijske oblasti zaradi neštetih tatvin. Sele pred nekaj dnevi ja prišel Iz Avstrije, kamor jc pobegnil pred zasledovanj*™ naših oblasti. Pa je tudi ta kratek čas PO povratku temeljito izkoristil. Na Pesjem je Uktadel gostilničarju Malanšsku 7000 Din vredno harmoniko, mlinarju Gtušiču pa uro in verižico. Kie je pokradel ostale stvari, bo še ugotovila preiskava. Orožniki so ga aretirali in ga še tisto noč vodili v Šoštanj, kjer so zbudili postajnega načelnika in presenečenemu gospodu povedali, da je imel zvečer nepričakovan obisk v pisarni postaje, ki se ie pa k sreči zadovoljivo iztekel, ker je bila z aretacijo vlomilca poravnana tudi vsa škoda. Ban dr. Natlačen v Mariboru Maribor, 7. maja. V torek, dne 12. maja, bo obiskal ban dr. Marko Natlačen prvič ofieielno obdravsko prestolico. Gospod ban bo združil svoj obisk v Mariboru z obiskom konjiškega okraja ter obmejnih krajev v srezu Maribor levi breg. V konjiškem okraju velja za njegov obisk sledeči sfiored: Ob 8 zjutraj bo v Stranicah, ob 9.30 v Zrečah, ob 9 v Konjicah, kjer se vrši na sreskem načelstvu sprejem. Ob 14 odhod iz Konjic, ob 14.30 2iče, ob 15 Loče, ob 16 Oplotnica. Potem bo obiskal v okraju Maribor desni breg sledeče kraje: ob 17 Slovenska Bistrica, 17.30 Polskava, 18 Fram, 18.30 Slivnica, 19 Hoče in ob 19.30 pride gospod han v Maribor, kjer bo takoj na mestnem načelstvu slovesen sprejem. V sredo, dne 13. maja si bo ogledal gospod ban dopoldne vinarsko in gozdarsko šolo ter bolnišnico, od 10 naprej pa bo sprejemal na sreskem načelstvu Maribor levi breg predstavnike oblasti, deputacij in posameznike. Ob 15 se bo odpeljal proti meji ter bo ob 15.30 v Št. liju, ob 16.30 v Zgornij Sv. Kungoti, ob 17.30 v Svečini. V četrtek, dne 14. maja, bo zjutraj ob 8.30 pri Sv. Marjeti ob Pesnici, ob 9 v St. Lenartu, ob 10.30 pri Sv. Trojici, ob 11.30 pri Sv. Barbari, ob 12 v Vurbergu. ob 15.30 pri Sv. Martinu pri Vurbergu in Dupleku, ob 17. v Poljčanah. Odkritje starokrščanske bazilike v Ptuju Ptuj je znano širom sveta kot Zgodovinsko mesto, ki hrani svojo bogato zbirko v mestnem muzeju. Neštevilo posetnikov našega mesta se čudi nad izredno velikimi pridobitvami, ki vsebujejo znamenite izkopanine in druge starinske dragocenosti. Nepričakovano pa je prišel Ptuj do veleznainenile pridobitve in sicer so odkrili v sredo 6. t. m. ostanke starokrščanske cerkve v centrumu mesta. — Trgovec Rudolf Havelka je kupil zraven svoje hiše na Iyrševein trgu staro hišo, ki jo je do temelja porušil in zida sedaj novo moderno hišo. — Ko so delavci prišli s kopanjem dva metra pod zemljo, so naleteli na krasno izdelane in dobro ohranjene podobe in na trdo kamenito zidovje. Strokovnjaki, ki so bili |»zvani na kraj najdbe. 90 ugotovili, da jjodobe,- kakor tudi zidovje ter tloris izvirajo nedvomno iz starokrščanske bazilike, ki je stala na tern mestu. Vse najdbe so prenesli v mestni muzej, kjer se bodo natančneje pregledale. S pomočjo mestne občine se z izkopavanjem nadaljuje in je pričakovati, da pridejo na dan še večje najdbe in druge znamenitosti Med prebivalstvom je ta najdba povzročila veliko pozornost in to tembolj, ker so bili arheologi različnega mnenja, ali je bazilika stala na levem ali na desnem bregu Drave. Več arheologov iz tu- in inozemstva se pričakuje radi te najdbe v Ptuju. Drobiž iz domovine Tihotapci tobaka V bližini NikŠiča v Črni gori je prišlo pred nekaj dnevi do krvavega »popada med žaridarme-rijsko patrolo in neko skupino tihotapcev. Pri tem je našel emrt en tihotapec, drugi je bil pa težko ranjen. Kljub izredno strogim odredbam, ki so jih iz-nale naše oblasti, da bi zajezile vedno bolj na široko razpredeno tihotaj>stvo tobaka, se ne more reči, da bi imele e tem kaj uspeha. Prve spomladanske mesece, ko se pomanjkanje in revščina najbolj občuti, za dobi tihotapstvo tudi najvišji razmah. To so vedeli tudi financarji in orožniki, ki so za lo dobili ojačenja in so neprestano križarili po krajih, ki so jim znani kot največja tihotapska gnezda. Ta dan je prišla manjša skupina tihotapcev z nabasanimi tovori po cesti ob Skaderskem jezeru. Pri vasi Laza »o srečali dve dekleti, ki sta se oe-ljali na vozu in ju prosili, da na voz naložijo svoj tovor. Dekleti sta prošnji ustregli, tihotapci ?o tobak naložili in ga prekrili s slamo. Čim so pa prišli v prvo naslednjo vas, »e je znašla iznenada pred njimi žamlarska |>atrola. Nič sumljivega niso opazili žandarji na ljudeh niti na vozu; pozorni so postali šele, ko sta dekleti skočili z voza in začeli bežati v stran. Žandarji so preiskali voz in našli tobak. Tihotapci pa niso hoteli na miren način oddati zaplenjenega tobaka in so se začeli z žandarji prepirati. Padli so streli, obležala sta dva. Edeft mrtev, a drugi težko ranjen. Osrečujoča dedščina •V vasi Devi v Črni gori, tik meje z Albanijo, živi kmet, ki je že dve leti v veselem pričakovanju. Takrat so časopisi raznesli vest, da se mu ja sreča nasmehnila, kajti v Ameriki je umrl^ njegov brat, ki si je tam pridobil veliko premoženje. Taka vest je seveda vzradostila revnega kmeta, prav za prav pastirja, ki je živel doslej borno življenje. kakor ga pač živi na tisoče Črnogorcev. Ko je Mirko začel v zadevo drezati, je zvedel, da mu jc. brat zapustil preko osem milijonov dolarjev. Tako obilna dediščina je bila senzacija za vso vas. Podjetni njegovi sosedje so sklenili, da se je treba za tako stvar pobrigati. Najeli so luksuzni avto in se z njim Odpeljali k nekemu advokatu. Nato so odšli vsi skupaj v Mirkov rojstni kraj, kjer so dobili vsa potrdila, da je on edini in fes pravi brat umflega bogataša, od njega samega pa polnomočje. Čim so vse 0|>'ravili, se je pokazalo, da so bili sosedje bolj prevojen! kakor Mirko. Z avtom so se Odpeljali domov, njega pa so pustili, da jo je moral pes mahati spet nazaj v Devo. Pa lo Mirka ni nič razburjalo. Srce se mu je natihem smejalo, obeti, ki so se mu pora jali ob misli na bogato dedščino, so mu lajšali dolgo pot. Danes sta minuli že rlve leti, a o nakazilu ogromne dedšfine ni nobenega sledu. Mirko se venomer tolaži, da bo vse pravočasno prišlo. Zato pa mora kar še naprej nositi in tovoriti drva na svojih ramenih. Vsak dan pričakuje osrečujočega obvestila in je daleč od vsake misli, da bi t;a utegnili njegovi sosedje opehariti za srečo. V<-dno se posvetuje z njimi in dela načrte za bodočnost z denarjem, ki ga ho prejel. Le eno Je negotovo: kaj so sosedje naredili s polnomočjem in potrdili ki So jih dobili od oblasti in njega samega. Podjeten kmet V Turnašicah pri Slavonski Požegi so imeli zelo podjetnega kmeta. V svoji stiski, ki ne tlači samo njega, temveč vse pripadnike njegovega stanu, je prišel na misel, da si sam pomaga ter začel nonarezati tisočdinarske bankovce. Mož se je odločil kar na tisočake, ker se mu je pač zdelo preveč zamudno vlivati dvajsetake in petdesetake., Pa mu sreča ni bila mila. Komaj so ga izpustili iz zapora, kjer se je moral jiet mesecev jiokoriti zaradi jx>-narejanja stodinarskih bankovcev, je že začel ponarejati tisočake. Tri tedne pozneje so prišli v javnost tisočaki, ki so pa bili tako nespretno ponarejeni, da so piftstali vsakomur, ki ga je dobil v roke, sumljivi. Ne samo to. Na vasi je tisočak taka redkost, da si ga vsakdo s poželjivimi očmi ogleduje, preden ga spravi v svoj žep. Sum je seveda padel na starega strokovnjaka v teh zadevah. Ko je pa šel na sejem v paruvar, je tam kupil kravo in dal zanjo tisočak. Kmet je pa v hipu spoznal, da je tisočak ponarejen m je stekel na žandarmerijsko postajo. Sledila je aretacija. Pri njem doma so našli še en ponarejen tisočak. Na sodišču je mož povedal, da je denar ponarejal na najbolj enostaven način. Na steklo je naslonil pravi tisočak iri po njem na p^,r prerisoval črte flgure. Sodišče ga je za to obsodilo na leto in pol težke ječe. Maribor L„lkarnf\ No^no lekarniško službo vršita drevi Konigova lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Aleksandrovi cesti m Msverjeva lekarna »Pri zamorcu«' v Gosposki ulici. * ^omškovc družine je danes popoldne ob 5 v običajnih prostorih. I rio Brandl priredi drevi ob 20 v kazinski dvorani koncert. Dijaki Trgovske akademije v Mariboru priredijo v ponedeljek 11. maja v gledališču r>od j>okro-viteljstvom mestnega načelnika dr. Juvana III. akademijo v proslavo hrvatskih mučenikov Zrinjskega in Frankopana. Važna komisija bo * Mariboru 14. maja, Delegati banske uprave bodo proučili načrte mestnega gradbenega urada za regulacijo Kralja Petra trga. Glavnega trga in križišča na ustju 'Vetrinjske in I atteubachove ulice. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 8. maia: Zaprto. Sobota, 9. maja ob 20; Tuje dete. Red C. Premije.ra. Nedelja. 10. maja ob 15: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Znižane cene. V korist Združenja gledaliških igralcev. — Ob 20: Tuje dete. Za Penzijski sklad gledaliških igralcev. Cenjene gg. abonente naj>ro£amo, da poravnajo svoj zadnji obrok za gledališki abonma. Ljubljana danes Koledar Danes, petek, 8. maja: Prikazanje nadangela Mihaela. Nočna služba lekarn: Dr. 'Kmet, Tyrševa cesta št. 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Zorko 1’rclovec. Nešteto prijateljev ima med tilovpnskimi pevci ter med našim koncertnim in , narodnim občinstvom. Vse opozarjamo na nocojšnji i njegov koncert v Filharmonični družbi. Celo vrsto : njegovih zborov, ki smo jih toliko in tolikokrat poslušali z največjo naslado, bomo slišali nocoj na novo. predvsem pa opozarjamo na njegovo naj-veijp delo za soli, zbor in orkester Lepa Vida. V?e točke koncerta izvaja pevski zbor Ljubljanski Zvon in njegovi solisti. Sodeluje orkestralno društvo Glasbene Malice in kapelnik Heri Svetel. — Koncert vodi elavljeneV Zorko Prelovec sam. — Vstopnice v Matični knjigarni. Zagrebški akademski pevski zbor Mladost ftnlkan bo koncertiral v petek, dne 15. t. m. v veliki dvorani Uniona. Toliko danes kot prednazna-nllo. Vse podrobnosti slede.. Naprava novih mitniških hiš. Interesenti se opozarjajo na razpis del za napravo novih mitni-ških hiš v Službenem listu dravske banovine. »Filozofsko društvo« v Ljubljani bo imelo v soboto, dne 9. maja t. 1. ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi sedmo predava; nje. Predaval bo prof. bog. g. dr. Janez Janžekovič o temi »Današnje filozofske struje na Francoskem«. Vabljeni člani in oni, ki se zanimajo. — Vstop prost. V nedeljo 10. maja t. 1. priredi Ljubljanska strelska družina na vojaškem •strelišču jurjevanje. Začetek ob 6 zjutraj, nakar se prične streljanje. Vabljeni vsa prijatelji strelskega pokreta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. — Začetek ob 30. Petek, 8. maja: Ob 15 »Družinski oče«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 14 Din. Sobota, 9. maja: Gozd. Red C. Nedelja, 10. maja: Prva legija. Izven. Zniz. cene. Dijaška predstava v Drami bo v petek, dne f!. t. m. ob 15 popoldne po globoko znižanih cenah od 5 do 14 Din. Uprizori se Galsworthijeva drama »Družinflki oče«. , Skrbinškov jubilej v ljubljanski Drami, elan naše Drame in režiser gospod Milan Skrbinšek bo proslavil 25 letnico svojega umetniškega delovanja dne 20. t. m. v ljubljanski Drami. Ta večer bo premiera petdejanske igre »Tiran«, ki jo je je napisal Besier, poslovenil pa Fran Albrecht. Igro režira g. Ciril Debevec. Komorni koncert Brandl-tria Radio V Ljubljani že dobro znani komorni trio. ki ga tvorijo dame, ga. Fani Brandlova (violina), Beatri-ce Reichertova (čelo) in Magda Rusyjeva (klavir), nas je v ponedeljek presenetil z novim koncertom. Iz dveh ozirov lahko rečemo, da nas je presenetil: prvič kaže ponovni nastop tega ensembla v isti koncertni sezoni na izredno delavnost in agilnost, ki jo pri nas z redkimi izjemami precej pogrešamo; drugič pa smo za koncert zvedeli komaj en dan poprej. Gotovo bi ob pravočasni objavi oz. reklami tudi Hubadova dvorana v Glasbeni Matici, ki je sicer po velikosti in akustiki precej skromna, »prejela vase več ljubiteljev komorne glasbe. Program je to pot obsegal Škerjančev trio v f-molu, Sukov trio op. 2. v c-molu in Regerjev trio op. 102. v e-molu. Škerjančev trio, ki je menda eno od novejših del komponista, učinkuje ugodno po dosti trdni formalni strukturi posameznih stavkov in skupnem vtisu celotnega dela, ki sloni na izrazitih, pa kljub temu večinoma logičnih kontrastih celih stavkov In njih delov. Moti le sem in tja kaka banalnost ali vsaj nelogičnost v vsebinskem izrazu. V Sukovem triu ®e kaže vsa mladostna ognjevitost in je obenem nakazana tudi poznejša dramatična sila tega velikega češkega glasbenika: v počasnem stavku pa pride do izraza njegova navezanost na češko narodno melodiko. Regerjev trio spada med ona dela tega nemškega glasbenega velikana, iz katerih veje filo- zofska, asketska zamaknjenost, sem in tja kljub modernejšemu izrazu skoro srednjeveška mistika, in ki so zato za povprečnega poslušalca precej trd oreh. V tem triu pa se pokaže Reger tudi v svoji precej pogosti slabosti, da se namreč ne zna prav omejiti v svojem filozofskem muziciranju in zato poslušalca včasih bolj utrudi kot poživi. Izvajanje je bilo vseskozi dovolj umetniško prepričevalno, dasi idealna zvočna zlitina treh instrumentov v neugodni akustiki male dvoranice ne more biti dosežena. Sicer pa ima vsaka od treh izvajalk svoje posebne odlike: od vijolinistke, ki ima največ živega temperamenta, bi si želeli le še več fines in tehnične izdelanosti v posameznih mestih; pianistki, ki nas je že na lastnem koncertu navdušila z globoko muzikalno igro in krasno tehniko, bi želeli lahko samo še boljšega instrumenta; čelistko pa odlikuje umirjena, po brezhibni tehniki in predvsem po lepoti tona prepričevalna igra. V skupni igri so nam to pot posebno lepo podale Suka in Škerjanca (pri slednjem mestoma pretrda igra), tudi v Regerja, ki po svojem abstraktnem muziciranju ni ravno najpripravnejši objekt ženske interpretacije, so se dobro vživele. Le kar se razvrstitve sporeda tiče, bi bilo bolje, če bi stal Reger na začetku programa, saj je on sam izjavil o svojih delih, da so »težka hrana«, in res na koncu programa učinkujejo preveč utrujajoče. W. Skrival je razno blago Ljubljanska gospodarska slika. Ljubljana, 8. maja. Mlad trgovec se je osamosvojil in otvoril je okoli 1. 1929 samostojno trgovino s špecerijo in manufakturnim blagom. Prodajal je ludi konfekcijo, namenjeno za kmete, delavce in nižje državne uslužbence. Svoje trgovske lokale je imel v starem delu mesta, kamor je velik dotok podeželskega ljudstva. Prva leta je trgovina sijajno napredovala. Mož je bil zadovoljen in Še podjetnejši. Prišlo je leto 1933. Prvi znaki krize. Njegova trgovina^ je občutila velik izpadek. Dotok kupovalcev z dežele je prenehal. Kmet je že začel denarno pešati. Kmetu je primanjkovalo gotovine in to so poleg tega trgovca občutili tudi drugi, fte katastrofalnej-še pa je bilo za tega trgovca leto 1985. 1s? delavci, zlasti pa državni uradniki in nameščenci. Trgovec je bil prisiljen zaprositi za sodno poravnavo. Bila mu je odklonjena. Sledil je konkurz. Mladi trgovec, ki je v trgovini imel še lepo zalogo manufakturnega in konfekcijskega ‘naga, je v stiski skušal rešiti nekaj blaga za še hujše čase. Hotel pa je tudi blago skriti pred upniki. Okoli 60 upnikov ga je trlo. Pasiva so znašala okoli 414.000, aktiva pa okoli 154.000 Din. Mladi trgovec je zasnoval zvit načrt. Sporazumel se je s svojim stricem in počasi sta nosila kar bale in pakete blaga v posebno skrivališče. V stričevi hiši sta nekaj slabšega blag skrila v klet, boljše in najfinejše pa v posebno skladišče. Na hodniku, ki je v jx)dzemni kleti, sla napravila leseno, s papirjem prelepljeno steno. Pred njo pa sta postavila razne stelaže steklenic in druge ropotije. Mladi trgovec je kalkuliral, da njegovega zaklada nihče ne bo odkril. Ljubljanska policija pa je tudi zvita. Zvit je tat, zvit je slepar, a še zvilejšo bučo ima detektiv. Ljubljanski detektivi so začeli vohati okoli trgovčevega strica. Prišli so v klet, našli tam blago. Potrkali so na leseno steno. Votlo je zabobnelo. Hm! Kaj to? Podrli so steno in pred njimi se je odkrilo lepo skladišče raznega blaga. Trgovec je tam skril za 161.300 Din raznega blaga. Bil je aretiran. Skriti zaklad mu je prinesel mnogo preglavic, skrbi in sitnosti. Na zadnje bo trgovec prišel še pred kriminal. Pred sodniki se bo moral s stricem zagovarjati zaradi zločinstva lažnega bankrotatva. Ogromno delo II. rudarske skupine 1400 novih delavskih zaupnikov Programi Radio Ljubljana Petek, S. maja: 11 ŠoMta ura: Proslava materinskega dne.’ Naslon učenk licejsku narodne šole; vodi edi. Marija UroSljeva. 12 Oporni W>evl (ptoaSe). U.45 Vremenska napoved, poro6.il*. lil Naiwved oasa, obja-v» sporeda, obvestila. 13.15 Operetni vcvnftki (plooče). 14 Vremensko poročilo, borani tečaji. IR Keniska ura: Obzorje ffnnpodimje (gr*.Vika Kraigher). 16.J0 Vokalni koncert Lmciemme Boye,r (ploS6e). 18.40 NaSa brezposelnost (sr. dr. J-tmd m BoUtrndn). 31 t’cjv»ki koncept «I4u:bljmis,ko«a Zvona« — ob 25-l»lnlci »fttoMfrlttlta vodstva /er*a Prelovea (prenos iz FHUairmonijo). 21 Reproduciran koncert. 21.20 Sedaj pa po domač« ('kvintet «HmUidrn<). 22 Napoved časa, vremenska napoved, porodila, objava »poreda. 22.30 AnsrleSke plošče. Drugi programi Petek, 8. maja: Belgrad I.: 3) Prano« Se Zasrreba. 85.20 Plošče. — Belgratl II.: MnSirilčevo predavanje •Itslsrrnd — belo mesto«. — Zagreb: 20 Prenos rr. opere, — Dunaj: 19.81) Sobumannova opera «Genovefa*. 21.35 Zabavna koncert. 23.30 TVunajisld oporni pevci na ploAčali. 44 Avstrijska narodna glasba na ploSČah. — Budimpešta: 18.30 ,Jacobidsva opereita «DekliSk.i semenj«. 21 Klavirska glasba. 21.40 Ciganska (jlasba. 33 Komorna glasba, — Trst-Milan: 29.45 BrA^lovn opera »Carmen«. — Rim-Bari: 17.15 I/abka glasba. 31.45 Igra. 22 Mandoline. na,to plesna fiitssbu. — Prana: 19.20 Lahka glasba. 19.40 Narod.no pe*nrid 20.30 Klavirska glasba. 21.30 Bergova koncertna a/rijr »Vino«. 22.16 PloSče. — Brno: 20.30 Tamburico. _ 31.80 Mozartove i.n Saint-Sacn-gove skladbe. — Bratislava: 19.10 Slovanko narodne pesmi. 19.35 Zabavni koncert. 31.30 Violi,muka glasba. 21 Ske.teii ‘2’ 40 Plo&čc. —• Variavat 20 Simfonični koncert varšavsko filharmonije ( v Ljubljani Viktorja Accetta in ključavničarja pri mariborski tvrdki Hitzel Štefana šurkaloviča zaradi tragičnega dogodka, ki se je pripetil dne 24. julija 1935, pri podiranju dimnika v Hutterjevi lovarni v Mariboru. Delavec Ivan Glajncer je padel v dimnik ter se ubil. Podiranje dimnika se je namreč vr-Silo brez potrebnega nadzorstva, viseči oder v dimniku pa je bil obešen na kljuke, ki so bile fta treh mestih varjene, tako da so se utrgale. Jesenice Jesenice, 8. maja. Racija, katero je pretekli teden izvedla ljubljanska policija, je bila pač z veseljem pozdravljena od Ljubljančanov, ker so se na ta način iznebili vsiljivih delomrznežev. Toda, zdi se, da je-vse ono, kar je bilo v Ljubljani pometeno, prišlo na Gorenjsko. Jesenice so kar preplavili in ako ne daš, gorje ti. Zgodilo se je, da je neki invalid brez noge naročil takemu »vandrovcu«, naj pride čez uro, da mu bo na vrtu pomagal pri ureditvi. Obljubil je, seveda se je prej pošteno najedel, na delo ga pa seveda ni bilo in ni o njem nobene sledi. Kdor se navadi pohajkovati, ne bo nikdar več prijel za delo. Zato pa se takega najlažje znebiš, če mu ponudiš delo. prepričan bodi, da bo takoj zbežal. leseniška Vincencijev® in Elizabetna konferenca je preteklo nedeljo priredila gledališko predstavo, katere dobiček je šel v dobrodelne namene. Le škoda, da ni bila uprizoritev bolje razglašena, tako rta mnogi niso vedeli zanjo. — Prosvetno društvo »Aljaž« pa je gostovalo na odru Krekovega doma na Jesenicah z dramo »Carski sel«. Korajžni Dovžani se niso ustrašili priti s svojo podreditvijo tudi med razvajene Jeseničane. Stavbena sezona na Jcsenicah je letos zelo živahna. Tako si postavljajo svoje hišice tovarniški delavci, jeseniški mesarji in tudi tovarna bo gradila dvoje ali troje večjih stavb. Vsekakor dobro znamenje in upanje na boljše čase. Brezposelni pridejo do zaslužka, ravno tako pa tudi razni obrtniki na Jesenicah. Trbovlje, 7. maja. II. rudarska skupina, ki je, kot znano, najvišja strokovna instanca našega rudarskega in plavžar-skega delavstva, je pravkar izdala pregled svojega poslovanja za leto 1935. Iz njega je razvidno, da je imela v vseh naših revirjih: 1877 intervencij, 134 sej, 48 shodov, 33 konferenc in 94 sestankov. Poleg tega je odposlala 108 delegacij, prejela 902 pisma, odjjoslala 1046 pisem, prejela 328 vlog m prošenj, sama pa jih je odposlala 1131. Vse to ogromno delo je vršila II. rudarska skupina i>o svojih zaupnikih. Služba teh je važna Ako bi delavstvo ne imelo svojih dobro izvežbanih delavskih zaupnikov, bi pač bilo pre-jiuščeno samo sebi ter bi mnogo jjerecih zadev, ostalo za delavstvo nerešenih. Mnogokrat rnrze delodajalci delavskega zaupnika, češ da jim dela samo neprilike. Ne zavedajo se pa tega, da je delavski zaupnik zato tukaj, da odstranjuje z intervencijami nedostatke. katerih pač ne manjka pri sedanjem načinu produkcije in dela. Da se vzgoji zadostno število delavskih zaupnikov, so se vršili zaupniški tečaji, omogočeni s subvencijo Delavske zbornice, v rudnikih Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Huda jama, Raihenburg, Kočevje, Velenje in Zabukovca. Obiskalo je te tečaje naa 1400 rudarjev in rudarskih sinov, kakor tudi delavk. Zaupniški tečaji pa sc bodo še vršili v rudnikih Krmej in Mežica. Po zaključku teh tečajev se bo izdala knjiga »Delavski zaujmik«, v kateri bodo opisana vsa predavanja, vsi koncepti in drugo, kar so se na tečajih učili. To bo vsekakor zelo koristna priročna knjiga za vsakega delavca in delavskega zaupnika. Tekstilne tovarne širijo svoje obrate Kranj, 7. maja. Znano je, da se je v Kranju tekstilna industrija naselila zaradi ugodnosti kraja in cenene delovne moči in se je močno in hitro razvijala v pivih povojnih letih. Zadnja leta pa se je opazil nekak zastoj, kajti izostalo je vedno in vedno po-večavanje obratov in tako je že marsikdo mislil, da so podjetja dosegla svojo končno mejo, na kateri bodo' obstala. A kakor kaže letošnja gradbena sezona, temu ne bo tako. Tako gradi tovarna »Tekstilindus« na Gašteju tiskarno za vzorčasto blago, ker je dosedaj imela samo tkalnico, kjer je zaposlila okoli 200 delavcev. Jeseni bo tiskarna že dograjena in bo podjetje nanovo zaposlilo okoli 150 delavcev. Ravno tako kopljejo temelje 7,a gradnjo velike predilnice v tovarni »Jugobruna«, katera zaposluje kljub manjšemu obsegu največ delavcev v Kranju (Čez 1200). Nekatere druge tovarne pa so pričele poetav- Na Dunaju: ljati nove moderno stroje, kajti znano je, da so vse kranjske tekstilne tovarne v svoje obrate pri ustanovitvi postavile večinoma stare stroje. — In zato je sedaj po letih nujno, da te zamenjajo z novimi, ker so nekateri že zelo slabi in tako gre na njih račune marsikaj, da delavci zaslužijo še manj, kot pa bi mogli. Tako je preuredila tovarna »Intex« svojo predilnico z modernimi stroji. Obenem pa isto podjetje povečava svojo podružnico v Škofji Loki. Največjo novost pa pripravlja »Jugočeška«, kjer postavljajo precejšnje število novih, t. zv. avtomatičnih strojev, kjer ena delavka upravlja 24 takih tkalskih strojev. Tako vidimo, da bo tekstilna industrija v Kranju v bližnji bodočnosti na eni strani zaposlila znatno število delavcev, na drugi pa bo zaradi čim večje racionalizacije zgnbil marsikak delavec delo, dočim so bodo stroji nemoteno vrtili in množili dobiček — podjetnikom. Dan po tekmi Avstrija : Anglija (Od našega posebnega poro6evalea.) Dunaj, 7. maja. Danes, prvi dan po igri med Avstrijo in Anglijo, se lahko opaža, kako ves Dunaj živi v znamenju zmage Avstrije nad Anglijo. V vseli kavarnah, v vseh klno-čakalnicah in na slehernem shajališču se ne sliši nič drugega, kakor pogovori o 'tekmi. Če te zapelje boj s hotelskim dvigalom v nadstropje, bo takoj po pozdravu navezal |>ogovor o avstrijski zmagi; ko ti tramvajski kondukler odtrga karto, bo - če je svoje delo že opravil — takoj začel hvaliti »unsere Bursehen«, in če v kavarni natakarja malo prijazneje pogledaš, bo to že razumel kot željo, da se hočeš meniti o včerajšnji tekmi. Ta tekma je bila torej za Dunaj i dogodek, ki je razgibal vse plasti te obširne avstrijske prestolnice. Včerajšnja tekma je bila j>olna prizorov, ki so in bodo še dolgo predmet najživahnejših dunajskih pogovorov. Dunajski humor ni popustil ne okrog jx> stadionu, pa tudi na samem igrišču bi vsakdo, ki igralcev in njihovih barv ni poznal, takoj znal ločiti avstrijske od angleških igralcev. V igri Dunajčanov je bilo nam- I reč polno — šaljivosti. Dočim so igrali Angleži ! mirno in zelo resno, so se Dunajčani večkrat res | igrali z žogo in z Angleži. Tako si je posebno l Sindelar prav pogosto privoščil, da je skakal z žogo okrog angleškega nasprotnika, ga popolnoma zmešal, potem pa zdirjal za žogo mimo njega ter jo oddal svojemu tovarišu. Dunajčani so skakali pred angleške igralce, pa se tik pr»d njimi zopet ustavljali ali spreminjali smer. S tem so včasih Angleže čisto zbegali. Igra Dunajčanov je bila prepredena z nešteto takimi akcijami, ki so vzbujale med 60 tiaočglavo množico gledalcev cele valove zabave, smeha in navdušenja. Dunajčani so sedaj trdno prepričani, da je ravno ta zabavnost in šegavost avstrijske igre prinesla avstrijskemu moštvu zmago. Hugo Meisl v akciji Posebnost zase je bil tehnični vodja avstrij-spega nogometnega športa in svetovno znani nogometni strokovnjak Hugo Meisl. Ko je godba igrala angleško in avstrijsko državno himno, je stal v pozoru pri častni loži — v žakeju in s cilindrom v roki — ob predsedniku republike dr. Miklasu, podkanclerju knezu Starhenbergu in angleškem poslaniku. Nekaj minut pozneje je že predstavljal posamezne igralce dr. Miklasu in knezu Starhenbergu. Ko pa se je začela tekma, je bil Meisl pri zanimivem poslu: vlekel se je — kakršen je bil, v žakju in cilindru — za angleška vrata ter od tam dajal navodila in bodril svoje moštvo. Kadar se je kaka akcija jKmesrečila, je v Meislu vse zavrelo: neusmiljeno je tolkel s cilindrom v roki ob tla; ko je bilo konec prvega polčasa, je bil Meislov cilinder čisto spačen; po tekmi je bil Meisl že brez cilindra, ker za njegovo glavo najbrž ni bil več primeren ... Za vsak gol 11 oblek Dunajčani so kar tekmovali, kako bi bolj bodrili in bolj navdušili svoje tekmovalce za važno srečanje z Angleži. Da pri tem ni manjkalo nagrad v gotovini, ie skorai nemOeoče. dasi iavno Provizije trgovskih potnikov Belgrad, 7. maja. A A. Na vprašanje nekih finančnih ravnateljstev, ali je jirovizija jvjtujočih agentov in trgovskih potnikov podvržena plačilu davka na poslovni promet, ki ga odreja zadnji odstavek čl. 59 zakona o neposrednih davkih, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal j>ojasnilo. ki pravi, da odreja čl. 8 zakona o davku na poslovni promet, kdo je oj>roščen tega davka. Ker te določbe ne obsedajo provizije potujočih agentov in trgovskih potnikov, že zaradi tega ne plačajo davka na poslovni promet. V zvezi s tem so dobila finančna ravnateljstva nalog, da napravijo predloge in jih pošljejo davčnim odborom za sprejetje provizije tistih potniških agentov in trgovskih potnikov, ki so obdavčeni s pridobnino, in' tistih, ki plačajo davek po poslednjem odstavku čl. 59 zakona o neposrednih davkih, in ki dobivajo provizijo. Preiskava proti vlomilcem Ljubljana, 8. maja. Poročali smo o nevarni vlomilski tolpi, ki jo je izsledila policija in kateri je načeloval znam tat Gabrijel Dolenc. Preiskava je takoj v začetku odkrila kakih 10 vlomov, policija pa je preiskavo še nadaljevala. Posrečilo se ji je pojasniti še nadaljnje število vlomov, ki jih je ta družba izvršila- Družba je kradla več mesecev in sicer prav jx> načrtu. Člani tolpe so se preživljali izključno le od izkupička za ukradene predmete. Policija bo jutri zaključila preiskavo proti vsem prijetim vlomilcem ter bo krivce izročila sodišču. Huda nesreča na Viču Ljubljana, 8. maja. Včeraj, okoli pol 12 je peljal 37 letni hlapec Janez Bučar, zaposlen pri Jakobu Oblaku, težek voz, naložen s premogom. Tik pred milarno pa nru je privozil nasproti tramvajski voz, ki se je zadel v voz. Bučar je sedel na vozu, nenadni sunek j>a ga je vrgel z voza na tla. Kolesa voza so šla čezenj ter ga hudo ranila. Ima fioškodovani, oziroma zlomljeni obe roki ter hude notranje jx>škodbe. Na kraj nesreče je bil f>oiklican reševalni avto, ki je jxme-srečenega Bučarja prepeljal v bolnišnico. Včeraj je izgledalo Bučarjevo stanje brezupno, danes pa se je že nekoliko obrnilo na boljše. to ni znano. Znano pa je več primerov, da so razne sjiortne in druge dunajske tvrdke obljubile avstrijskim tekmovalcem razna darila. Tako je neka tvrdka obljubila igralcem za vsak gol vsakemu igralcu po eno obleko. — Lastnik te tvrdke je sedel za časa tekme v bližini novinarskih sedežev. Ko je padel prvi gol, je vzkliknil: enajst oblek je že šlo. Kmalu nato je jjadel drugi gol in tedaj je zanimivi in živahni gosj)od vzkliknil: »Le naprej, le naprej, četudi izpraznite vse moje skladišče!« Skočil je .s sedeža, stekel po stopnicah v areno ter dirjal k Meislu, ki je ležal tedaj za angleškimi vrati. Vlegel se je zraven Meisla ter na tleh ležeč mahal z rokami in nogami, kakor bi ga kdo iz kože vlekel. 74 strelov na vrata Igrišča je bilo ves čas obdano od vseh mogočih časopisnih |>oročevalcev. Za velike liste je bilo na terenu tudi do deset poročevalcev, ki s« imeli razdeljene funkcije. Tako je imel vsak dunajski list ob vsakem golu jk> enega jx>ročevalca, ki le imel samo to nalogo, da je beležil število strelov na vrata. Ta dva poročevalca sta naštela, da je bilo oddano med tekmo na oba gola nič manj kakor 74 strelov in sicer na avstrijska vrata 32, na angleška pa 42. V prvem polčas u so streljali Angleži na avstrijska vrata devetnajstkrat. Pri tem niso dosegli nobenega gola; sedem strelov je obranil avstrijski vratar 1'latzer, dvakrat je vlovil 1’latzer od lastnih branilcev nazaj podano žogo, šest strelov jo šlo mimo vrat, poleg tega jia so bili štirje kornerji. V tem času so streljali Avstrijci na angleška vrata trinajstkrat ter so pri tem dosegli dva gola, sedemkrat je uspešno interveniral angleški vratar Sagar, enkrat je šla žoga preko gola, ena (>a se je znašla v kornerju, dvakrat ie Sagar vlovil od lastnih igralcev nazaj podano žogo. V drugem polčasu so streljali Angleži tri in dvajsetkrat in so dosegli en gol, šostkrat je Platzer uspešno interveniral, šest strelov je šlo mimo vrat, enkrat se je žoga sama odbila na vratih, dvakrat so poslali Platzerjn žogo lastni igralci, sedemkrat pa je šla žoga v korner. Avstrijci so v drugem polčasu streljali devetnajstkrat; pri tem je deset strelov ubranil angleški vratar Sagar, dvakrat je vjel lastno žogo, šest žog je šlo mimo vrat, ena pa v korner. Te številke kažejo doloma tudi nekako razmerje v premoči med obema moštvoma. Dva milijona za vstopnino Kakor rečeno, blagajne že več dni pred pričetkom tekme sploh niso izdajale nobenih vstopnic, ker ,fe bil stadion razprodan — in to kljub temu, da je bila vstopnina tokrat znatno višja, kakor pri običajnih tekmah. Prireditelji ,so za vse vstopnice kasirali nad 150.000 S ali v našem denarju blizu poldrugi milijon dinarjev. Ker pa si mnogo tisoč gledalcev vstopnic ni pravočasno preskrbelo in so potem tik pred začetkom igre kupovali od drugih, ponekod za desetkratno ceno, moremo mirno računati, da je bilo pred stadionom doplačanih za vstopnice kakih 500.000 Din. Na ta način dobimo rezultat, da so gledalci, ki »o prisostvovali tekmi, plačali za vstopnino okrog dva milijona dinarjev. Prirediteljem je torej jiadlo v roke 150.000 S. Od tega dobijo' eno tretjino Angleži, ena tretjina odpade verjetno na davke, takse in razne pristojbine, dočim ostane prirediteljem zadnja tretjina kot čisti dobiček. V našem denarju je, torej prinesla nogometna tekma med Anglijo in Avstrijo prirediteljem okrog pol milijona dinarjev. — Vsekakor lepa vsota in je torej tekma tudi v tem oziru dosegla svoj uspeh. Gospod, ki je plačal tri sedeže v kinematograf Sodnik: »Ali ste od ukradenega blaga tudi sv' jim staršem kaj dali?« Tat: »1, kaj še, gospod sodnik! Saj tudi on ne dajo nič meni, meni, kadar kaj sunejo.« Vesele zgodbe iz otroških dni kolesa Ko je praded našega kolesa, ki bi sc po naše najbolj pravilno imenoval »tekalo« — kolo, ki ga je bilo treba poganjati na ta način, da so se z nogami odrivali od tal in na ta način potiskali naprej sebe in kolo — postavil na svet velociped, ni bilo človeštvo ob rojstvu tega nestvora prav nič navdušeno in ga je dokaj hladno sprejelo. Se pač ni dalo pomagati; ljudje v krinolinah in v ozkih hlačah, ki so se jih tesno oprijemale, so imeli pač o takšnih stvareh drugačne pojme, kot pa ljudje dvajsetega stoletja. Pot, ki jo je napravilo tedanje visoko kolo — imenovano velociped — do današnjega moder- tJ'-' w Prva moderna kočija. nega kolesa, ki nam odlično »luži kot prometno sredstvo, je bila prav dolga in polna neprijetnosti. Toda, naj bo kakorkoli, velociped je bil tukaj, in človeštvo se je moralo s tem dejstvom sprijazniti in ni pomagalo prav nič. Velociped pa ni imel samo svojih zagrizenih pristašev, imel je prav tako strastne zagovornike in oboževatelje. No, in ker se radi smejemo, poglejmo daleč nazaj v otroško sobico, našega pradeda. Sv. Birokracij proti jeklenemu konju Ko se je uradni »šimel« — sv. Birokracij — zagrizel v jeklenega konja, to prav gotovo ni na-redil samo radi sebe samega, ampak radi pedantnih in boječih meščanov. In če je moral uradni »šimel« rigati, čemu naj ne bi prisilili jeklenega konja vsaj'k temu, da bi zvonil. Kajti samo na ta način moremo razlagati uradni predpis, da je moral kolesar ves čas zvoniti, kadar se je vozil po mestu. Vsi ti cestni predpisi niso dete današnjega stoletja, ampak jih je že naš jekleni konj moral bridko občutiti. Uradni »šimel« je popolnoma točno predpisal jeklenemu konju, kako mora voziti, koliko hitro sme iti in kako sme prehitevati. Uradni »šimel« je ožigosal jeklenega konja z železno tablico z dvema svetilkama, z legitimacijsko karto. Ampak kljub vsem tem predpisom pa vendar tak jezdec ni bil prav nič zaželjen pojava in je bil izpostavljen zasmehovanju cenjenega občinstva. Toda železni jezdec je bil nad vsem tem vzvišen, slavnostno je plaval en in pol metra visoko v zraku med ljudmi, vasmi in mesti. Kako priti na kolo Velocipedist tedanjih dni je moral biti skoraj cirkuški akrobat ali vsaj najmanj odličen orodni telovadec. Zato se tudi ne smemo čuditi, da je bil največji kader celocipedistov ravno iz članstva telovadnih organizacij. Osnovni temelj, ki ga je moral imeti velocipedist, je bil prav tak, kot pri jezdecu. Treba se je bilo naučiti umetnosti, da je mogel priti na konja in da je gori obstal. Te prve ure so pomenile za novinca prav težko delo in povod za škodoželjen zasmeh občinstva, ki ga je opazovalo. Toda ta zasmeh’ je bil za novinca ravno to, kar ga je vzpodbujalo. In kmalu je šlo: najprej na igrišču, toda kmalu že naprej po širokih mestnih cestah, kjer ni bilo preveč prometa. Vsak velocipedist je moral imeti praktično in teoretično podlago in kdor je hotel dobiti legitimacijsko karto, je moral ta izpit položiti pred strogo komisijo, ki je bila sestavljena iz policijskih uradnikov in jz članov kakega telovadnega kluba. Ko je tak izpit velocipedist položil, pa še vedno ni mogel svobodno voziti Sele tedaj, ko mu je policijska oblast dejansko izstavila legitimacijsko karto, šele tedaj je smel svobodno kolesariti in svobodno voziti po mestnih cestah, kjer so ga ljudje gledali kot pravo čudo in majali z glavo nad njim. Kmetje streljajo, psi lajajo... Velocipedist je bil izpostavljen najrazličnejšim zbadljivkam in priimkom, če se je vozil mimo. Toda to še ni bilo tako hudo. Temu se je kolesar lahko smejal in si mislil, kar smejte še, jaz se pa lc vozim. Hujše je bilo, ko so začeli za njim metati kamenje ali pa celo streljati. To so bile stvari, ki pa niso bile tako lahko sprejemljive. Ce je kolesar naletel na kako žival, se je začela plašiti, pa tudi psi so se že tedaj postavili napram kolesarjem v opozicijo, ki so jo dosledno zadržali še prav do današnjih dni. In če zrak kjerkoli ni bil popolnoma čist, ni preostajalo ubogemu velocipedistu nič drugega, da je skočil iz svojega visokega zračnega sedeža na tla in se skril v bližnji obcestni jarek in tam počakal toliko časa. da so plašni konji in lajajoči psi odšli naprej. Da, dostikrat je prišlo to celo tako daleč, da je bil kolesar lahko vesel, da je pustil velociped kjerkoli in sam ušel in odnesel zdravo kožo pred besnečimi živalmi in ljudmi. In pri ceni 100—150 mark, kolikor je tedaj veljal tak velociped, je pač pomenilo za kolesarja precejšnjo izgubo. Ni velocijjedist, ki je imel izkaznico za vožnjo in ki je bil navdušen pristaš tega športa, jc pustil v svojih spominih zapisano sledečo zanimivo zgodbico: Ko smo se nekoč z družbo vozili na izlet in smo vozili ravno mimo nekega kmetskega voza, smo opazili, da se je začel konj takoj za prvim kolesarjem, ki ga je prehitel, plašiti. Še predno je mogel kmet nategniti vajeti, je že ležal voz v obcestnem jarku. Zgodilo se ni nič hudega, j^otrgalo se je le jermenje, zlomila os in konj, ki se je utrga od voza, je ušel čez njive in polja. Skupno smo pomagali ubogemu kmetu, da smo mu postavili voz na cesto in ga nato z združenimi močmi zavlekli na dvorišče, ki je bilo najbolj blizu. Ponudili smo se tudi kmetu, da mu bomo poiskali pobeglega konja. Zajahali smo zopet svoje jeklene konje in — izginili. Resnično, prvi kolesarji so bili res pravi junaki iz ceste! Dočim so se morali kolesarji v bolj temperamentni južni Nemčiji bati krogelj, so se v drugih delih Nemčije morali varovati pred kamenjem in lesenimi kolči. Oboje je bilo enako neprijetnoh in je trajalo več ko dve desetletji, predno so se ljudje navadili teli velocijiedistov. Morda pa je tudi že nastop prvega avtomobila pripomogel k temu, da občinstvo ni več s tako neprijaznostjo gledalo jeklenih konj. Pot je bila kolesu utrla. Dirke na velocipedih Prav za prav ne moremo ostati popolnoma resni, ako začnemo govoriti o kolesarskih tekmah na teh visokih jeklenih konjih. No, ampak to je bilo šc v časih, ko ni bilo tako težko postavljati svetovnih rekordov. Kljub temu pa je bila vendar prava umetnost dirkati na teh vozilih, ki niso jioznala niti prostega teka in katerih okretnost je bila enaka --v.-v.-jv.-.-;v -tt-v/zV.. £ ’ Kolesar iz leta 1890. Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta legija Na kolodvoru smo se postavili v vrste. Prišel je polkovnik Rollet, da bi imel pregled in da bi nanr zaželel »Na svidenje«. Po svoji navadi je šel vzdolž vrst, ogledal uniformo vsakega poedinca in nam vsem zabodel v oči svoj srepi pogled. Potem je prišlo povelje: »Pozdrav!« Slišalo se je, kako gibljemo z orožjem. Garda nas je znova pozdravila z orožjem, a godba je zaigrala legijonarski marš. Vstopili smo na vlak. Šest dni smo se vlekli do Bizerte, a to potovanje v meni še danes vzbuja grozo, kadar se ga spomnim. Imeli smo nekake evropske vagone, v katerih so kupeji docela ločeni med sabo. Teoretično more v vsak oddelek iti osem civilistov, če se dobro stisnejo. Krasno! Nas se je pa moralo natlačiti v vsak oddelek tudi po osem, toda mi nismo bili civilisti, marveč vojaki, natlačeni v uniforme, de- bele plašče, oboroženi s puškami in bajoneti, prepeti s torbo in čutaro, vrh vsega pa še natovorjeni s posteljnino in s šotorom. Stisnjeni smo bili kakor slaniki, nismo se mogli niti premakniti, toda vročina je bila naravnost neznosna. Potovali smo po hribovitih pokrajinah, tu. nelov je bilo veliko. Zato smo se potili in dušili v gostem dimu. Bili smo napol mrtvi. Nismo se seveda mogli niti stegniti, marveč smo spali kar tako, vsi zbiti od utrujenosti. Sedeli smo sključeni, kakor je kdo mogel in stisnjeni kakor v kleščah med svojimi sosedi. Stari legijonarji so hrkali, se prepirali, skušali igrati karte, zadirali so se na novince, a nekateri so ves čas mislili samo na to, kako bi si preskrbeli vina. V kratkem času sem se prepričal, da je to glavna skrb 29. kom-panije. Na vsaki postaji so oficirji takoj postavili stražo, ki naj bi vojakom preprečila, da ne bi kupovali vina. Toda zastonj! Ušli so slehernemu nadzorstvu. Nikdar nisem videl, da bi kdo kazal toliko domiselnosti, prevejanosti in fantazije, kakor v prav teh štorijah glede vina. Kljub najstrožjim prepovedim, kljub stražam na vsaki postaji, so se bidoni polnili kakor na nekak čudežen način. Sedel sem med dvema starima legijonarjema, med dvema Rusoma, ki sta se neprestano prepirala, prišlo je pa tudi med njima do pretepa. Ker sem bil novinec, sem se potrudil samo toliko, da sem bil čim manjši in da' ja nisem kje posredoval. okretnosti ročnega vozička in bilo polno vseh muh. Kolesarji-dirkači so dosegli hitrost do 35 km na uro, kar prav gotovo ni bila šala. To so bili uspehi, ki so bili doseženi v »trudu in znoju«. Toda bodimo pravični! Ali bi kolesarji zavzeli tak širok razmah in kako bi se mogel razviti kolesarski šport tako visoko, če bi ne imeli naši pradedje toliko ljubezni do stvari in toliko potrpljenja. Bili so tihi junaki in je prav, če se jih vsaj malo spomnimo, čeprav samo v šali. Nov daljnogled v Ameriki Ce so že sedaj Amerikanci zelo ponosni na ogromni daljnogled, ki stoji na Mount Wilsonu in je največji, kar jih je na svetu, kako bodo šele ponosni na novi daljnogled, ki ga bodo v kratkem postavili. Prvo, najkočljivejše delo so že opravili amerikanski optični strokovnjaki. Vlili so dvajset ton težko lečo, jo brezhibno obrusili in prav enako srečno prepeljali iz optične livnice v državi New-York v Kalifornijo. Premer te ogromne leče meri Smetrov, torej še enkrat toliko, kakor je premer dosedanje največje leče v daljnogledu na Mount Wilsonu. Četudi zveni pet metrov premera nekoliko malenkostno, vendar je treba vpoštevafi, da Evropa, ki je domovina optične obrti, kaj takega ne premore. — Daljnogled za opazovanje vsemirja, ki ga imajo v Neubabelsbergu v Nemčiji, ima v premeru le 125 centimetrov, pa je zraven tega ne samo največji nemški daljnogled, temveč je obenem tudi največji evropski. Kočljivo delo Že vlivanje te ogromne kalifornijske leče je bila kočljiva stvar. Ko so vlivali prvo tako lečo, se jim je ponesrečila. Pii drugem poizkusu so imeli uspeli. Na vsak način so se morali potruditi, da so vlito lečo pri ohlajevanju obvarovali pred vplivi toplotnih sprememb. Zato so vzeli sleklo, ki se imenuje pyreks, in se pri segrevanju prav malo raztegne. To steklo je po svojih lastnostih prav močno podobno steklu iz Jene, ki ga tudi pri nas uporabljamo pri kuhi. Peč, v kateri so topili steklo, so razgrevali z elektriko, da so mogli, uravnavati toploto enakomerno, kar je pri takem delu neob-hodno pogrebno. V delu jih je prekinila velika povodenj, ki je lansko leto na jesen prizadejala državo Nevvvork in šc potres, kar bi kmalu postalo usodno. Vendar je šla nevarnost na srečo mimo. Prevoz Ko so lečo odpremljali na železnico, so jo ovili v deset ton težak jeklen okIe|->, lečo samo pa so prevlekli z debelo plutovinasto plastjo, zlasti na robovih, da so jo obvarovali pred tresljaji in kru-šenjem. Za prevoz so pa zgradili tudi jjoseben voz. Ves tovor je ležal na jeklenih nosilcih, ki so sloneli na blazinah iz stisnjene plutovine. Dno železniškega voza je bilo le 15 cm dvignjeno nad tiri. Vlak, ki je vozil dragoceni tovor, je moral voziti jročasi, enakomerno in brez sunkov. Drpbno delo Prvo’ večje delo, ki čaka graditelje, je brušenje te leče. Treba jo jc namreč obrusiti sferično in nalo parabolično. Prvo brušenje je potrebno, da se izločijo napake v barvah, ki se pojavljajo pri lomljenju svetlobe. To brušenje je znano že dolga leta. 2e v sedemnajstem stoletju ga je odkril zvezdo-slovec in matematik Newton. Drugo parabolično brušenje pa je potrebno, da se izravna sferičen odklon svetlobe. Za to delo, ki je mnogo natančnejše in kočljivejše, rabijo parabolično brušena votla zrcala, katerih površino poniklajo ali pa posrebrijo. Pri tem brušenju odstranijo z leče prav malo steklenega materijala. Tudi še potem se pojavljajo nove velike težave. Tudi ravnanje s tako ogromnim daljnogledom ni nobena igrača. Že pri daljnogledu na Mount Wilsonu, ki je dolg skoro trinajst metrov in tehta skoro sto ton. je. premikanje in uravnavanje največja težkoča. Štirideset motorjev je nameščenih ob mehanizmu, s katerim se premika daljnogled v vse smeri, da ie mogoče hitro in enakomerno premikati daljnogled. Od ležišča pa do vrha so morali narediti dvigalo. Znanost polaga upe Cemu prav za prav služi tako ogromen daljnogled, da se Amerikanci niso ustrašili dati zanj ogromne denarje, ki gredo preko vsole 700 milijonov dinarjev. Dejansko leži največji jiomen tega daljnogleda v dejstvu, da je mogoče z njim prodreti neverjetno daleč v najoddaljenejše dele obnebja. že z daljnogledom na Mount Wilsonu ‘-.o mogli fotografirati spiralne megle, katerih svetloba rabi 250 milijonov let, da prispe do nas. Te špitalne megle se dajo primerjati z tako zvano rimsko cesto jx> svojem ustroju. Ves ta sestav tehta ogromno milijonkrat več kakor sonce in je tudi bolj oddaljen. Opazovanja in rezultati teh opazovanj v teku zadnjih desetletij so pokazala, da se sistem rimske ceste vedno bolj oddaljuje od sosednjih ozvezdij. Sedaj upajo, da bodo z novim velikanskim daljnogledom prodrli še globlje v vsemi rje in razrešili še marsikatero vjirašanje. Z njim bodo merili tudi hitrost raznih ozvezdij, ki jih doslej zaradi neizmerno oddaljenosti niso mogli. Novi daljnogled bo štirikrat jačji, kakor doslej največji Postavili ga bodo na Mount Palomar v Kaliforniji. Zdaj bo zvezdoslovcem mogoče opazovali zvezde že nekaj let jx> njihovem nastanku in še preden bodo ugasnile. Prav tako bodo mogli opazovati zvezde, ki jih imenujejo beli pritlikavci. To so zvez.de, ki oddajajo tako malo svetlobe, da so skoraj nevidne Pred nedavnim časom so odkrili eno takih zvezd, katere premer je nekako za polovico manjši kakor premer zemlje in katere snov je pa lako gosta, da tehta 1 kubični centimeter okrog 25 Oton. In ne samo to. Novi daljnogled bo po pričakovanjih zvezdoslovcev omogočil raziskavanje tudi sonca in velikih planetov. »Tvoj mož jc pa res dober, vedno ii da dovoli denarja, kako ga neki pripraviš do iega?« »Cisto preprosto 1 Samo rečem, da pojdem domov k materi, pa mi takoj odšteje denar za vlak.« Sodnik: »Obloženi sle, da sle ukradli zlato uro.« Tat: »Ni res. Prvič jc nisem ukradel, drugič pa ura m bila zlata.« Oskrbite si za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine Poslužite se za vezavo reviji Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. z, z o. z. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/IL Četrli dan sem dobil prvo in edino rano, kar sem jih dobil v'legiji in še ta rana ni bila zadobljena v vojski. Prišli smo do majhnega postajališča, kjer ni bilo drugega, kakor mala kočica, podobna kocki sredi puščave. Zaradi nepojasnjenih razlogov, kakor je to pač pri vseh železnicah sveta, so nas premikali s tira na tir. Ker pa po načrtu ni bilo nikjer določeno kako čakanje ali stanje, smo sedeli kar v vagonih. Tako smo se cijazili sem in tja, a stroj, katerega je vodil neki Arabec, je ogabno sopihal. Nenadno pa puf! — naš vagon se je ustavil. Jaz sem seveda hotel videti, kaj je. Pomolil sem glavo skozi vrata. Izbral sem pa kaj neprimeren trenutek, ali pa mi je tisti Arabec na stroju hotel eno zaigrati. Naj bo že kakor hoče, prav tisti trenutek je z druge proge priletela k našemu vlaku lokomotiva in neusmiljeno potresla naš vagon. Hotel sem naglo umakniti glavo iz vrat, toda vrata so bila hitrejša kakor jaz. Oplazila so me z vso silo po glavi nad očesom, tako da sem se kar vznak zvalil v svoj oddelek. Zdaj se je začelo podirati, kakor toča name vse, kar je bilo po policah: torbe, puške, bajoneti. Tako so ti predmeti dovršili zločinsko delo onega Arabca z lokomotive. Koliko krvi! Iz rane so je tekli celi potoki. Rana je bila v primeri s tistimi, katere sem gledal pozneje, še precej lahka, pa je vendar vzbudila splošno zanimanje. Poročnik Vernon je pritekel ves razburjen prav v tre- nutku, ko so me tovariši nosili iz voza. Odprli so omot obvez in mi rano povezali, prej pa so jo še namazali z jodom. Bil sem čisto spačen. Oko mi je oteklo tako, da ga nisem mogel več niti odpreti. Bilo jc naravnost strašno, zato sem se začel bati, da ga bom izgubil. Vojaški zdravnik, ki me je zdravil v Bizerti, je kimal z glavo in ves obupan razsajal: »Nikakor ne razumem, zakaj ne mara splahneti!« Zdi se mi, da je očesu zameril, da se tako izdajalsko vede, kakor da misli manjšati njegov ugled. »To je nerazumljivo,« je mrmral, a jaz sem postajal polagoma nemiren. Nazadnje je oko ozdravelo, toda ostala mi je brazgotina od te edine rane, ki sem jo dobil v dveh vojnah in v ne vem koliko bitkah. Ostali smo cel leden v Bizerti, jaz sem pa zaradi svojega bolnega očesa moral mirovati, kar se je pokazalo kot izvrstna stvar, kor je v Bizerti 92. kompanija dokazala, da je vredna svojega slovesa. Vse te dni so nas neprenehoma preganjali in naganjali, kakor to pač radi delajo v legiji. Od petih popoldne do devetih smo se pa klatili po mestu. Nesreča je hotela, da se je neka kantina utaborila uedaleč od vojašnice. Vino so tam prodajali po petnajst centimov liter. Vojaška plača se je starim legijonarjem iz dvaindevetdesete zdela pravo bogastvo. Kadar so odhajali v mesto, so ga ponavadi že imeli kozarec ali dva v glavi. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica G/UL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč, Izdajatelj: Ivan Kakovec. tfrednik: Jože Košiček.