Vi i večji slovenski dnevnik v Združenih državah Veti* s* vse leto • . • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v AmerikL The largest Slovenian Daily in I the United States. § Issued every day except Sundays | and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered ag Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 7. — Stev. 7. NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 9. 1936.—ČETRTEK, 9. JANUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XUV. "LJUDSKO VLADO JE TREBA OHRANITir-ROOSEVELT --------^r-•-------- Mussolini nenehoma ojacuje afriško fronto W. GREEN NA RADIKALNI POTI Delavski voditelj se poteguje za skupno poli-tično delo. — Je za F. D. Roosevelta in pre-mernbo ustave. WASHINGTON, 1). C., 8. jan. — Vsi< d razsodbe zveznega najvišje^, sodišča glede AAA. bo najbrž«* prišlo do radikalnejša nastopa v delavskem in far-morskem taboru. Prvič v svojem življenju je predsednik ameriške delavske federacije William Green za skupno politično delovanje delavskih in farmorskih organizacij. "Pričakovati moremo skupno gibanje delavcev v mestu in na deželi s ciljem, da je listava premenjena v smislu lista vnosti takih odredb kot je AAA. in NRA. In to bo posledica odločitve najvišjega sodišča,'* je rokel predsednik A-meriean Federation of Labor časnikarskim poročevalcem. Mod drugim je tudi rekel, da bo skušal iznajti stališče posameznih farmerskih organizacij tor da bo na prihodnji seji izvrševal nega odbora delavske federacije 15. marca v Miami, Fla., stavil vprašanje glede premene ustave na prvo mosto. Zadnji komrres delavske federacije jer.eni v Atlantic Citv je pooblastil izvršev. odbor, da sestavi predlog za premembo ustave in Ta naj objavi, kadar se mu zdi primerno. Kot pravi Green, bo izvrše-valni odbor v Miami razpravljal o tem, ali naj predlog vsebuje določbe, po katerih je najvišjemu sodišču odvzeta pravica razveljavljati postave kot neustane, ali pa da so razne gospodarske določbe veljavno postavljene. Vendar pa ima delavska federacija tudi nasptrotnike premembo ustave. Tako je vplivni član delavske federacije Fr. Duffev na kongresu v Atlantic City dosegel, da je bil predlog za premembo ustave zavrnjen. HAUPTMANN MORA UMRETI 17. JANUARJA Kazniiniški ravnatelj mu je naznanil dan smrti. "Ne bom sel na električni stol," pravi Bruno R. Hauptmann. V VZHOD. AFRIKO SO BILI POSLANI BERSALJERJI IN ARTILERIJA RIM, Italija, 8. januarja. — Mussolini je v Afriko zopet poslal velika ojačenja ter je s tem povda-ril resničnost svojega naznanila, da bodo v Afriko poslane še velikanske rezerve. HITLERJEV KAPROL KROJAČ MADISON, Wis., 8. jan. — Ni še *ako dolgo, ko je bil Peter Just, ki je krojač v Madison, WlisL, jkaprol v avstrijski armadi. Tedaj je bil tudi njemu podrejen prostak Adolf Hitler, ki ima sedaj v Nemčiji dobro službo. OBGLAVLJENJE V NEMČIJI BERLIN, Nemčija, 8. jan. — Franz Sues, star 36 let, je bil obglavljen, ker je izdal vojaške tajnosti. Krvnik je bil po stari nemški navadi črno oblečen, imel je visoki cilinder, r, belimi rokavicami, na rokah pa je držal sekiro, h katero je obsojencu odsekal glavo. TRENTON, N. J., 8. jan. — Bruno Richard Hauptmann je bil uradno obveščen, da bo umrl na električnem stolu 17. januarja ob 8.30 zvečer. Brivec je ravno bril Haupt-manna v njegovi smrtni celici, ko mu je kaznilniški ravnatelj Kimberling prinesel to sporočilo. Hauptmann pa je ostal miren in je odgovoril: i'Dobro, toda moji sovražniki bodo zvpet razočarani. Ne bom šel na električni stol 17. januarja. Rekli so mi, da bom umrl 14. januarja." Proti pastorju Mattliiesenu je kazal Hauptmann isto samozavest. Pt »kazal j s prstom proti vratom, ki vodijo v smrtno sobo. in rekel: "Ne bom šel skozi ta vrata." Nato pa pokaže proti železnim vratom, ki vodijo iz smrtne hiše in skozi katera je prišel IG. februarja, ter pravi: "Sel bo.ii skozi ta vrata." Navzlic temu, da se pomilostilno sodišče sestane v soboto, da razpravlja o Hauptmanno-vi prošnji, se priprave za njegovo usmrtitev nadaljujejo. Kimberling je poslal uradna povabila Is* pričam, ki so po večini časnikarski poročevalci. To povabilo je zelo hladno in se glasi: "S tein ste povabljeni, d;i št** navzoči kot priča pri usmrtitvi z elektriko Bruno Richard Hauptmann a št. 17400." Trije zdravniki, ki bodo navzoči in bodo Hauptmanna razglasili za mrtvega, so: dr. .Tolin A. Oonnellv. dr. Howard Wiess-ler in dr. Robert G. Stone. Kje bo pomilostilno sodišče razpravljalo o Hauptmannovi prošnji, bo gov o mer Hoffman naznanil, ko se danes vrne v Trenton. Sodniki se bodo naj-brže zbrali v kaznilnici, da morejo znslišati tudi Hauptmanna. Hoffman vodi zasebno preiskavo o Hauptmannu. Hauptmannov zagovornik Egbert Rosecrans je prepričan, da bo pomilostilno sodišče pre-menilo Hauptmannovo smrtno kazen v dosmrtno ječo. TOVARNA ZA GUMIJ OBTOŽENA WASHINGTON, D. C., 8. jan. — Delavska tajnica Miss Frances Perkins je sestavila obtožnico proti Goodyear Tire and Rubber Co., iz Akron, O., v kateri družbd dolži, da je kršila pogodbo, po kateri je bila obvezana pogajati se s svojimi delavci za poravnavo spora glede delovnih ur in plač. Poslani so bili sloviti italijanski alpinski polki, bersa-glieri. S parnikom Conte Grande se je odpeljalo okoli 40001 bersaglierov, na parniku Conte Roso pa 2500 mož gorske artilerije. Da število vojaštva ne bo doma preveč zmanjšano, bo Mussolini poklical pod zastavo še več fašistične milice. Zadnje poročilo z bojišča se glasi. 41S front v Eritreji in Somaliji ni ničesar poročati.' Italjansko časopisje se še vedno ni pomirilo vsled poslanice predsednika Roosevelta, ker je kritiziral diktatorje in obenem zahteval nevtralno politiko, ki bo mogoče imela za posledico, da bodo pošiljatve petroleja v Italijo omejene. Te napade vodi italijansko časopisje ob popolni vednosti italijanske vlade. "La Tribuna" pravi, da je sam Roosevelt skušal v Ameriki vpeljati fašizem, da pa mu j-_* to preprečila demokracija. "Absurdno je, ako bi hotel Roosevelt zopet oživiti Monroe doktrino, ob istem ča>u pa skusi« biti sodnik takoimenovanih avtokratičnih vlad v Evropi," pravi "II Lavaro Fascista". "II Messagero" pravi, da so Rooseveltove zahteve v nasprotju s svobodo morja. Dalje prav isti list, da si Amerika zopet prisvaja svetovno važnost, ki ji pa nikakor ne pripada. A DDIS ABABA, Abesinija, 8. januarja. — Veliko deževje na severu jo v Abesiniji zbudilo prepričanje, da bo 400,000 abesinskih vojakov na severni fronti s pomočjo njim ugodnega vremena prisililo Italijane, da se umaknejo iz Makale. Abesinci računajo ii* to, da Italijani ne bodo v stanu vzd-žati svojih prvih postojank, ker so z guerilla (ustaško) vojno razdejali ceste in prednje italijanske postojanke ne bodo mogle dobivati provijan-t&. Vsled tega so Abesinci mnenja, da se bodo Italijani umaknili na svojo prvotno bojno črto Adua Adigrat - Ak-sum. Abesinska vlada je v osebi John H. Speneerja dobila novega političnega svetovalca. Spencer je Amerikanec in je star 30 let. Prišel je iz Evrope in je bil dodeljen ameriškemu finančnemu svetovalcu cesarja, Andrewu Colsonta. Odkar sta iz Abesinije odpotovala Švedski svetovalec general Eric Virgin in francoski pravosodni svetovalec Jacques Auberson, je imel Colson mno- go posla in je prosil za novo pomoč. Mladi Amerikanec Spencer je izvedenec v mednarodnem pravu. Amerikanec profesor Benjamin Potter, ki je zastopal Abe sini jo pri pogajanjih med Abesinijo in Italijo v Ženevi, je Speneerja, ki se že tri leta nahaja v Evropi, priporočil abesin>ki vladi. Spencer prihaja iz Grinnell, Iowa, kjer je njegov oče Edward Buckham Taylor Spencer profesor grščine. Krščanska Abesinija je v torek obhajala Božič, za kar je abesinsko ime Ganna. V cerkvi sv. Gabriela v ^zunanjem krogu poslopij cesarske" "palače jo biia slovesna služba božja, pri kateri je cesarja Haile Selas: siea zastopal prestolonaslednik princ Assa Wosan. Prestolonaslednik in drugi dostojanstveniki so se med m a šo opirali na zlate palice, ki so jim prav prišle, kajti eer-kveno opravilo je vzelo eelih prt ur. Po cerkvenem opravilu so duhovniki pred cerkvijo vprizorili praznično plese ter molili za zmago abesinskega orožja. Cesar Haile Selassie so je u-doležil božičnih cerkvenih o-pravil v svojem glavnem stanu v Dos s i o. ANGLEŠKO-FRANCOSKA POGODBA SKLENJENA KRVAVA STAVKA V BUENOS AIRES V izgredih je bilo ubitih pet oseb. — Izgredniki so požgali 30 busov. — Poklicano je bilo vojaštvo. SVOJO BORBO PRIMERJA Z BORBO PREDSEDNIKA JACKS0NA; VESEL JE ODMEVOV SVOJE POSLANICE PARIZ, Francija, 8. jan. — Francija in Anglija ste dovršili načrt, po katerem postavite na bojno poljo vso svojo vojaško silo na suhem, na morju in v zraku, ako bi bila katera izmed njih napadena. Obe državi ste pripravljeni na skupni odpor, pa če pride napad na angleško brodovje v Sredozemskem morju, ali pa na Francijo od nemške ali italijanske mejo. Obe državi povdarjate, da to ni tajna vojaška pogodba, temveč medsebojna obljuba pomoči v soglasju z določili Lige narodov. Francija je določila arzena-le, pristanišča, letališča in kon-cetnraeijska taborišča za angleško vojsko v Franciji. Ako bi n. pr. napadla Italija Anglijo v Sredozemskem morju v Afriki, bi angleški aeroplani naslednji dan pristali na francoskih letališčih, kjer bi prejeli zaloge bencina za nadaljni polet. Ravno tako bi se mogla angleška armada izkrcati v francoskih pristaniščih in čakati na vlake ali ladje, da jih odpeljejo dalje. BUENOS AIRES, Argentina, 8. jan. — V izgredih splošne stavke, ki je posledica zidarske stavko, stn bila ubita dva policista in trije stavkarji. Po-žganih je bilo 30 busov in več voz poulične železnice in razdejane so bilo železniške progo. Več oseb jo bilo ranjenih, mod njimi en voznik busa in on policist. Proti večeru je policija naznanila, da jo s pomočjo vojaštva v mestu zopet postavila mir. Splošna stavka jo bila razglašena iz simpatije do zidarjev, ki stavkajo že od oktobra. Mnogo delavske uivi-je so~se proti vilo stavki, nakar so stavkarji z nasiljem skušali vstaviti vsako delo. Že zgodaj zjutraj je pričela policija zapirati izgred ni ko in do večera jih je bilo aretiranih 170. Z ozirom na izvanredno ostro postopanje stavkarjev je policijski načelnik naprosil vo-iaško poveljstvo za pomoč. K javnim poslopjem je bilo poslano vojaštvo, da nadomesti policijske s4raže, ravno tako je tudi vojaštvo zasedlo policijski urad. Število stavkujočih zidarjev cenijo na 20,000. Na poziv za splošno stavko so se odzvali vozniki busov, deloma tudi tekstilni d«*lavci in delavci v tovarnah za čevlje. Stavkarji so korakali po ulicah in so skušali zapreti trgovine. Kadar so 'je vstavil kak bus ali pa voz poulične /» loz^ice, so stavkarji dovolili ljude.ii izstopiti, nakar so vozove zažgali. Banke so posojalo policiji svoje oklepne avtomobile, da jo mogla naglo odhajati na kraje izgredov. Predsednik August in P. Jus-to se je v-nil s svojih počitnic v Cordoba gorovju v glavno mesto. Vstopnina, ki so jo plačali udeileženci banketa, šla v demokratski volilni sklad. — AAA je predsednik le s par besedami omenil. — Danes bo določeno, kje se bo vršila demokratska narodna konvencija. — Roosevelt se je skjliceval na Jack-sonovo geslo. SODNIK R0 ZASTONJ POROČAL RENO, Kans., 8. jan. — Ako bo šlo po volji sodnika A. C. Hessa-a, bo Reno, Kans. postale ravno tako slavno mesto za poroke, kot je mesto istega imena v Neva*!i slavno za razporo-ke. Sodnik Hesš je namreč naznanil, da sklene zakonsko zvezo samo za 3 cente, kateri znesek gre za poštno znamko, da poroko naznani pristojni oblasti. Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1 936. — Vreden je 50 centov. WASHINGTON, D. C., 8. januarja. — Na slavnostnem obedu, ki je bil prirejen ob priliki Jackso-novega dne in ki se ga je udeležilo nad dva tisoč gostov iz vseh delov dežele, je začela dmokratska stranka resno kampanjo za volilno bitko, v kateri bosta preizkušena moč in vpliv sedanje administracije. Vsak udeleženec banketa je moral plačati $50. Denar je namenjen kampanjskemu fondu. Kot slavnostni govornik je nastopil predsednik Roosevelt, in njegov govor je bil broadcastan po vsej deželi. Jutri bo demokratska stranka določila kraj in čas, kjer se bo vršila njena narodna konvencija, na kateri bode brez dvoma izbran za demokratskega predsedniškega kandidata sedanji predsednik F. D. Roosevelt. V svojem govoru je predsednik le nakratko o-menil AAA, ki jo je najvišje sodišče proglasilo za orotiustavno, češ, da bi moral imeti več časa, če bi se hotel baviti s tem problemom. Odločno je pa poudaril, da z ozirom na splošne gospodarske in soci-jalne cilje ne bo administracija napravila niti enega koraka nazaj. — Pravičnost za poljedlstvo, — je rekel, — bo tudi v bodoče cilj moje administracije. Pozval je k sodelovanju vse državljane, ne oziraje se h kateri stranki pripadajo, ki verujejo v bodoči napredek. Dolžnost vsakega volilca je, da v zmedi obdolžitev in protiobdolžitev poišče čisto resnico. V Ameriki je še dosti zastarelega nazadnjaštva, in temu nazadnjaštvu je napovedala demokratska stranka odločen boj. Zelo so bili presenečeni tisti udeleženci banketa, ki so mislili, da bo razpravljal predsednik o napadih, ki jih vprizarjajo nasprotniki proti "New Dealu". Dejal je le, da je dobil na svojo poslanico dosti odmevov, posebno od trgovcev, tovarnarjev in bankirjev. Večinoma vsi odgovori so ugodni. Prvič bo dolgem času je predsednik omenil bodočo volilno kampanjo. — Prav dobro se zavedam dejstva, — je rekel, — da bomo imeli letos narodne volitve. Večkrat se mi zdi, da so se zadnje volitve završile pred davnimi leti, kajti izza onega časa se je odigralo nenavadno dosti važnih dogodkov v naši zgodovini. V resnici je pa minilo izza zadnjih volitev komaj 34 mesecev. — Naj bo platforma demokratska stranke taka ali taka, naj bo nominiran ta ali oni, demokratska stranka se bo postavila na stališče, da mora biti Združenim državam ohranjena prava ljudska vlada. Velik del svojega govora je posvetil predsednik Andrewu Jacksonu in njegovim principom. — Pred sto leti je bilo geslo demokratske stranke:—Izženite krivičnike! Leta 1 932 je bil ta klic ponovljen, letošnje naše geslo pa bo: — Skrbite, da; se ne bodo povzpeli krivičniki do vlade J J v 1 V ARVD A " New York, Thursday, January 9, 1 936 THE !.A Itn F.ST SLOVENE DAILY IN U. 8. d. j "Glas Naroda" j JffMO mma fobAiaasd »j &LOVENIC PUBLISHING COMPANY rnuu tal CA Corporation) tur. President L Bene^li. T res«. Plan of «li W. Uth gfawL •< Um corporation and addrowos of above officers; »•fogti ef Manhattan. New York City, N. ULAS NARODA (Veke al Mm l*ee»ie> _____»▼wry Day Kfroetrt Sandayw and Holiday« lot* *«Us aa Ameriko 1» M.00 4a pol leu —. -............. e niti na pogodbe, kajti diktator je v stanu po srvoji volji zavreči vsako pogodbo. Posamezni Angleži pa imajo še vedno tesne zveze s posameznimi Nemci in med njimi vlada pravo prijateljstvo. Ravno tako je mnogo več angleških plemenitašev poročilo nemške žene, kot pa katerikoli drugi narod. Angleška vlada in javnost želi živeti z Nemčijo v prijateljstvu, ovira je samo nemško oboroževanje. Vsled tega skuša vlada priti z Nemčijo do kakega sporazuma, ki bi oborožitev omejil. Anglija smatra Francijo za slabo prijateljico, zlasti, odkar je po angleškem mnenju francoski ministrski predsednik Laval izdal načela Lige narodov, katero smatrajo Angleži za edini steber svetovnega miru in razumevanja med narodi. Angleži imajo radi Nemce, toda nikdar ne morejo ž njimi politično hoditi isto pot. Nasprotno pa Angleži niso posebno naklonjeni Francozom, toda po okolščinali so prisiljeni, da ž njimi sodelujejo. Plain field, N. J. Martin Ogorevc, star 59, se je mrtev zgrudil pri delu -8. decembra v Bloomfield, N. J. Rojen je bil na Malem Vrhu pri Brežicah. Tukaj zapušča soprogo, po rodu Čehinjo, sina in dve hčeri, bratranca Fr. Hotka in sestrično Nežo Jur-kas. V starem kraju pa zapušča brata in sestro. Naj mu bo lahka tuja zemlja! John Cvetkovich. S Dt Ptic, lil. Prosim, da mi odmerite malo prostora v Glas Naroda, ker to je najbolj zanimiv slovenski list v Združenih državah. I)e-Pue je mala slovenska naselbina, pa nismo nuni zadnjimi. Imamo tri slovenska društva in slovenski Narodni dom, kjer imamo vsakovrstne zabave, kamor sva bila tudi midva zdolaj podpisana na zvit način zapeljana na starega leta večer, ne da bi kaj slutila, kaj se plete za najinim hrbtom. — Kjer smo imeli vaje za igro smo se zmenili, da bomo ponovili dvaki'at in da bomo počakali tudi novega leta. Ob pol osmih uri se pa vrata odpro na široko. Kar naenkrat je bila polna dvorana samih prijaznih obrazov, iz ust je pa zagr-mel glas — Surprise! Takoj se nama začeli roke podajati in čestitati k petnajst letnici najinega zakonskega stanu. Velika miza je bila bogato obložena vsako vrstne jedi in pijače. Bila sva presenečena, ker kaj takega nisva pričakovali in nisva si mislila, da imava toliko prijateljev. Prav prisrčna hvala Mrs. John Žugie, Mrs. John Žagar, Mrs. Tom St upa r, ki so vse to uredile. Hvala najinim svakom, ki so prišli kljub slabemu vremenu 7(> milj daleč. Mr. in Mrs. John Sterle, Joliet, IIL, in Mr. in Mrs. Joe Sterle, Rook-dale, III, ki sta darovala lepo darilo. Nadalje hvala vsem, ki so se udeležili ali prispevali. — Mr. in Mrs. John Žugič, Mr. 96. ROJSTNI DAN PRELATA ZUPANA LJUBLJANA, 21. dec. — Na Okroglem nad Savo onkraj Kranja praznuje danes najuglednejši narodni svečenik in najstarejši pismeni Slovenec prelat gospod Tomo Zupan svoj god in svo j 96. rojstni dan. Z žilavo odpornostjo, kakor jo more dati le gorenjska priroda, kljubuje čestiti ooak vsem tegobam, ki jih sicer uaklanja življenje v tako visokih lotili. Iz njegovega tihega doma na Okroglem ogreva tisoče in tisoče slovenskih src ogenj domoljuba, ki ga je z ustanovitvijo Ciril-Metodove družbe prižgal Tomo Zupan, častni meščan Ljubljane in Kranja ter častni član številnih narodnih društev. POLDRUGO LETO JE IZGINJAL DENAR ZAGORJE, 20. dec. — Najtežje je izslediti tatu ki ga imaš pod lastno streho. O tej resnici so se p repričali posebno pri topliškem trgovcu in peku Ki-tzu. V njegovi hiši so opazovali tatvine že poldrugo leto, šele zdaj je tatove odkril gospodar sam, ki se je s kril v trgovino in je prečul v skrivališču vso noč. Proti jutru sta prilezla v trgovino uslužbenca Novak Nace iz Verda pri Vrhniki in Sta n gel j Miha iz Smihela pri Novem mestu. Vlomilca sta skušala pobegniti, pa so jima beg preprečili orožniki, ki so ju takoj aretirali. Novak in Štagelj sta priznala več vlomov, početnik nočnih obiskov pa je bil prejšnji pekovski pomočnik Križanec Ivan, ki ga zdaj še iščejo. Pri prvih zaslišanjih na omžniški postaji je priznal Novak 50 vlomov. Iz pekarne je odnašal običajno po 100 do 200 T)in. Na posel se jo podajal vedno mod 4. in 5. uro zjutraj. Sta n gol j pa .je izpovedal zdaj tudi o tatinskem poslovanju svojega prvega vzornika Križanca. Tudi njemu jo hodil na STRAŠNA NESREČA NA MIRNSKI POSTAJE MIRNA, 2(>. dec. — Na sveti večer se je peljal sin trgovca Kožel ja iz Mokronoga z zadnjim vlakom iz Trebnjega domov'. Mod potjo je na Mirni izstopil, ker jo pomagal nesti neki učiteljici prtljago. Ker vlak takoj odpelje, je moral za vlakom teči. Pri skoku v voz mu jfi* spodrsnilo in padel je pod vlak tako nesrečno, da so mu kolesa odrezala levo nocro in roko. Dobil jo hudo pošokd-be tudi na glavi. Ko jo bil vlak že odpeljal, j( slišal službujoči železničar Vr-šaj klice na pomoč. Hitel je na kraj nesreče i ft našel med tračnicam' nonosrečenca vsega krvavega. Sol jo po mimskega župana, da bi ga ta prevzel in poskrbel zh prvo pomoč. Župan, železničar in nekateri drugi ljudje so so vrnili na postajo, takoj položili ponesrečenca na nosila, ga prenesli v pisarno in mu preveza 1 i nogo in roko, da mu ni odtekla kri. Župan je na to preskrbel avto, s katerim so poškodovanca odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer mu je primnrij dr. Pavlič odrezal roko in nogo. Ponesrečenec je bil ves čas uri zavesti in je mirno prenašal strašne bolečine1. Stanje ope-riranča je zelo resno. Nesrečp; mladenič jo šole pred kratkim prišel od vojakov in jo v najlepših letih svojega življenja. P< »STEN OST in Mrs. Tom Stupar, Mr. in . stražo, za kar ga je pni v tova Mrs. John Žagar, Mr. in Mrs. riško nagradil. Ko jo odše John Yuvan, Mr. in Mrs. Louis Važno za potovanje. Kdor jo namenjen potovati v etari kraj ali dobiti togs od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled ndie dolgoletne skuinje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno hitro. Zato se taupno obrnite na nas ea vsa pojasni* Mi preskrbimo vset 5oditi prošnje ea povratna dovoljenja, potne listo, viseje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar jo glavno. ea najmanjšo otroško. Nodriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker prodno so dvbi is Washington^ povratno dovoljenjf, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. PUite torej takoj ta bresplačna navodila In faotavljo-mč Vem, do boste poceni in udobno potovak. SLOVENK PUBLISHING CO. JRAVEL BUREAU ^ 216 West 18th Street New York. H. Y. Žičkar, Mr. in Mrs. Joe Am-broš, Mr. in Mrs. John Rose-tič, Mr. in Mrs. Vine. Omalien, Mr. in Mrs. Andrew Spillsfr, .Chicago, 111., Mr. in Mrs. Anton Šiško, Mr. in Mrs. John Spollar, Mr. in Mrs. John Ko-pina, Mr. in Mrs. John Miller, Mr. in Mrs. Blaž Vilčnik. Mr. in Mrs. Martin Perhne, Mr. in Mrs. Frank Yuvan, Mr. in Mrs. Anton Zičkar, Mr. in Mrs. Martin Kerzan, Mr. in Mrs. Vine. Maček, Mr. in Mrs. John Slatner, Mrs. John Ger-bac, Mr. in Mrs. Martin Novak. Mr. in Mrs. John Blatnik, Mr. in Mrs. Frank Grilc, Mr. in Mrs. Elmar Wagner, Mr. in Mrs. Peter Banič, Mr. in Mrs. Math Zoren, Mr. in Mrs. Fr. Kovačevič, Mr. Jakob Vozel, Mr. in Mrs. Carlo Ambroš iz Oglesby, Mr. in Mrs. Anton Grdina, Oglesby, Mr. in Mrs. Andrew Urbane, La Salle, Mr. Joe Muren, Joliet, 111. Prisrčna hvala vsem, ki so še posebej kupili darilo: Mr. in Mrs. John Žugič, Mr. in Mrs. John Žagar, Mr. in Mrs. Tom Stupar, Mr. in Mrs. Andrew Spil la r, Mr. in Mrs. John Yuvan, Mr. in Mrs. Louis Žičkar. Hvala Mr. Vine. Omahen za krasen govor. Lepa hvala Franku Zabavniku, ki je pritiskal na harmoniko, da smo se vrteli celo noč. Ko je bil že dan, smo se razhajali. Prosimo, ako smo katerega ime pomotoma izpustili, da nama o-prosti. O priliki sva pripravljena povrniti. Torej vam izrekava še enkrat vsem skupaj prav prisrčno hvalo! Mr. in Mrs. Anton Jermene. Križanec v drugo službo, je izročil Mihi ponovorjene ključe v spomin. Miha pa jih je izročil nasledniku Novaku. Novak in fttangelj se ne spo.-. min jata točno, kolikošno vsoto sta odnesla ok rad en i gospodar pa ceni škodo na 20.000 Din. Orožniki so izdali zdaj še tiralico za tri i jim pajdašem Janezom Križancem, ki jo doma iz Žahenberga pri Rogatcu. POŽAR PRETEP ZARADI DEKLETA MIRNA, 26. dec. — Na sveti večer so sešla v Smoletovi gostilni na Mirni večja družba fantov iz dveh vasi. Ker pa so fantje obeh vasi zaradi nekega dekleta s»>it». jo kmalu nastal prepir, ki mu je sledil pretep. Treznejši med njimi so nemir-nežo pomirili, a samo na videz, zakaj proti jutru so je znova razvil prelep. Dva znana nasilneža sta kar po vasi grozila z dolgima kuhinjskima nožema. Kobenc Janez iz Sevnice, ki jih je pri pretepu največ skupil, j« ušel v ne'»o hišo, a oba podi vjanea e»n vdrla za liiim. Ker se jo Kol ene v hiši skril, sta navalila n:i domačega uslužbenca Jovševarja, ki se jih je komaj ubranil. Z VRVI IN IZ OGNJA PRED SODNIKE MARIBOR, 27. dec. — Mariborskim ir.voščkom se slabo godi. To dokazuje žalostna usoda 58-letnega izvoščka Konrada Črnogorci včasi niso bili glede poštenosti na posebno dobrem glasu. Ne da bi bili namenoma nepošteni, le pojmi o poštenosti in nepoštenosti so se jim včasi zmedli, da niso vedeli, kaj je prav in kaj narobe. Ce je Črnogorcu zmanjkal janee, je stopil k sosedu in ga vprašal: — Kdže imaš jan-r a, brate ? — Ncniam ga, brati-. — jo odvrnil sosed. — A sta je ovo? — je potegnil o-kraueni za jančovo nogo, ki mu je molela izpod širokega plašča. — Janjac. — Moj ja-njae, -— jo dognal ukradeni. — Bogrne, — je odvrnil tat, — ako kažeš, da jo tvoj, pa neka hude tvoj! —- In je dobil brez ugovora in prepira ukradeno žival nazaj. Toda vsi Črnogorci niso bili taki. Po svetovni vojni jo bil pri Zottijevom "Slovenskem Narodu" v New Yorku zaposlen kot stavec mlad Črnogorec, ki jc delal ob izbruhu vojne pri ljubljanskem "Slovencu". —-Meni nič tebi nič ga je vtaknili« Avstrija v vojaško suknjo in ga poslala na galiŠko fronto. O svojih doživljajih nam je nekoč v vinarni na Vosev Street tole povedal: — — V prvi bitki z Rusi som bil ujet. Najprej so me posla-i v ujetniško taborišče ob Črnem morju, pozneje so mi pa dali kot Slovanu precejšnjo prostost. Nemce in Madžare dosti bolj trdno držali. Bil som ujetnik in nisem bil. Nekakšno izkaznico sem dobil, in po širni Rusiji mi je bila odprta pot, ki me je po dobrem letu zanesla daleč v Sibirijo v MARIBOR 21. doc. — 10,000 dinarjev škode trpi posestnik Franc Kovačič iz Spodnje Gorice pri Račjem, ker mu 'je zgorelo gospodarsko poslopje z za logo pridelkov, med drugim 700 kg rži,. 200 kir pšenice, 600 kg koruze in 500 kg ajde. obesil. Trula zaradi vročine ali kako že so je vrv pretrgala in je Pukl zbežal na prosto, do-čim je hlev pogorel. Mali sonat. je Pukla obsodil na 7 mesecev strogega zapora, pogojno za dobo 2 let. NOŽ V SRCE, KER GA JE VRGEL V SNEG MARIBOR, 27. doc. — Na praznik sv. Štefana zvečer so pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah fi-ntje pili in poli, nn-enkrat ga sta se spoprijela '>4-lotni mesarski pomočnik Peter Cuček, ki nima stalnega bivališča, in posestniški sin Lovrenc Kukovec iz Oseka, ki jo obležal s prebodenim srcem v mlaki krvi na tleli in jo čez 10 Pukla, ki je sedel danes predi minut izd^nil. Čučok jo storil OGLASI NAJ SE PAVEL BENCEK, doma iz Gibenje, MEDJUMURJE. — Pred par leti je bil v Cleveland, O. Išče se ga radi zapu ščine v starem kraju. Kdor ve za njegov naslov naj ga opomni, da nam takoj piše. — Uprava "Glas Naroda", 216 W. 18th St., New York, N. Y. (6x) mariborskim malim kazenskim senatom. Obtožnica opisuje vso tragiko Puklovega življenja, ki je nekoč imel v hlevu v Jez-darski ulici štiri lepo konje, pa mu je preostal samo eden. Nazadnje jo še kočija postala nerabna. Izvoljenka mu jo dala 5000 dinarjev za popravilo kočije, «ki pa je stalo 7000 dinarjev. Ker ostalih 2000 dinarjev ni mogel irkjer dobiti, mu tudi kočije niso hoteli vrniti. V obupu in živčni razkrojenosti (je 22. oktobra zažgal hlev in se to v razdraženosti. ker ga jo Kukovčev bratranec Leopold vrgel trikrat v sneg in ga povaljal po njem. Truplo Lovrenca Kukovca so prepeljali v svetotrojiško mrtvašnico, kjor je bila danes popoldne obdukcija. Čučka so orožniki aretirali. Pri zaslišanju je izpovedal, da je ravnal v silobranu. mesto Irkutsk ob Bajkalskem jezeru, kjer so me dva dni zaprli, pozneje so me pa poslali s par sto drugimi vojnimi u-jetniki v neko tovarno, kjer smo bolj postopali nego delali. Komandiral nas jo ogromen človek pri štiridesetih letih v pol vojaški, pol civilni obleki, z ogromno kučmo na glavi. • Ivan Križmanič se je imeno val. Govoril je drugačno ruščino kakor drugi Rusi. Posedali so mi, da je bil že pre«: vojno v Rusiji. Nekega večera sem pa še nekaj drugega zvedel — da je ta Ivan Križmanič Slovenec. Iz predmestne krčme se j'1 oglasilo hripavo petje: — Stoji, stoji Ljubijanca. . . Pokukal sem notri. Pri mizi je o-mahoval v družbi dveh Kitajcev Ivan Križmanič in pel. Naslednjega dno smo pogrešili deset ujetnikov, toda Križmanič je dejal: — Jih bo pa jutri dvajset več. Možak je res iinel nenavadno oblast in ni bil nikomur podrejen in nikomur odgovoren. Kmalu mi je bilo jasno: ujetnike pošilja proti dobri odškodnini preko meje v Mongolijo. Kdor se je hotel izne-1 iti ujetništva, je moral plačati z Ivanovim posredovanjem Kitajcu sto srebrnih rubljev. Koliko komišna je dal Kitajec Ivanu, mi ni bilo znano. In še danes ne vem, odkod so ujetniki dobili denar. Zimskega večera stopim v krčmo. Kakor običajno, je so-del Križmanič v kotu in krulil svojo ljubljansko himno. Naenkrat za piči vame pogled in me pokliče k mizi. — Slavljani — me vpraša. Povem mu, da sem delal v Ljubljani in da so me kot Črnogorca vzeli v avstrijsko armado. — Hudiča! — jo zaklel v slovenščini, — pa bi rad šel preko meje ? — Rad, — sem odvrnil, — pa denarja nimam. — Sto rubljev te košta. Če jih nimaš, jo res hudič. Pri tem jo ostalo do polnoči. Opolnoči jo pa začel razmetavati denar. Vse je moralo piti. Točajkam in plesalkam je tlačil bankovce v nedrija, godce jt bombardiral s srebrnimi ru-hlji. Slednjič se je odmotovilil izza mize ter stopil k meni re koč: — Pred vrati Čaka Kita jec. On bo vse poskrbel. N^ hudiča, tukaj imaš sto rubljev. Saj vem, da jih ne bom nikdar več videl... Zrinil uio je preko praga, kjer sta mi dva Ki tujca pomignila, naj jima si* dim. Dva meseca kasneje sem dobil v kitajskem pristanišču delo na argentinskem tovornem parniku. V San Francisco sem dospe! baš onega dne, ko jo napovedala Amerika Nemčiji vojno. Pobegnil sem v Mehiko in v Mexico City pričakal konca vojne. Že iz Mehike sem pisal najmanj petdeset pisem Ivanu Križmaniču v Irkutsk. Odgovora nobenega; par pisem mi je pošta vrnila. Še zdaj, po treh letih, mu pisarim, vsak teden enkrat. NaroČite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah Za petdeset centov ni mogoče kupiti b o g v e kakšno darilo. Vaš pri' jatelj pa bo gotovo vesel, ako mu podariti Slovensko- Amerikanski Koledar. ALI STE ZAVAROVAN! ZA SLI/ČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI. kot najboljSo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačajo NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini t Ameriki. Posluje v 17. državah aiyiiyittfl Unije. Premoienje nad $1,500,0*0.00. — Za vstanovitev nove-ra draitva zadostuje S odraslih oseb. Vprašajte za pojasnila naiega lokalnega tajnika ali piilte na:— * GLAVNI URAD J. 8. K. J, ELY, MINNESOTA — In tukaj, — je izvlekel Črnogorec štiri bankovce po petdeset dolarjev, — imam pa, kar bi mu rad vrnil. Raje bi lakote poginil kot bi potrošil le penny tega denarja. Pisal sem v Petrograd, poslal v vse \ ooje ruske liste oglase, naj mi pomagajo najti Ivana Križ-maniča, pa vse zastonj. Toda našel ga bom, vem, da ga bom. Zahvalil se mu bom za neizmerno uslugo in ga prepričal, da je lahko tudi Črnogorec pošten. Zadnjič smo videli Črnogorca leta 1921. Poslovil se je cd nas in dejal, da jo namenjen v Rusijo. l)a mora najti Ivana Ivrižmaniea, pa naj velja kar hoče. . . Hill I U > f f w O L 'A S NA R O DA 99 New York, Thursday, January 9, 1 936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 8. X ABESINSKA STRATEGIJA Pred kratkim je švedski ix>l-kovnik Erik Virgin, vojaški svetovalec abesinskoga cesarja izjavil švedskim novinarjem, da dela vrhovno vodstvo ahe-sinske vojske po načrtu, ki je dobro premišljen do zadnje |x»-drobnosti. O t<*ni načrtu se je neguš posvetoval s svojimi najboljšimi evropskimi svetovalci. Kdor zasleduje kretanje abe-sinskih armad mora priznati, da so bile doslej razvrščene po enotni metodi popolnoma sistematično in da se je izobličila iz ahesinskih tolp v nekaj mesecih vsaj deloma evropsko urejena in moderno oborožena vojska. Neguš lahko s ponosom reče, da je razvrstitev abesin-ske vojske končana. Zdaj jo celo na tem, da dokaže udarnost te vojske kar na d voli bojiščih. Človek ima vtis, da so so italijanski strategi navzlic svoji aktivnosti doslej omejevali samo na letalstvo in na domači nske četo. S tem so omogočili Abesincem, da so dosegli tiste zrnato, po katerih so sami tolikanj hrepeneli. Xa ju,mi je general Oraziani svoje četo v neverjetni meri razeefral. na severu pa jo de Bono svojo vojsko popolnoma no smotre no na-kupičil. Abesinci si zdaj prizadevajo, da bi poželi sadove teli strateških indispozicij in podoba i o. da bodo vsaj začasno imeli to srečo. Odkar so Italijani zasedli Aksun, je bilo opaziti, da posveča general de Bono pozornost samo vzhodnemu krilu svoje severne vojske, kateri je poveljeval general Santini. Pri drugi ofenzivi Italijani niso skušali poriniti armade generala Santinija proti jugu, čez ITausien na Makalo. Dirigirali so tudi velik del čet, ki so bile osredotočene pri Adui in Aksu-nu. na jugozapad. Vojska generala Maravigne, ki poveljuje drugi armadi, se je napotila po stari karavanski poti Adua-Makalo, ki se vije po južnem pobočju Gheralte in po severnem pobočju Tembiena na jugozapad. Čete na njenem levem krilu v Tembionu so se zaradi teca večkrat spopadlo s sovražnikom iz enostavnega razloga, ker niso bilo več potrebno p; i Mukali. Takrat je namreč italijansko vojaško vrhovno vodstvo imelo načrt, ki ga morda še danes zasleduje, da hi se dalo prodreti proti jezeru AŠangi, v bližino veliko avtomobilske ceste, ki vežo vzhodni rob amnrske dežele z abesinsko prestolnico. Čeprav so pa italijanski letalci ugotovili, da leži južno od Makalo pas visokih gora z vsemi težavami za prodirajoč o vojsko, katero bi bilo zelo težko oskrbovati z vsemi potrebščinami, so vendar začeli iskati odločitev v tem kraju v najugodnejših okoliščinah. Abesinci so storili vse, da so podprli Italijane v tem prizadevanju. Xa tihem pa so začeli pregrupirati svojo vojsko. Posledice te pregrupacije se za-čenjajo zdaj čutiti severno od Dobaroka, kjer je sovražnik najl>olj občutljiv, namreč na jugu Aksun a. Vrhovno poveljstvo nad celokupno abesinsko severno armado, ki je bila prvotno podrejena staremu vojnemu ministra, je bilo izročeno rasu Kaši, o katerem so prav zaradi tega mnogi menili, da so ga postavili na hladno. Egipt-ski vojaški strokovni listi prinašajo izjavo Veli i ha paše, da je |»ot in tridesetletni ras Kasa vse prej nego vojaški strokovnjak. Toda ras Kasa jo bližnji sorodnik šoanske dinastije in cesarju zelo vdan knez. Ras Kasa se t rov j mudi na severnem bojišču samo kot cesarjev zaupnik in prav to je tisto, s čemur so ukrotili rasa Sejuma, mogočnega kneza t igriške province. Strategični oziri so zahtevali. da se je moral ras Se-jum odreči svojih najboljših vojakov. Moral se je zadovoljiti a armado, ki v bivstvu no predstavlja regularne vojske, temveč tolpo iregularnih čet. Edina naloga te vojsko obstoji začasno v tem, da vežejo Italijane na črto Šelikot-Anta-lo. Da bi bila ta naloga čem uspešnejša, so zadnje čase vrnili v vojsko rasa Sejuma nekaj vojaštva z južne fronto. In kakor kažejo dogodki, so i regularne čete na levem krilu vojske rasa Sejuma opravile prav uspešno delo v dolinah roko Ta-kaze v Tembienu. Poleg drugega predstavljajo to četo tudi zvezo z desnim krilom rasa Tmruja. ki poveljuje na severu v sredini, medtem ko tvori na zapadli levo krilo abesinsko armado dedjasmača Ajolu Biruja. Prod kratkim je podvzel general Meravigna na jugu Aksu-na poskus, da bi s svojim desnim krilom prodrl čez Debarck do Tžambiidža na severovzhodu Gondarja. Hotel je tam napasti izvrstno abesinsko armado j »od poveljstvom rasa Ajela, ki >e je izkazal v bojih z Itali-jni že ob reki Setit. Ras Ajalu je v Abesiniji na glasu specialista za vojskovanje v goratih predelih, jnileg tega pa je mož velikega poguma, zaradi česar je bil prvotno določen za vpad čez reko Setit in za nagajanje soviažniku na eritrejskem o-zemlju v območju desnega krila italijanske vojske. Podoba jo, prav kakor so opustili Italijani svoj načrt, da bi desno krilo vojske generala Meravigne prodiralo proti Gondarju. Ras Ajolu jo bil pozvan drugam in zdaj podaljšuje s svojimi izhor-nimi četami levo krilo vojske rasa Tmruja. Ta vojska jo zdaj dosegla svoj prvi velik uspeh, zato so jo Abesinci usmerili proti Ak-suiiu, ki b; ga abesinski cesar rad zavzel, že iz prestižnih razlogov. Italijani namreč izjavljajo, da ne morejo vrniti Ak-suma negušu. že zaradi toga, ker so je prebivalstvo tega mesta prostovoljno zateklo pod njihovo zaščito. Nova abesin-ska ofenziva so torei odigrava bas v ozemlju, ki je priznalo italijansko nad oblast. Zato bi imel abesinski vojaški usneh v tem ozemlju izrabiti težaven gorski teren v Tembienu med obema plitvinama Takazo za POGLED NA NEW YORK Pogled na dolenji ŠTIRI DNI V MEGLI IN MOČVIRJU L >ta New Vorka. ko za Sredi Anglije na visoki planoti med g»ofijo York in grofijo Derby loži Black How Head, dežela brez gospodarja, široko lazprostrta divjina. Samo malo ozkih poti vodi po njej, ponoči pa to l ne hodi nihče, kajti ta pokrajina skriva v sebi zahrbtna močvirja, v katerih preži snu t. Ta pokrajina je bila pozorišče tragedije, ki bi skoraj zahtevala življenja treh mladih deklet. Ta dekleta so pre«l petimi dnevi potovala čez Black How Head ni so zvečer niso vrnila k staršem domov. Ti so vsi v skrbeh obvestili policijo, in še isto noč so se odpravilo reševalne ekspdicijo. Tudi ni bilo težko misliti si, kaj se je zgodilo. Popoldne so jo namreč spustila nad pustinjo gosta i ur irla in v tej megli so moralo deklice zgrešiti pot. Vos dan so pustinjo preiskavali pod sodstvom dobrih poznavalcev kraja. toda z«rad i megle so ni ni-kaiuor vi !<-lo, in so vsi klioi in >iguali osLali brezuspešni. Pol ure pozneje so pogrešan-ori v neb* tičnikiii na milijone luči. Na lovi vi- j ke našli. Ležale so na bregu dito največjo poslopje na svetu. Empire State Building. taktično mojstrovino. Podvzel je sunek proti obema karavanskima potoma, ki držita iz De-bareka proti Aksumu in je Italijane pri Mai Timehetu. tako občutno potolkel, da so so morali po trdovratni borbi umakniti najprej dvajset kilometrov proti severu in so se potom u-stavili samo 40 km pred Aksu-mom ob prelazu Dombe Guinea. Ob istem času, ko j" desno krilo napadlo pri Mai Timehetu jo tudi levo krilo napredovalo za petintrideset kilometrov za-padno od reko Takaze ter vkorakalo v pokrajino Sire na ju- izvidniške čete v tem sektorju odrekle. Abesinski sunek jih je gotovo presenetil. Lahko bi se torej zgodilo, da 1»i se sunek proti Aksumu le posrečil. Ni dvoma, da gre pri vsem tem za dobro premišljeno predigro Abesincov, ki ima za oi-j napad v velikem obsegu, in na celi severni fronti. Co se še pomisli, da imajo Italijani zbranih na tej n bojišču štiri petino vseh črt mod Hausiononi in Ma-J kale, res in mogočo odreči abo-! sinskomu načrtu dobreira zmi-l sla. ' no porov, ki IZ JULIJSKE KRAJINE Italijansko časopisje dnevno; rižieo. Po".kod je prišlo že tako objavlja vesti o sodelovanju ka daleč, da so stavili oblastem na toliške duhovščine i;i zlasti razpolago celo zlato, ki višjih cerkvenih 1 * ! ~ * - ga ostoj;»nstve-j verniki darovali svetnikom v govzhodu Aksuma. torej v kraj nikov pri raznih"akci jah, ki so k.ier je že bila postavljena italijanska uprava. Krvavega boja pri Mai Timehetu so jo udeležilo tritisoč mož abesinskih predstraž. S prav takšno močjo so napravili Abesinci sunek v Sire, pri čemer so jo pridružila napadalcem tudi vojska rasa Tmruja. Italijanska poročila iz Asina-ro priznavajo, da je italijansko tej ali oni cerkvi zaradi prošenj posredno ali tudi neposredno v ki so jim bile uslišane, "zvozi z vzl.odno afriško ek-po-! Spričo v>ega toga bi bilo so-dicijo. Iz raznih revi j, ki so v diti, da ima fašistični režim za lesnih odnošajih z Vatikanom. seboj vso cerkveno organizacijo ki jo, kake.* znano, strog cenzor v Italiji in da .je našel ravno v katoliškega časopisja v II ali ji.; cerkvi ono najmočnejšo moral-je povzeti, da tudi pri Vatika- no oporo ]-j; okoliš ; potoka na majhni sipini in niso imelo več Toliko moči, da hi so I dvignile. Njihova obleka jo bila premočena in pokrita z ilovico, na obrazu pa so se jas-kazali sledovi strašnih na-o jih Štiri dni in štiri noči morale prenašati. Tudi same niso več upalo, da bodo še kdai živo prišle iz ujetništva megle. Prenos do najbližjih človeških bivališč je trajal več ur. Nato so spravili dekleta na policijsko stražnico, malo nato pa v bolnišnico. Dobile so namreč precej ozeblin. "M«' Še nismo nikoli hodile po hribih,tako je začela popisovati ona izmed deklet doživljaje, ''in smo se zato odpravil" ob lepem vremenu na pot, ki vodi k gorovju Endow čez Black Hew Head. Na polovici poti jo padla mogla, me smo so hotelo vrniti, toda zgrešilo smo pot in blodilo do popolne teme brez pravega načr- močno na.-; je zeblo in zato smo se spravile tesno skuruij, da bi druga < lini go varovale preti snegom. S težavo smo se vlekle naprej in zvečer smo na svoje nedopovedljivo razočaranje spo znale, da smo blodile v krogu. Skoraj vso naslednjo noč smo molile, zaspati namreč nismo mogle. Tretjega dne smo sledile le kaki dve ali tri milje daleč nekomu pot >ku. Mislile smo, da nas bo moral pripeljati ven iz divjine. Toda naše noge so bile tako otekle, da smo končno onemogle obležale. Edino o-kropčilo nam je bila blatna voda iz potoka. Novega poguma smo dobil", ko smo videle čisto nizko nad nami letalo. Me smo mahale, kolikor smo pač mogle, toda pilot nas oči vidno ni opazil, kajti letalo jo letelo naravnost naproj. Povrh vsega se je ona od nas pogrezmla do ramen v blahio kotanjo. Ob ostali sva jo t.a držali za roke. Ce bi bilo na tem, da bi umrlo, smo hotele vse tri skupaj umreti. Z zadnjimi močmi sva jo izvlekli ven. Sedaj pa smo bile popolnoma izčrpano. Ostalo smo, kjer smo obležale in čakalo smrti. Ko smo zaslišalo glasove rešiteljev, nismo imele niti toliko duševno moči več, da bi so razveseli le." i mu je v sedanjih | ta okrog. Slednjič, ko smo vinu odobravajo vsako akcijo, ki okoliščinah nujno potrebna.1 dole, da V.omo moralo na pros-jo v zvozi - pohodom proti A- Stvar pa ni povsem taka. Pri-; tem prenočiti, smo poiskale ko- fašizem j likor toliko zavarovan kraj in i legle. Bilo jo mrzlo in deževno. 1»< aniji m la >o dali posamez znati je nun cerkven i m oblastem celo na svoji strani visoke cerkveno posebna navodila, kako na i na-1 dostojanstvenike, nikakor pa stopajo in s svojim vzgledom no volja t-" za vso pri prosto du-vi >1 i vajo na nišjo duhovščino, hovščino, ki vidi ravno v taki prod vson pa na vernike, da bi j politiki svojih predstojnikov, darovali fašistični državi svoje j Preprosta duhovščina pa tu-zlato ne glede na to, da £ra bodo j di še ni pc zabila na znano kam-rorabili sr, nabavo sirovin ki so panjo proti katoliškim politič-italijanski vojni industriii no- nini in kulturnim obhodno potrebno. Tako so jam. na borbo za *ba. .i. a ima končala. Tudi v gmotnem ožini režim :rek<>č edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja uilejstvovala v slovenski književnost i. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI. MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena .................................60 Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so p-ra književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESF-N, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena .....................-............................. Roman je izšel v zalojii Vtidnlkove družbe. Skrajno naiieto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čl ml do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Colar. 15.1 strani. Cena ---- Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev te zna tako opisati življenja kmetih kakor haš Cvetko Golar. Črni panter, spisal Milan Pugelj. 219 strani. Cena .SO Šopek povesil našega dolenjskega pisatelja, ki se j«' razmeroma mlad poslovil s tega sveta. Če kdo pozna Dolenjce in njihovo dušo, jih pozna Pugelj. Njegove spise fita vsak z največjim ulitkom. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andrej.čkov Jože. 92 strani. Cena ................ .35 Pod psevdonimom "Andrejčkov .lože" se je skrival plodovi t slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob Pitanju njegovih povesti se vsak nehote spomni na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Ka*. 94 strani. Cena .........................................................35 To so povesti, vzete iz življenja naših Dal-matineev: kako se vesele in žaloste. kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Ilesuičen čar na-Sega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Conoourt. 112 strani. Cena ................................................... Coneourtova dela so polna fines In zanimivosti. slasti v risanju značajev, čijih nekateri so mojstrsko podani in Ima človek med branjem vtis. da posamezne osebe- 3edijo kraj njega in kramljajo ž njim. DON KIHOT »pisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki j«' še vedno hotelo obraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. MI>on Klhot" spada med mojstrovine svetovne literature. DVE SLIKI, spisal K saver Meslto. 103 strani. Cena .60 Dve čtriei enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. 'Njiva" in "Starka". Obe sta mojstersko za vršen i, kot jih more zavrniti edinole naš nežno-čuteči Meško. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 ftranl. Cena ................................................ Kdor ne itozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Oh čitanju se mu bo odprl povsem nov svet. poln nesluteuih dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Ceno .90 Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanimiv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja. GOMPAČI rs KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 Pestre slike sanja vega življenja tiste sanja-ve. bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe. GOSPODARICA SVETA, spisal Kari Figdor .... .50 GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 strani. Cena .............................................80 To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja začno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v ▼ zračnih višavah. HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Franc Erjavec. 79 strani. Cena ................................ .35 Naš izhoren pripovednik in poznavatelj narave nudi čitatelju lepoto našHi kraiev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. .40 JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 GOSPODARICA SVETA, (Kari Figdon) ...... .50 > Dva zvezka. GOZDOVNIK, spisal Karl May. 208 in 136 strani. Cena ................................75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim Čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišaliovi senci", "Vinetov", "Žut" itd. Dejanje "Gozdovnlka" se vrši na nekoč divjem ameriškem Zapadu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 HADŽI MUKAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ................................................ >40 To zu&no delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čltal roman tega velikega ruskega misleca. HELENA, *t»unaa, spisala Marija Kmetova. 134 stranL Cena .....................................................40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duSevno o-samljene Cene v obliki, ki človeku seže globoko v dnSo in mu ostane neiz!:r*ft"o v spominu. HUDI ČASI. — BLAGE DU&E, spisal Frane Beteia. 96 strani. Cena .................................... .75 Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigra Oboje je povzeto iz našega domačega llrOenja. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuj« nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet-kari, doživlja iu pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI, dr. Hinka Dolenca, 145 strani. Cena .60 V tej knjigi so črtice izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena ..........................-.............L50 Janes Meneiger se po pravici imenuje^ začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V fcnjigl so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE, spisal Čech Svatopluk. 216 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu .=i>remljaino dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega in slavnega busitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. I AG NJE, 110 strani. Cena broš. .40 Vez..... .45 trdo vezano ...................................................... .35 V knjigi je poleg naslovne ŠC povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewiez, 123 strani. Cena .................................................50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med-plazovi". Obe sta zanimivi iu vredni, da jih človek čita. JU AN MISERIA, spisal H. L. Goloma, 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Miserije. V o-sebt brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je ................................9.— Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še čtivo za dolgo zimske večere. Njegovi originali, dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njego-\ili nepozabnih obrazov bodo večno živeli strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim, ki so šli skozi bol in pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena .........................45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Fraucoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 strani. Cena .75 Kdiuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega najKjldivjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživljajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ševee. TRI knjige po 150, 180 in 114 stranL Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-ši poslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjigo so pisane živahno. Ob čitanju se bo moral čitatelj večkrat od srca nasmejati. LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga le svetovno znano deiv». KMEČKI PUNT, spisal Aug. Šenoa .....75 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita«. LISTKI, (Ks. Meškd\, 144 strani ............ .70 LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob Aleševec, 263 strani. Cena ............................................... Izborno je pogodil ljubljanske tipe naS prvi humorist Aleševec. Tako natančno in zanimivo je opisal vse od branjevke do hišnega gospodarja, da jih vidite kot žive pred seboj. LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 stranL Cena .80 Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca-LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 starani. — Cena -------- Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisateljivl domišlji-MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena ..............................— .80 Globoko zasnovana povest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 190 strani. Cena 3* Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 246 strani. Cena ..............- JO Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 110 strani. Cena........ MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anopisec poznan po celem svetu. MIMC ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 230 str. Cena MLADA LETA, (Jan. E. ^rek), 188 str....... .60 75 .80 .50 MLINARJEV JANEZ. Cena ............................. Dejanje te liovesti se vrši ob koucu srednjega veka in sicer v času, ko so bili Teharjaui povišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje. čijih duševnost opisuje, so pristno slovenski i« opis njihovli značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.5« Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čitatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MLADA LETA ......................................................60 NADEŽNA NIKOLA JAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena ..........35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temi. življenja. Vzj»eujajo se kvišku, si sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH.................................. 1.50 NA KRVAVIH POLJANAH, Matičič, s slikami Cena 1.50 NAŠA VAS, spisal Anton Novačan. 224 strani. —■ Cena 1.— V zvezku je devet črtic povečini iz naSe lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Broš..............50 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NANŠI LJUDJE- spisal Alois Remec. 94 strani. Cena Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .................................... Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svutovne vojne *. .4< .70 PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ................................................ «'5 Prgeovorl. eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. Cena.....35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva pereče moderne probleme in posega v druaem delu v vojno in povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena .70 v širokem štilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso, da mora čitatelj nehote z napetim pričakovanjem Citati do konca. RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Concuort. 230 str. Gena Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR- ŽANOV ........................................................... ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena ...................................................... SANIN. Spisal M. Arcibašev. 488 str. Cena---- Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisclran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomesčana. oficirja, študenta, Žida, žeusko v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ................................................30 Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Zapadu* Pestre slike iz indijanskega in pi-jonirske^a življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-merlškem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki Je živel tam, SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena.....................................................50 To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. .40 .75 .60 1.— .5f .60 .40 .60 Spisi.. PASTI IN ZANKE, sp»=ai L S. Orel. 231 strani. Cena Kriminalni roman iz polpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazal. da ga imajo. PESSH V PROZI, spisal Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ........................................................ Verna slika pestrega vellkomestnega življenja in spominov nanj. PATER KAJETAN, spisal Verdktus. 187 strani. Cena 1-— Roman, napisan po ustnih izročilih in tiskanih virih. Zgodba človeka, ki ni bil rojen za samostan ter se je slednjič po hudih bojih vrgel zopet v življenje. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatote France. 282 strani. Cena .................................................. To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljici. PLAT ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje kDjiga še dve, namreč "Misel v megli" in "Brezdno". PISANE ZGODBE. Spisal .Tanko Kač. 113 str. .. "Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudnj pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ... POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našega domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 stranL Cena ................................................ Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njeeove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ............................................ Povest iz vojne dobe, ko se Je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojen jem domovine doseže tudi povest svoj viiek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. 1 Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruBkega pisatella. PRIHAJAČ, spini Fr. Detela. 157 strani. Cena .60 Kakor vse Detelove povesti, Je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega Življenja. PRI STRICU, spisal Gangl. 111 strani........ .00 PRI STRICU.................................................. PRODANE DUŠE, spisal Joža Likovtt. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti s našim nbogim ljudstvom na Krasa, naj prečka to pretresljivo zgodba .60 .50 1.25 .60 60 .50 SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena .................................................35 SLIKA DORIANA GRAY A. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1.20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezano cena .60 Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice pogodi duševnost našega Človeka. Ob čitanju njegovih del se zdi človeku, da ima pred očmi prizore lz domovine. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena.... Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pl. Suttner. 228 strani. Cena ................................................ .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbudit; v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati hi morala čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena ........................ 1.20 Naš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana .90 TARZAN, SIN OPICE. 302 strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov, kakršne ni obdelal pred njim še noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, noS na tudi odrasle. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str. Cena 1.20 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se zarlvajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče la tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. TRI LEGENDE O RAZPELU, spisal Jolins Zey-er. Trda vez. 83 strani .................................. .65 Prevod treh zanimivih povesti znanega češkega pisatelja. UGRABLJENI MILiJONI, spisal Seliger Brat. 291 strani. Cena ................................................ 1-2® Knjižnica "Jutra" nam je s tem delom predstavila skrajno napet roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo preči tal to delo, bo nehote vzkliknil: "Da, Ivan Belič Je bil pa res duhovitejši nego vsi detektivi sveta!" VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena................................ .75 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodnih dušah. VERA, spisala Olga Waldo va. 154 stranL Cena .4» Roman je poln lepih prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjth najvišjih krogov nemške ln ruske aristokracije in kaže, da so bili med njimi poleg manj vrednih tndi srčno* plemeniti ljudje. VERNE DUŠE V VICAII Spisal Prosper Merimee. SO strani. Cena.. .30 Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaeo. 461 strani. Cena ................................ 1.30 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko. V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 210 str. Cena............1.— Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. Usode i>etero žensk raznega tipa in značaja se križajo v inetežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svoj način. V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ..............................................40 Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, po- VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez..........6« V knjigi je vsebovana globoka mirnn modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena .53 Zanimiva povest iz časov prekrŠČevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1.60 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverietnojših dogodivščin in za-pletljajev. 1913 — 1918, spisal Vitomir Jelene. Trdo vtzano, 2SG strani. Cena ........................ 1.25 To so splošni spomini jugoslovanskega dobro-voljca, ki se je nesebično udeležil borbo za svobodo naše domovine. Knjiga xnniiua vsakogar, posebno pa tiste, ki so bili tako nesrečni. da so se udeležili svetovne vojue, iu tako srečni, da so jo preživeli. V ROBSTVU, spisal Ivan Matičič. 255 strani. Trda vez. Cena ................................................ 1,25 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75 Zvezek vsebuje povesti Milčinskoga. Premku in Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčin-skega '-Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa, poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 37S strani, in je jako zanimivo pisana povest Cena .......................................75 Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal II. Sien- kieviez. 683 strani. Cena ................................ 3.— Bogato ilustriran zgodovinski roman iz najbolj junaške dobe poljskega naroda. To je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. ČITAJTE TO KNJIGO. ZLOČIN V ORCIVALU, spisal E. Gaboriau. 210 strani. Cena ................................................... — "Zločin v Orel valu" je zelo zanimiv detek-ski roman, ki nam predočuje, kam lahko zabrede lahkomiseln Človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. — Seznajte se z francoskim detektivom Le Coq::e-om. ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojcv- jevski. I. DEL 2 strani. II. DEL 212 sir. 2.— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanlh katorgah. utrjenih jetni-ških taborih v Sibiriji. ZLATA VAS, spisal Fr. Malovašič. 136 stran!. Cena Poučna in kratkočasila povest iz kmetskega življenja. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj strani. Cena . Najsla\ nejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnost! zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Coiran Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.... Broširana............ Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je izgubil Napoleonov liuzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-hil ''brata"'; Kako ga je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI. 368 strani. odam k kapitanu, da mu pojasnim moj žalostni položaj ter mu naznauim, da nameravam takoj odpotovati na pogreb svojega dragega DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. f JCOQSUTIIO Za $ 2.75....................Din. 19? $ 5.13 ..................Din. m $ 7.25 .................... Din. 300 $11.75 ................. Din. 500 fSSJtO .................. Din. 1000 $47.00 _____________Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.25.................. Lir 100 $ 18.20 .................... Lir 200 $ 44.00 .................. Lir 500 $ 87.50 .................... Ur 1000 $174.00 ......___________ Lir 2000 $260.00 ................... Lir 3000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Zrn tspla&lo večjih sneakor kot tgoraj navedeno. bodUl t ali iirab dovoljujemo le bolje pogoje. UtriAČlU T AMERI&K*a DOLA*JIB Sa feplaMl« $ 5— aMratc »Mlati..........$ 9.7i - ..........$10.80 - " ...... ... IlU $2#-— " " .......... $21.— $40— - - ..........$41.2$ m.- - - ..........$$L5$ Prejemnik dobi ▼ starem kraju izpl»flk v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRI- gTQJBZNO $1— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY " C! « « Ntrpgft" YOBg. N. prijatelja. V mojo žalost mi pojasni kapitan, da iz Luding-tona nikakor ne morem odpotovati, ker se je na edini železnici, ki vodi v Ludington pripetila nezgoda. Naš parnik pa tudi ne odpluje nazaj proti Milwaukee (kjer bi še pravočasno dobil vlak) kajti čakati bo moral na tovor. To-raj sem kar tukaj priklenjen in vdati se moram usodi. Lepega septemberskega dne smo leteli z južne strani Združenih držav proti severni strani tja gori v oregonske gore. Motorji so brneli ter kljubovali zračnim prazninam, v katere -se je zrakoplov tu in tam zaletaval. V teh zračnih prepadih je zrakoplov takore-koč spodrsnil ter naglo padal navzdol, dokler ni zopet zaril svojega jiosu v pravi zrak, kjer so ga motorji spravili zopet v ravnovesje. Pod nami smo videli le nekake čudne lise različnih barv gorovja zapadne puščave. Napravilo nam je.vtis, kot bi zrli na velikansko pisano preprogo. Puščava in zopet puščava na stotine in stotine milj dolga in široka. Dospeli smo do Boise, Idaho. Od tam z avtom še osemdeset milj v Oregonsko puščavo. Mrak je že legel med gorami. Le še vrhove gora je bilo opaziti, štrleče visoko proti nebu. Kje so neki nahajam? Moj '.spremljevalec me še predstavi glavnemu poslovodji, nakar mi pokaže kolibo, kjer bom prenočeval. Mala železna postelja, pol ducata odej, mala pečica ter par desk pritrjenih k steni, kar naj bi bila mizica; to je bilo vse moje udobno pohištvo. V lep brlog so me spravili. Tolažil sem se le s tem, da tudi glavni poslovodja ni imel prav nič udobnejšega stanova-nja. V kolikor sera mogel v mraku opaziti, je bilo poleg moje kolibe še kakega pol ducata kemp raztresenih v bližini. Med njimi ena večja, kjer so prenočevali delavci, in skupna jedilna baraka. Vse skupaj je izgledalo kot kaka indijanska naselbina na mali planjavi med nebo ličnim i gorami, med katerimi se vije Owylie potok. Prva noč v kolibi--- Kje se neki nahajam? Je li tukaj vse varno? Sme človek brez skrbi zaspati? Je li varno imeti pri sebi kak groš? Uredim si svojo sobo ter posteljo in se podam takoj k počitku. Zunaj je vladala tišina. Le žuborenje potoka kakih deset korakov od moje kolibe je motilo nočno spanje narave. Tedaj se zaslišijo glasovi v nizkem basu — do-do-do-dooo, dooooo. Temu sledi odgovor v nekoliko višjem tonu, in precej mora biti oddaljen. Nato tretji, še v večji razdalji. To se ponavlja v malih presledkih. Vstanem, da se prepričam od kod to čudno tuljenje. Kmalu sem se prepričal, da se pogovarjajo velikanske sove gori v gorovju. Vrnem se v kolibo. Sedel sem k mizi ter začel premišljevati človeško usodo. Za slišim trkanje na kolibna vrata. — Vstopite! — rečem, dasi nisem pričakoval nikogar. Hipoma me navdajo neke nepojmljivo čudne -slutnje. y>$ta g,e ddprft. vla- dni inženir, kateremu sem bil prideljen. Edino on je imel telefon. Ko sva se drug drugemu predstavila, mi uljudno pove, da mu je bila iz Boise, Ida-h o, telefonirana brzojavka glaseča se na moje ime, in ker je važne vsebine, mi jo je o-sebuo prinesel kopirano v za-lepki. Kljub temu, da sem prejel nekaj brzojavk skoro vsaki teden, kadar sem se naiiaia. na važnih družbenih delih, so se me ob tej brzojavki lotile čudne slutnje. ZAROČENCA MILANSKA ZGODB/ JZ 17. oTOLETJA Spisal: ALE8SANDBO MANZONI 122 Keksi se je vrnila v hišo ter se trenutek pozneje pokazala na oknu z drugo, manjšo deklico okrog vratu, ki je še živela, a je že imela znamenja smrti v obrazu. Opazovala je z okna ta tako nevredni pogreb prve hčerke, dokler .-e Inženir se poslovi ter odide. ™Z ni Z»ani1' *!°k,er & vila. V neprehodnih ozemljih je bilo treba vedno znova iskati "poti" za vsakim hrbom, ki so ga preplezali, d?, bi z njega napravili točne posnetke, so prežale neznane nevarnosti. Ekspedici-ja tiI bila pikoli varna pred zvermi in roparji. Strašno je med člani ekspedi-cije gospodarilo tudi- podnebje. Temperature so nihale med tropsko -vročino in polarnim mrazom. Nekateri člani ekspe-dicije so umrli zavoljo vročine, drugi zavoljo mraza — a — majhno je bilo tudi število tistih, ki so umrli zavoljo žeje in izčrpanosti. Izgube med tovornimi živalmi so bile naravnost katastrofalne — poginilo je nič manj nego 4900 velblodov in 117 konj zaradi naporov in epidemij. Da so bile po vsem tem tudi denarne žrtve ogromne, si lahko mislimo sami. .je drage ter jih spremljali s tolažilninii besedami, in ne samo odraslih, temveč tudi majhne dečke in deklice, ki so vodili >voje nežnejše bratce ter jim z razumnostjo in usmiljenjem odraslih priporočali, naj slusajo, in jim zatrjevali, da gredo tja. kjer bodo ljudje skrbeli zanje, da ozdravijo. j Sredi žalosti in ganljivosti takih prizorov je zlasti nekaj najbolj živo zadevafo in razburjalo našega popotnika, lliša je morala biti tam blizu in kdo ve, ali med temi ljudmi... Toda ko je vsa truma odšla in je oni dvom izginil, se je obrnil k "monattu", ki je stopal zadaj, ter ga vprašal po ulici in hiši don Ferrantovi. "Vrag te vzemi, teleban," se je irla-il odgovor. Renzo ni hotel siroveža zavrniti, uakor je zaslužil, temveč je stavil isto vprašanje komisarju. ki je videl, da prihaja za sprevodom in ima nekoliko bolj krščanski obraz. Ta je s palico pokazal v smer, odkoder je prihajal, rekoč: Prva ulica na desno, zadnja visoka hiša na levi." Z novo, še močnejšo bojaznijo v srcu jo ubeiv mladenič v ono smer. Že je v tisti ulici. Brž razloči hišo izmed drugigh, nižjih in revnejših. — Približa se glavnemu vhodu, ki je zaprt, iztegne roko h kladivu in jo podrži neodločno na njem kakor v žari, preden potegne iz nje srečko, ki mu bo na njej zapisano življenje ali smrt. — Končno dvigne kladivo in odločno potrka. Čez malo hipov se neko okno nekoliko odpre skozenj pomoli glavo ženska, ki pogleda, kdo je, s temnim obrazom, kakor bi hotela reči: — "Monatti"Tolovaji.' Komisarji? Mazači! Besi :> "Gospa", ji' dejal Renzo z ne preveč trdnim glasom in pogledal gor. "Ali služi v tej hiši neka mladenka s kmetov, ki se imenuje Lucija.'" "Ni je več; pojdite," je odgovorila ženska in hotela zapreti. "Trenutek, za Boga! Ni je več? Kje pa je? (!)alje prihodnjič.) IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1936 • poštnino vred- "Glas Naroda" 216 West 10th Street Vtew York, 9. T* ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati " Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", §iOb Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1 IZ BAG »> ADA V STAMBUL izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadu; 4 kn j ice, b slikami, 627 strani Itešcni milijoni; Dediči „ Cena ........................3.50 V sebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba Eu Nacr v <;0RYII BALKANA Cena ........................1.50 „ . .. ... . ... . 4 knjige, s slikami, 5<6 strani KRIŽEM PO JUTROVFM Vsebina 4 knjige, 508 «*rani, s slikami Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob- Vsebina: njaku; Moliamedanskl svetnik Jezero smrti; Moj romne ob Nilu; Kako sem Cena 1.50 v Mekko romal; Pri šamarili; Med Jezidi Cena .......................1.50 _ „ . WJNI.TOV PO SI RJOISTINIJ r, 1753 gtraoi 4 knjige, 5P4 strani, s slikami Vsebina Vsebina: Amadiia; Beg It ječe; Krona sveta; Med Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; "dvema ognjema Cena ........................1J»0 NSo-č-i. lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na PO DEŽELI SKIPETARJEV nevarnih potih; Winnetovov roman; San. 4 knjige, s slikami. 577 strani Ear; Pri KomanCih; Winnetova smrt; TMn- „ netova oporoka Vsebina: Cena ........................3.50 Brata Aladžija; Koča v soteski; Mlrldit; Ob Vardarjn Cena ........................1.50 » Z L T I SATAN IN IŠKARIOT 4 knjige, s slikami, 597 strani 12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina: Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Kon-Izseljencl; Yuma Setar; Na sledu; Nevat- —; Rib, In njegova poslednja pot nosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta; Cen« ........................1.59 Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. O L A 8 N A R V D A* New York, Thursday, January 9, 1 936 THE LARGEST SLWENR JAILY IN V. 79. 71. PRODANE DUŠE 12 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. P/SMO IZ ITALIJE "O tem še nisem nikdar razmišljevala." ji pravi. Nato pa takoj postane zamišljena. Morala je misliti na « nega tujca, ki jo je pri svojem prihodu na pamik tako čudno pogledal. Ni ga še p ozabila. Marta pa poredno zategne obraz, "Niti razmišljevali niste o tem? Veste kaj, na kaj takega vendar misli vsako dekle. Vi pa menda samo nočete o tem govoriti. Mogoče že imate kaj za svoje srce? O, ne ne, kako je to neumno — to je vendar izključeno, ker drugače ne bi šli v Argentino!" *'Vidite, gospodična Preler, sami pridete na to." "Toda to je odvisno samo od vas. Tako lepo dekle, ko! ste vi, more vendar imeti na vsak prst deset moških." "Tudi vi ste zelo lepo dekle, tako sveža in rožnata in take vesela — tedaj bi jih tudi morali imeti na vsak prst deset." Marta skomigne z rameni. "Bi jih mogla — toda nikogar za možitev. O tem nikd« noče ničesar vedeti. Da bi se pa samo za igračo komu vrgla v naročje — ne, tega pa ne storim. Kaj pa imamo od svega. ako na sebe prav nič ne držimo? Očeta in matere ni, da bi gledali na nas. Tako moramo že same imeti odprta ušesa. Su mo za zabavo, tega na. Toda — tam v Argentini, tam pj poštenih žensk primanjkuje, mi je rekla gospa Petri, in nam? bo lahko najti pravega moža. In zaradi tega sem v prvi vrsti šla, to povem odkrito, kajti zelo rada bi se poročila. Ako je človek vedno tako sam na svetu, tedaj zahrepeni po človeku, ki bi bil rad njegov. In tudi otroke bi imela rada, debele, živo otročičke, da bi jih mogla pritisniti k sobi, kadar bi mi bilo sroe polno. Do sedaj še nisem imela človeka, ki bi ga mogla ljubiti iz celega svojega srca. Toda sedaj bom prenehala s takimi sentimentalnostmi, to za človeka ni dobro. Torej pogum v srce! In sedaj že tudi plavamo na vodi in tam že mogočo čaka kdo na mene. Daj Bog! Lepo je tukaj na par-niku, kaj ne? Sedaj se moreva nekaj tednov odpoeiti, prodno gremo zopet pošteno na tlelo. Povejte mi. gospodična Rihar, nekdaj ste videli boljše dneve, na sebi imate nekaj posebnega, kot prava dama." "Nisem pa nič drugega kot ubogo dekle, ravno tako, kot vi, dekle, ki si mora služiti kruh. Prej — da — prej je bilo to drugače — toda o tem rajši ne govorim in niti ne maram misliti. Sedaj se pravi naprej — s stisnjenimi zobmi." "Hm! To mi ugaja! Zelo mi ugajate, četudi opazim, da ne spadam popolnoma v vašo družbo. No smete mi zameriti, če sem nekoliko okorna, ne mislim slabo." Roza se ji nasmeje. "To vem, toliko vas že poznam. In samo želim vam. da onstran oceana najdete srečo — četudi ne veriamem v ve-doževalke." "Nekatere pa vendar-le nekaj vedo. Ali se ni že mnogo vresničilo "Tedaj pa bo tudi še ostalo, kar je dobrega prišlo." Pri prvem obedu je bila obednica prvič polna. Roza je videla Petrija in njegovo ženo z obema gospodoma, katera jo gosmi Petri označila kot gledališka ravnatelja, pri eni mizi. Kako bi šele Roza pogledala, ko bi vedela, da je bil eden teh gospodov profesor .Tade, s k aterim je gospa Sibernik govorila po telefonu in ki ji je dal ugodno priporočilo za Petrija. Tega pa ni vedela in jo samo iznašla, da nista imela nič ka* prikupljivih obrazov. In prvič je tudi opazila, da je bil tudi Petrijev obraz nekoliko čmeren. Toda nad Rozo je sedaj prišlo toliko utisov, da na Petrijeve ni mogla več misliti. Vi-r REKA. — V notranjem življenju Italije vlada zdaj nekako mrtvilo, ker je vsa pozornost vlade in stranke obrnjena k mednarodnim problemom. Pritisk je naznotraj ojačen in zelo podoben avstrijskim razmeram pod Sturkliom v svetovni vojni formalno svobodna, a dejansko prisilna. Nikdo se ni upa več nositi na rokah prstana. Priznati je pi treba, da mnogi Italijani z veseljem žrtvujejo. Psihološko jo zajemi ji va razlika med n rt p i som na bivših avstrijskih in sedanjih italijanskih železnih prstanih, ki jih stranka daje v zameno za zlate. Nekoč je bilo zapisano "Gold crab ioh fur Eisen" (zlato som dal za žolezo), zdaj ŽRTEV INDIJANSKIH PRAVLJIC Kakor poročajo iz Cuvabe v Braziliji, so našli v Mattu Gros-su truplo belega moža, o kate rem domnevajo, da je pred desetimi leti izginoli britski raziskovalec polokovnik Fawcett. Oddaja zlata za državo jo Truplo so našli delavci, ki so popravljal« telegrafsko progo. Blizu vasice, kjer je ležal mrlič, živi rod Šavante, ki je najbržij že polkovnika umoril ter ga dejal iz kože. estotično bolje. "Oro per la patria" (zlato za domovino). Poleg zlata pobirajo srebro in vsakovrstni* kovine. Starega železa so nabrali prav znatno množine. Rdeči križ jo prevzel nekak monopol na papir in usnje. Vso skrivne rezervo domačega gospodarstva naj pridejo domovini v korist v času, ko se je ves svet zarotil proti fašizmu. Vsekakor je priznali, da so sankcije biidko zadele italijansko gospodarstvo. Tihotapstvo bi sicer i/bomo cvetelo tudi v visokih številkah, če bi država razpolagala s plačilnimi sredstvi. Tako pa ni bilo mogoče izvršiti niti vseh tistih naročil, ki bi po sankcijskih predpisih Usoda polkovnika Fawcetta je že leta in leta vznemirjala ves svet. Mož je že pred svetovno vojno dosegel polkovniš-ki čin ter je sledil pozivu brazilske vlade, ki ga je povabila pa stoii'k odpravi za merjenje zemlje. SENATOR BORAH Tri leta j* delal v brazilskem pragozdu. Prišel je v stik z Indijanci, ki so mu pripovedovali o kamenitem mestu v brazilskem pragozdu. To pripovedovanje je napravilo na kolonialnega častnika takšen vtis, da se jo odločil na lastno post podvzeti pohoti v še neznano predele ozemlja med Bolivijo in Brazilijo. Prvi pohod se j«1 končal brez željenega rezultata, zato se je Fawcett odločil Še za drugi sunek v neznane kraje gornjega *eka Ainaconke. Tam je trčil na neznane indijansko rodove. Fawcett je domneval, da leži v predelih takozvanega kame-nitega mesta zibel človeštva, znabiti del pravljične dežele SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BIJ BE AC II« Will lttta STREET NEW tO«!. N. V PUS IT« MAM ZA OEKB VOZNIH LIBfOV, R» ZKRVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO TCVANJ« jumii/iiamigDm;»*juiimi n uim: nimn SHIPPING NEWS 10. januarja: Z'] u ropa v R renion progresivni republikanee iz države Idaho, k i ga nekateri is. januarja: smatrajo za republi kan-koga predsedniškega kandidata. — Borah ima baje že sedaj na svoji -trani nad sto delegatov, ki bodo na republikanski narod n i- konvenciji glasovali zanj. Republikanska konvencija se bo vršila v Clovelandu. 11. januarja: lic ele France v Havre VuVaiiiua v Trst 15. januarja: Washington v ITavre Ijifayette v Havre Iti'x v (ionoa .'i!, januarja : Maj, slic v Cherbourg .'4. januarja: KreniPtt v Kremen januarja: C'hauiplain v Havre januarja : lie de France v Havre 31. januarja : '2. februarja : Con te ui Savola v Genoa G. februarja; Maje^Oc v Cherbourg S. februarja: Ilex v Genoa 1'J. februarja: Washington v Havre Bremen v Kremen 14. februarja: Kereiictaria v Lucihourg 15. februarja: Champlain v Havre 11». februarja : Europa v Kremen 1!). februarja: Etiropii v Kremen L'0. februarja : Mu jest le v Cherbourg 1M. februarja: I te . februarja: <'onte (li Snvoia v Genoa še smela biti izvršena, ker ita- j Atlantide. Sel je brskat po lijanska banka ni hotela dati na brazilskih arhivih in ko je na- razpolago sredstev za takojšnje plačilo. Zelo se čuti zlasti pomanjkanje železa, kar ovira to- šel v Rio de Janeiru neko zadevne dokumente, je odrinil tretjič v pragozdove. To ekspe- varno pri izdelavi železnih kon- dieijo jo opremil s pomočjo strukcij in druge železu i ne. Pri novih stavbah se s težavo nabavijo kovinske potrebščine (cevi, žica, dvigala, itd.) Stavbi nsko gibanje ne dobi več dovoljenja. 'Občutno je tudi pomanjkanje nafte in derivatov. Čistilnice morajo večji del cistern držati vedno poln za vojno namene, zato klijenti ne morejo dobiti na razpolago poljubnih množin. Tako je že tudi prodaja železa i.a zasebnike omejena. Naravno je. da so cene švignile navzgor. Posredno so sankciie Britske geografske družbe leta 19244. Udeležila sta se je tudi njegov sin Jack in 23-letni Raleigh Rimell. Zadnje sr>oro-čilo od to, od prave je prišlo leta 1925 iz deželo vodnih izvirkov Rio Xingu. Poročalo jo o bo- NAJLEPŠA SKANDINAVSKA ŽENA Ne gre za živečo, temveč za davno umi io ženo, ki jo torej ni mogoče izvoliti za lepotno kraljico severa. C V bi pa še živela bi bila baje najlepša na svetu. Nedavno so namreč odkopali blizu Skr>sdrupa na Danskem grob in našli v njem prav dobro ohranjeno žensko truplo. Ravnatelj kodanjskega muzeja dr. Bronlu.lm je izjavil da je bila to rajlepša skandinavska žena. Grobnic:;, kjer so našli truplo danske lepotico izvira iz 2. tisočletja prod Kristom. O izredni lepoti t" žensko sklepajo že po krasni obliki lobanje. Bra- HITRA DIREKTNA SLUŽBA PO MILI JUŽNI PROGI NA SLAVNIH LADJAH ITALIAN LINE Poskusite to privlačno ]><«t, ki je izredno mirn;i in prijetna vse leto. Pa tudi poceni. VptaSajte s\ojeua potniSkcsu agenta in se sami prepričajte. Izborna kuhinja z obilico vina pri ji. d i. potujte na teli modernih ladjah, ki so med najhitrejšimi in najbolj modernimi na svetli. Hitre žoleznifike zveze naravnost iz Genove in Trsta z vašo domovino. NARAVNOST V JUGOSLAVIJO VULCANIA — 15. febr. — 21. marca PREKO GENOVE — 15 UR DO JUGOSLAVIJE (Edina gvro-staJ.iM-zirana ladja sveti) I da j1 močna, zobje veliki obraz lezni Fawcettovih sotrodnikov. podolgovat, ozek in celo pleme-in o sovražnosti indijanskih j nit. Xad čelom ie ležal šop vol-rodov, na katere so naleteli raz-; none prej" najbrž ostanki okra« iskovalci na svojem pohodu.' ka. V ušesih so bili pritrjeni spiralni obročki iz čistoča zla- tudi za1 fv živo zadele ves promet. Ob , ,„-lwllII „ dela je samo, da ste obe kontoristinji sedeli sami pri mizi ob mcjni promet na železnicah je kožnem kralju Indijanov ob A- j)arV(l las n; lv^mimolnii nno^ol io f n i fi»m n rrmomiki Ta^ki'sli" ie bil ha- • , . stebru, na drugi strani obednice pa gledališke igralke. Rozi in Marti je steward od kazal mesti pri veliki mizi sredi dvorane in sta morale sedeti na istem prostoru pri vsaki jedi. Prostor poleg Rozo še ni bil zaseden. C1ez nekaj časa pa opazi, da je poleg nje sedel nek gospod, katerega je tudi pripeljal steward. Roza obrne glavo, ko se ji gospod prikloni in ga pogleda in tedaj ji tudi rdečica nekoliko šine v lice. Bil je tuji gospod, na katerega je postala takoj pozorna, ko je stopil na parnik. Bil je vitek, mišičast mož z odločnimi potezami na obrazu, ki je bil prej grd kot pa lep, ako no bi bil tako značilen in možat. Pod mogočnim, zamišljenim čelom so globoko tičale jekleno sive oči.. Te oči so bile trdno in nemoteno vprte v svoj cilj. V njih je bila odločna volja in vendar so mogle gledati tudi gor ko in ljubznivo, kar je njegov obraz nenavadno olepševalo Okoli ozkih ustnic z močnimi, belimi zobmi so ležale trde po toze, ki so govorile o mnogih bojih in če so se te ustnioe trdne stisnile, tedaj so izgledale, kot da je imel celo svojo osebo a popolni oblasti. Tudi sedaj jo bil, v so»lasju s priložnostjo zelo dobro oblečen, toda ne kot bi hotel teknovati z modo. Nr njem je bilo na prvi pogled mogoče opaziti, da je bil zelo obrazen. Njegovo obnašanje je bilo neprisiljeno in zanimivr glava je stala prosto in ponosno na širokih plečih. Globoko zagorel je bil njegov obraz in roke močne, kot cela njegova po stava. Rozin sosed je bil zelo zanimiv in ker bo najbrže na celi vožnji vedno sedel na njeni strani, je mogla biti zado voljna. Boljšega soseda pri mizi pač ni mogla imeti. Takoj, ko ga je Roza prvič pogledala, jo je spoznal, ker je takoj pri prihodu na parnik postal na njo pozoren, in se j je priklonil in predstavil. "Kolikor se razumem na običaje na parniku, milostljiv-gospica, bova celo vožnjo soseda pri mizi. Dovolite mi, da sc vam predstavim, mo^ie ime je Vendel." Roza zopet za rdi, ker so jo njegove oči tako živo pogledale Lahno prikloni glavo, ne sluteč, da se mu je že s samim pri klonom pokazala damo in mu pravi mirno: "Moje ime je Riliar, in prosim vas, da me ne kličete dru gače, kot gospica Rihar. Milostljiva gospica mi ne pripada ker imam nameii poiskati si neodvisno službo.'* Njene oči zopet zallene svetel, poizvedujoč pogled. "Kakor želite, gospica Rihar. Sicer mi ne bi nikdar pri .šlo na misel, da si hočete poiskati svobodno službo, kajti, ako vas kdo pogleda, jaore v vas videti samo damo." (Dalje prihodnjič.). CONTE DI SAVOIA 25. JANIAKJA — L'!). FEBRUARJA — iS. MARCA Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta r.d na 624 Fifth Ave.. (Rockefeller Center). N. Y. O. ITALIAN LINE minimalen, opešal je tudi tranzitni promet. Italijanski parni-ki se po svetu bore z vsakovrstnimi težkočami, vozijo malo blacra in š«» manj potnikov. Domači promet z avtomobili jo zelo skrčen, ker jo gorivo predra-cro. To bo spet zadelo avtomo-bilno industrijo, ki že itak nič ne srn*1 izvažati čez mejo. Po sankcijah so v živo zadeti prodajalci časopisov po večjih mestih, ker "sankcion i stičnega" časopisja ni več. Trpe tudi knjigarne, ker morajo knjige sovražnih dežel skrivati pred uličnim in poluradnim anti-sankcionizmom. Itak so tako knjige dražje zaradi valutnih težav in dobava ovirana od fe-nomcnalnili klirinških predpisov. Splošna brezposelnost je Od 30. maja 193» se je — - 1<**U ** niso držali nopo-Fawcettom zabrisala vsaka gKi(lno w,a]lj(s temveč so lrfli sled, čeprav so se vedno iznova Urion; s nitkami h lnvl> šlo pojavljali glasovi o nekem belo-! i(i 0(,ivi(lnr za lnsui jn. Prvotne _ ... i...... ^ ..... .........mogočo u'*oto- maconki. Ta "kralj" je bil ba-j ^ ur.enjaki pa moni jo staroskandinavske narodne no- še strogo skandinavskega iz-nani zopet povedo mnogi žen- vora. OHIO: Barherton, Frank Trohr Cleveland, Anton Bobek, Chas. kuup> linger. Jacob Resni*. Jobn Girurd, Anton Nimble Lorain, Louis Balant, John fte Warren, Mrs. 1. Rachai Youngstown. Anton K'1"*; OREGON: Oregon City, Ore.. J. KoOlar PENNSYLVANIA: Broaghton. Anton Ipavee CI a ridge, Anton Jerlna Conemaugh. J. Bresovee Eznort. Louis SupanCM Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg. Frank Novak Johnstown, John Polanta Kiayn, Ant. Taušel} Luzerne, Frank Ballocn Mnnnr. Frank l»Ptnsbar Midway, John 2nst Pittsburgh, J. Poga£ar Presto. F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Schlfrer West Newton, Joaeob Tovas WISCONSIN ? Milwaukee. West Allls. Frank dko» Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Loali Tanrhar Diamond ^Jlie, Joe BoUcb Vsak zastopnik lita potrdilo ta «*«> to. katero Je prejel, gaatapa** .*)• UPRAVA "GLAB RAMOUA"