Leto VIII, številka 83, oktober 2004, naklada 15.000 izvodov, cena 1 SIT n •—^ n "i^L^r^r^r^r^r^r^r^r^r^r^r^r^r^r^L^k 9^k. jd& AndKp vPosayju Qnsvo NIVO, d.d. Lava 11, Celje I « 03/4224 100 I www.nivo.si /\4%REKLAMNI / N D STUDIO ||sposlovna Proaaocuska DARILA Silo tisk Tampo tisk ' Toplotn! tisk Strojno vezenje C.K.Ž. 31,8270 KRŠKO fei.: 07 49 03 780 E-mal: opstudio@siol.ne» M&Df ^PILER I Kriko ^^^ 07/490 56 78 ^JB borzno posredniitvo^^r « vzajomni skladi ^ms 1 ^r Varčujte drugače: W /nvMWntft» » vn/«mi« «»tod» I »ll>f«Wn«>r»tfm»»ln«i>«p*»»l| EFERT RUM. «.1.0. cesta 4. iuiiia 25,8270 kpško I T8I.: 07/0902 860, I IZUEOI» «SEN HMT ELEKTRO- IHSTAUCM ELEKTRlCHE MERITVE TRBOUIHA Z ELEKTROMATERIA- 10M IN SVETIll JKXs Stop* pi** Hgrodma HE na ipodnfl Smi x Mod energlje oglasi Novoletna darila prvič in najbrž nikoli več po tako ugodnih cenah! Kje? V Rogaški Dekor d.o.o., Kozje 194, 3260 Kozje. VELIKA ODPRODAJA STARIH ZALOG KRISTALNIHIZDELKOV ZNIŽANJE od 60 do 70 %. Kristalni kozarci od 1.900,00 do 2.300,00 SIT, vaze in sklede od 2.500,00 do 9.900,00 SIT. • Oglasite se v skladišču v Kozjem (vprašajte vratarja) od torka, 2.11. do petka, 5.11.2004 od 12.00 do 18.00 ure. INFORMACIJE: 03/800 25 26 (ga. Tatjana) in 03/800 25 01 (ga. Sabina). P.s. Zaradi zelo ugodnih cen, plačilo tnožno samo z gotovino. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 47 87 400 I Telefaks: (01) 47 87 422 Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, St. 110/02, 8/03- popr. in 58/03-ZZK-l) Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, vabi na 1. PROSTORSKO KONFERENCO za regionalno zasnovo prostorskega razvoj a za Posavje, ki bo v petek 5. novembra 2004, z začetkom ob 10. uri, v sejni sobi A, na Občini Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško. Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave regio- nalne zasnove prostorskega razvoja Posavja. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnbsti, gospodarstva, interesnih združenj ter organi- zirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Direk- toratu za prostor, Uradu za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana, vsak delovni dan med 13.00 in 15.30 uro, na sedežih občin Krško, Brežice in Sevnica v času uradnih ur ter na spletni strani Urada za prostorski razvoj, http://www.gov.si/upp/aktualno.php. v rubriki Obvestila za javnost. Valentina Lavrenčič Direktorica Urada za prostorski razvoj Bizeljska c. 16, 8250 Brežice V objektu je 13 stanovanj od 35 m2 do 78 m2 - 35m2 garsonjera za invalida - 35m2 garsonjere - 42m2enosobna stanovanja - 6Om2 dvosobno stanovanje - 66m2 dvoinpolsobna stanovanja - 78m2 trosobna stanovanja Stanovanja bodo vseljiva decembra 2004 Prodaja: LESNINA MTF, d.o.o., LJUBLJANA, Parmova ul. 53 1000 Ljubljana, tel.: 01 436 15 15, 041 718 750 2 oktober 2004 ObŽOffiiK tretja Na naslovnici: Majda Androjna Foto: Roman Stopar Posavski obzornik izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Direktor zavoda Silvester Mavsar Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782 Faks: 07 49 05 781 www.zavod-neviodunum.si, obzornik@volja.net, TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Urednik informativne priloge Občine Krško Matej Drobnič Novinarja Bojana Mavsar Peter Pavlovič Prelom In priprava za tisk: Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 kot mesečnik za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica, ki iz- haja praviloma 30. v mesecu. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 10., za oddajo nenaročenih prispev- kov pa 15. v mesecu. Za točnost po- datkov v naročenih rubrikah in prilo- gah odgovarjajo njihovi uredniki. Tisk: Delo-TČR, d.d., Ljubljana Naklada: 15.000 izvodov Žlvoti v Posavju V zadnjih nekaj desetletjih območje občin Brežice, Krško in Sevnica predstavlja geografsko, kulturno, zgodovinsko in druž- beno-ekonomsko zaokroženo celoto ¦ posavsko regijo, ki je od leta 1996 opredeljena tudi kot ena izmed dvanajstih statistič- nih regij. Posavske občine in njihova politična vodstva so v tern času, še posebej pa z deklaracijo leta 1998, večkrat izrazile željo in zahtevo, da pridobijo status pokrajine in v tern okvi- ru usmerjajo skupen razvoj v sodelovanju z drugimi regijami v Sloveniji in Evropi. V ta namen si prizadevajo izoblikovati in uveljavljati identiteto posavske regije z ohranjanjem in pou- darjanjem specifičnosti njenih posameznih delov in dogovorno reševati možnosti in problematiko znotraj regije, še posebej na področju ekologije, rabe prostora, energetike, prometa, šolstva, zdravstva, turizma itd. Identiteto je mogoče ustvar- jati v sodelovanju organizacij, ustanov, podjetij in posamezni- kov, posebno vlogo pri tem pa imajo mediji. V uredništvu Posavskega obzornika smo si za enega poglavit- nih poslanstev, poleg obveščanja o dogodkih lokalnega pome- na, izbrali posredovanje lokalne (beri: regionalne) identitete v nacionalni in evropski prostor. Vsa našteta prizadevanja so se- veda usmerjena k osrednjemu cilju - povečevati kvaliteto živ- Ijenja prebivalcev lokalnih skupnosti oziroma regije v jugovz- hodnem delu države. Zato smo se odločili, da se bomo v naslednjih mesecih v temat- skih prilogah Posavskega obzornika pod skupnim naslovom Žl- VETI V POSAVJU lotili zelo raznolikih, a izbranih vsebin iz širo- kega spektra potreb sodobnih Ijudi, ne glede na njihovo sta- rost, spol ali svetovni nazor. Prepričani smo, da lahko s podro- bnejšo obdelavo teme meseca z informativnimi, izobraževal- nimi, svetovalnimi in celo raziskovalnimi zapisi vam - bralcem pomagamo do širšega in globljega pogleda o izbranih temah oziroma problematikah, ki se tičejo in vplivajo na vsakega po- sameznika naše regije in njihova življenja. V posameznih pri- logah bomo tako obdelali »posavske« teme, ki bodo vključeva- le skupne elemente življenja Posavk in Posavcev. Popeljali vas bomo skozi posavska mesta in kraje, strnili možnosti za mlade in znanja željne, odstirali vrata organizacij in ustanov ter sku- šali opomniti na dogodke, ki se bodo danes ali jutri lahko do- taknili vsakogar izmed nas. Verjamemo, da bo glede na številne medije v Posavju Posav- ski obzornik tudi z novo prilogo opravičil svoje ime posavski. Da pa bi zadovoljili čim širši krog bralcev, vas vabimo, da nam posredujete vaše pripombe pa tudi ideje, katere posavske te- me bi vas zanimale. a Urednistvo ZfVetf v Posayju IZ VSEBINE 4 Trideset dni 7 Štipje Posavci v parlamentu 8 Intervju: Majda Androjna 13 Civilna iniciativa Boršt: Zbirnaga contra na bo! IB Kamniti vrtovi Posavja: Pokopališča Brestanica Flrllooa Žlveti v I Posavju - Avtocesta 17 Vsaka pesem se v soncu loskota: Reboka Dramalj 18 Odkrili obeležje prof. Alfonzu Gspanu 22 Bružabna kronika 23 Nagradna križanka 26 Iz Občina Krško tftf&irjeflitijfo HlfOWttOMO IRHIliÖ POKFUUIItt POWJf " ' ObŽOrttiK =^^« oktober2004 3 tridesot dni nosianjevrca je praznovaia Krajevna skupnost. Kostanjevica na Krki praznuje 21. oktobra v spo- min na talce, ki so tega dne leta 1943 padli pod nemškimi streli. Tal- cev, po katerih se imenuje glavna mestna ulica, so se spomnili s ko- memoracijo pri njihovem grobu, zvrstilo pa se je še nekaj prireditev. Krajevni praznik so obeležili z malonogometnim turnirjem za pokal me- sta, kolesarskim vzponom na Polom, pohodom po kostanjeviški poti in in kostanjevim piknikom, Aktiv kmečkih žena Pod Gorjanci je pripravil srečanje ljudskih pevcev, kostanjeviško Turistično društvo pa družabno srečanje krajanov Jesen na Ta malem plac. Na zadnje omenjeni prire- ditvi so se ekipe vasi pomerile v vlečenju vrvi ter na stojnicah predsta- vile kulinarično ponudbo. Na slavnostni seji sveta KS (z lepim programom so jo popestrili osnovno- šolci) so po- udarili, da so zadovolj- ni s pestrim utripom v kraju, ki v kulturno-tu- ristično sre- dišče krške občine vsako leto priva- bi veliko ob- iskovalcev. Veseli so tu- di novih pri- dobitev, kot je začetek gradnje ob- voznice, most čez Studeno, obnovljena cesta na Velikih Vodenicah in za- četek urejanja mrliške vežice. Najzaslužnejše za razvoj krajevne skup- nosti pa so tudi nagraditi. Priznanja KS so prejeli Jožica Čukajne, Mar- jan Drobnič, Franc Grame, Franc Hudoklin, Toni Jarkovič, Andrej Jor- dan, Planinsko društvo Polom, Anton Planinc, Marjan Skubic in Miha Tomše, posebna priznanja so šla v roke Martina Hodnika, Pihalnega or- kestra Kostanjevica na Krki, Marjete Jankovič in Janeza Strela, pla- keto mesta Kostanjevica na Krki pa so podelili slikarju in grafiku Bogda- nu Borčiču. P.P. Krajevno praznovanje so zaokrožili z druiabnim sre- čanjem na Ta malem plac 100 let brežiškega Sokola V avgustu leta 1904 je bilo kot rezultat upora proti vse večjemu priti- sku nemških nacionalistov na Štajerske Slovence in proti ponemčevanju v Brežicah ustanovljeno društvo Sokol. Visok jubilej, stoletnico delova- nja, so Brežičani in mesto Brežice obeležili 22. oktobra s slavnostno te- lovadno akademijo, razvitjem novega prapora in otvoritvijo Sokolske razstave v Posavskem muzeju Brežice. B.M. »Veterani« društva Sokol Breiice 45 let Ljuüske unh/erzB Krško Z zaključkom projekta andragoška mreža so v Ljudski univerzi Kr- ško delovno obeležili 45 let delovanja, hkrati pa tudi uraden zače- tek Tedna vseživljenjskega učenja. Na Ljudski univerzi si ob obletni- ci obetajo selitev v prostore Glasbene sole v naslednjem letu. Leta 1959, ko je bila v Krškem ustanovljena ljudska univerza, je bil njihov osnovni cilj izobraževanje odraslih. Kasneje se je preimenovala v delavsko univerzo, se združila s knjižnico, pa potem delovala pod imenom Posavski center za permanentno izobraževanje, od leta 1998 pa ponovno pod ime- nom Ljudska univerza Krško. Programi so se širili in dopolnjevali in tudi 45 let delovanja v Ljudski univerzi obeležujejo delavno. Projekt andragoške mreže, pri katerem gre za oblikovanje spletnega učnega okolja, je v ok- tobru zaključilo devet udeležencev, ki so oblikovali svoje multimedijske učilnice. Z leti pa so se pojavili tudi številni problemi. Kot pravi direktori- ca Ljudske univerze Bernardka Zorko, se zmanjšuje vpis v srednješolske in visokošolske programe za pridobitev izobrazbe, zato se Ljudska univer- za vključuje v druge razvojne projekte, vezane na razpise. Lahko pa raču- najo na nove prostore, ki jih potrebujejo, saj naj bi se z naslednjim letom vselili v prostore Glasbene sole Krško, ki se seli na Videm. L.P. *a^ k/UiffiLo Don Hart» naRaznorju Na stavbi Sole življenja dekliške skup- nosti na Razbonu pod Lisco so dokon- čali obnovitvena dela nove fasade s to- plotno izolacijo. Sredstva za obnovitev so zbrali s pomočjo dobrodelnega kon- certa in prodajo likovnih izdelkov apri- la letos. 16. oktobra je tam potekala slovesnost ob dokončanju del, ki so jo pripravili Zavod Pelikan - Karitas, Li- ons klub Krško in Kulturno društvo Blaž Jurko Razbor, udeležil pa se je je tu- di ustanovitelj Skupnosti Srečanje don Pierino Gelmini. Inrabrazovir "ZanfenwUarsmosejair Varstveno delovni center Krško - Le- skovec je 19. oktobra v športni dvorani Brežice organiziral igre brez ovir z na- slovom Žanjemo, kar smo sejali, na ka- terih se je 180 tekmovalcev iz enajstih ekip iz slovenskih varstveno delovnih centrov pomerilo v različnih športno- rekreativnih panogah. Namen športne- ga druženja odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju je predvsem ta, da promovirajo sposobnosti teh oseb. V Varstveno delovnem centru Krško - Le- skovec želijo tudi na ta način predsta- viti eno izmed oblik izvajanja socialno varstvenih storitev v Posavju in priteg- niti ljudi k razmišljanju o pomoči Iju- dem s posebnimi potrebami, ki živijo med in z nami. Praznik Kdzjanskega jabolka V Kozjanskem parku so letos že petič pripravili prireditve pod skupnim nazi- vom Praznik Kozjanskega jabolka. Pri- reditve so potekale od petka, 8.10., do nedelje, 10.10., na trgu Podsreda. Prvi dan so pripravili mednarodni stro- kovni posvet o trajnostnem razvoju na podeželju, zvečer pa v slovensko-ba- varski hiši v Podsredi odprli dve razsta- vi, Jabolko za zdravje in Stare sorte jabolk. V soboto in nedeljo so na trgu pripravili tržnico z regionalnimi proiz- vodi, potekale pa so različne predsta- vitve projektov, zavarovanih območij, muzejev, tradicionalnih obrtiin opra- vil... Ob tem je potekat tudi bogat kul- turni program, v soboto pa še večerno družabno srečanje. Koncert zaKunstovo Mara Občina Kozje in Javni zavod Kozjanski park sta 24. oktobra v dvorani gasil- skega doma v Kozjem organizirala do- brodelni koncert za izgradnjo vodovo- da pri hišici Kunstove Mare v Podsre- di. Kunstova Mara se je rodila kot ne- zakonski otrok. Ko ji je umrla mati, so jo vzeli Levstikovi iz Podsrede. V pet- inpetdesetih letih služenja si je s svo- jim vestnim delom in zvestobo zasluži- la skromno hišico ob cesti na Staro go- ro v Podsredi. A hiša nima tekoče vo- de in danes šestinosemdesetletna Ma- ra mora prositi, da ji kdo prinese vo- do iz bližnjega pokopališča. Vse svoje prihranke nameni za obiske svoje ne- pokretne hčere v Nemčiji. Na pobu- do Marjana Marinška in Dušana Pre- skarja sta organizatorja pristopila k akciji za ureditev vode pri hišici Kun- stove Mare. Prodali so 56 vstopnic po, 1.500,00 SIT, s čimer je izkupiček zna- šal 84.000,00 SIT. Zadovoljnissazono V Termah Čatež so po osmih mesecih kljub slabim vremenskim razmeram zadovoljni s turistično sezono.Zaradi neugodnih vremenskih razmer so v Termah Čatež v prvih osmih mesecih letošnjega leta na zunanjih bazenih 4 oktober 2004 OblüFniK tridBSBt dni 70 let sevniških čebelarjev Sevniški čebelarji so 9. oktobra z osrednjo slovesnostjo proslavili 70-let- nico neprekinjenega delovanja društva. Ob tem so odprli vrata Čebelar- skega doma v prenovljenih prostorih poleg sevniškega gradu, za obno- vo katerih so namenili preko 2.5 mio SIT sredstev in preko tisoč ur de- la. Ob odprtju sta spregovorila predsednik društva Branko Božič in žu- pan Kristijan Jane, ki sta dom tudi uradno odprla, sevniški župnik Ciril Slapšak pa ga je blagoslovil. Na slovesnosti je podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije sevniškemu društvu podelil odlikovanje Antona Janše II. stopnje, upravni odbor društva pa je za aktivno delo odlikoval svoje čla- ne. Odlikovanje Antona Janše III.stopnje so prejeli Smilja Pfeifer, Ivan Laura in Stane Popelar, zlata priznanja pa Anton Božič, Ratko Bučar, Janez Jeraj, Franci Marolt, Martin Popelar, Emil Stopar in Franc Za- gorc ter Štefka in Alojz Flajs in učenca OŠ Boštanj Jan Skrinjar in Gre- gor Gračner. L.P. V Ozari BrežicB si želijo nove prostora V združenju Ozara Brežice, ki izvaja različne programe za ljudi z dol- gotrajnimi težavami v duševnem zdravju na območju Posavja, so ob dnevu duševnega zdravja na okrogli mizi lokalno skupnost opozori- li, da potrebujejo ustreznejše prostore, saj želijo dejavnost razširi- ti z vzpostavitvijo dnevnega centra in stanovanjske skupnosti na ob- močju Posavja. Trenutno imajo v brežiškem združenju Ozara 111 uporabnikov pomoči, od tega 72 v Brežicah, 22 v Krškem ter 17 v Sevnici, vsak mesec pa se jim priključita še dva do trije novi uporabniki. V Ozari jim nudijo indivi- dualna svetovanja po telefonu, obiske na terenu, tedensko pa organizi- rajo skupino za samopomoč v Brežicah in Sevnici. Ob tem pa, kot je na okrogli mizi na temo "Ko življenje postane pretežko" opozorila vodja brežiške enote Katarina Vodeb, se soočajo tudi s prostorsko problema- tiko. Kot so na okrogli mizi, na kateri so poleg članov združenja sodelo- vali tudi predstavniki posavskih centrov za socialno delo, zavoda za za- poslovanje in zdravstvenega doma ter humanitarnih in drugih organiza- cij, sklenili udeleženci, je potrebno z ozaveščanjem javnosti zmanjšati stigmo ljudi s težavami v duševnem zdravju, zagotoviti podporo v druž- bi glede na potrebe teh ljudi, omogočiti uporabnikom pomoči vključe- nost v družbo, predvsem z zagotovitvijo ustreznih oblik dela in zaposlo- vanja, lokalno skupnost pa obvestiti o potrebah ljudi s težavami v du- ševnem zdravju. L.P. Podeüli 44 Zoisovih stipendij V Posavju Zavod RS za zaposlovanje OE Sevnica že osemnajst let podelju- je Zoisove štipendije za nadarjene in v tem času so jih podelili 1100. Zosi- ovo štipendijo za nadarjene podeljujejo učencem, dijakom in študentom, ki so dosegli najmanj prav dober šolski uspeh oziroma najmanj povprečno oceno 8 za študente, izkazujejo intelektualno ali umetniško nadarjenost in so na področju izobraževanja do- segli javno priznan uspeh ali izje- men dosežek. Za letošnje šolsko le- to so prejeli 106 vlog, pooblaščena komisija pri sevniški enoti zavoda za zaposlovanje pa je odoborila 44 vlog in tem je 22. oktobra general- ni direktor Zavoda za zaposlovanje Jože Glazer na slovesnosti v Ter- mah Čatež podelil priznanja. L.P. Generalni direktor zavoda Joie Glazer je podelil itipendije. Čotrti Sončkov dobrodeH koncart Posavsko Društvo Sonček je 21. oktobra v krškem Kulturnem domu orga- niziralo že četrti dobrodelni koncert, na katerem je nastopilo kar 13 glasbenih ustvarjalcev. Letošnjega dobrodelnega koncerta se je ude- ležilo sicer manj obiskovalcev od pričakovanega, zato pa v "Sončku" upajo na boljši odziv s strani podjetij, ki so sicer že do sedaj prispeva- la sredstva, da je Center Sonček, ki skuša zagotoviti boljše pogoje dela in vključevanje v življenje tako otrokom kot tudi odraslim osebam s ce- rebralno paralizo ali drugimi invalidnostmi, zaživel na dovolj velikih in urejenih prostorih tudi v Krškem. B.M. Sprqema za Damtana Pavfna Posavskega junaka paraolimpijskih iger, strelca Damjana Pavlina, so na Brezovski Gori, od koder je doma, pričakali domačini in prijatelji. Čez ne- kaj dni je Damjanu in njegovemu trenerju Jožetu Arhu sprejem v Dvora- ni v parku pripravil župan Občine Krško Franc Bogovič. Strelcu je čestital za vrhunski uvrstitvi, trenerju pa se je župan zahvalil za dolgoletno požrt- vovalno delo v Strelskem društvu Leskovec. P.P. Termalne riviere prodali za 30% manj vstopnic, kar pa so nadomestili z bolj- šim obiskom v notranjih bazenih. Kljub temu pa so v prvih osmih mesecih pri- hodke od prodaje povečali za 8,54% glede na isto obdobje lani. Dobiček iz poslovanja je v osmih mesecih znašal 880.668 tisoč tolarjev in se je povečal za 13%. Skupno število nočitev se je v osmih mesecih povečalo za 9%, od te- ga nočitve v šestih hotelih za 17% v pri- merjavi z istim obdobjem lani. Lažji dostopi za invaUde Na pobudo Krajevne skupnosti Krško, da se uredijo dostopi na cestišča za invalide, je Občina Krško iz sredstev za investieijsko vzdrževanje namenila dva milijona tolarjev in pol in v začet- ku oktobra je cestno in gradbeno pod- jetje Novo mesto zaključilo prvo fazo ureditve 32 prehodov za invalide. V tej fazi so uredili pločnike na desni strani Save, kot pravi Romana Pečnik iz Ob- cine Krško, pa imajo v načrtu ureditev prehodov tudi na videmski strani, pa tudi v drugih krajevnih skupnostih, če se bo pokazala potreba. Srečanje bivših meščanskošolskih dijakov Na predlog Božidarja Allegra so se biv- ši dijaki Državen meščanske sole Krško srečali v Brestanici, da obeležijo visok življenjski jubilej - 79 in 80-letnico ter 64. obletnico mature, ki so jo opravi- li v letu 1939/40. V okviru srečanja so ,si ogledali vinsko klet in trsne nasade pri Kunejih v Brestanici. Od takrat 37, ki so opravili maturo, se jih je srečanja udetežilo le 12, med njimi tudi bivša dijakinja Belc - Schild iz Avstrije. Kar tretjina te generacije je umrla na bo- jiščih med vojno. Med temi so tudi pr- vi borci NOB ter herojinja Milka Kerin z Gorice pri Krškem. Nekateri so kon- čali v nemških taboriščih, ostali pa za- radi bolezni umrli doma. Akcija Brezliibno vozilo ja varno vozilo Svet za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu občin Krško, Brežice in Sevnica v sodelovanju s Policij- sko upravo Krško, Združenjem šo- ferjev in avtomehanikov Krško in Brežice ter službami za tehnične preglede motornih vozil v Posavju organizirajo BREZPLAČNE preven- tivne tehnične preglede motornih vozil na terenu in v tehničnih ba- zah Integral Brebus Brežice, Avto- line Krško in Sava avto Sevnica 6. novembra 2004 od 8. do 13. ure. PohodnaSramlG 2.oktobra so se na rekreativni pohod podali člani Društva gluhih in naglušnih Posavja ter člani dolenjske podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije. 40 udeležencev se je zbralo pred hote- lom Sremič na Vidmu, cilj pohoda pa je bil Sremič oziroma Gostišče Tri lučke, kjer je nato potekalo družabno sreča- nie članov obeh omenjenih društev. Predstavnica druitva gluhih je za sodelovanje predstavniku zdruienja za multiplo sklerozo izročila knjigo Krško na razglednicah. ObzofniK oktober2004 S trideset dni Večer spominov v Koprivnici V Na koprivniški osnovni soli so ob 140-letnici šolstva v kraju 16. oktobra pripravili Večer spominov, na katerem so spomine obuja- li nekdanji učitelji in učenci. Kot ena prvih učiteljic po drugi svetovni Amalija Moškon ali, kakor so jo klicali, tovarišica Malka. Na koprivniško osnovno šolo je prišla iz rod- nega Trebnjega leta 1946. Poučevala je različne predmete, najdlje, kar petnajst let, pa prvošolčke. In še danes, kakor je dejala Moškonova, bi izbrala isti poklic. Med obujanjem spominov se je nekdanja učiteljica Matilda Krahulec spomnila davnega leta 1954, ko je prejela dekret, s katerim je bila poslana na poučevanje v ko- privniško šolo kot peti učitelj. V razredu je poučevala tudi po 46 učenk in učencev in, kot se spominja, je bilo za solo name- njenih vseh sedem dni v tednu: pouk je potekal tudi ob sobo- tah, ob nedeljah pa je pisala zapiske, delala v ljudski knjižni- ci in po kraju pobirala celo članarino za OF. Zakonca Pavlica in Adolf Moškon sta poučevala na Osnovni soli Koprivnica od leta 1965 do leta 1973. Seznanila sta se na učiteljišču v Celju in istega leta, kot sta nastopila službo na tej soli, stopila tu- di v zakonski stan. Pavlica Moškon je poučevala tretji razred, Adolf pa pouk glasbe in telesne vzgoje. Koprivnice se spomi- nja kot kraja, kjer je bila pesem vselej doma. Na tej soli mu je uspelo voditi kar tri zbore, kot prvi v Sloveniji so imeli tu- di Mešani mladinski zbor. Darinka Sikošek, danes docentka na Oddelku za kemijo Peda- goške fakultete v Mariboru, je na koprivniški šoli obiskovala prve štiri razrede med leti 1955 - 59, nato v Rogaški Slatini ho- dila v 5., 6. in 7. razred ter zaključila zadnji razred osemlet- nega izobraževanja na Senovem. Kakor je povedala Sikoško- va, se zgodnjih šolskih let, ki so povezana s Koprivnico, slabo spominja, v spominu so ji ostala tri imena sošolcev in tovari- šica Malka, ki je bila njena prva učiteljica. Malka Moškonova je bila tudi prva učiteljica Francija Bogoviča, Koprivničana in župana občine Krško. Osnovno šolo je obiskoval od leta 1969 do leta 1977. V drugem razredu ga je poučevala učiteljica Ma- tilda Krahulec, v četrtem pa mu je bila razredničarka Pavli- ca Moškon. Poučeval ga je tudi Adolf Moškon, pri katerem je Franci prepeval v pevskem zboru in v sklopu sole trenirat raz- lične športne panoge, najbolj mu je ostalo v spominu smuča- nje na Gorjancih, kamor jih je Adolf Moškon vozil na treninge. Poleg naštetih gostov so spomine obujali še trije učenci mlaj- še generacije. Priznani harmonikar Toni Sotošek, Uroš Dular, danes student gradbene fakultete in nekdanji kolesar, ter Jo- že Bogolin, ki se je zapisal glasbi in tolkalom. Tako je izzve- nel v Koprivnici, ki v letošnjem letu obeležuje 140 let šolstva v kraju - Večer spominov, kateremu je sledilo še prijetno dru- ženje gostov in obiskovalcev. B.Mavsar Vaja uspela, otroci na varnam Na osnovni soli XIV. divizije na Senovem je devetnajstega ok- tobra zagorelo v učilnici v tretjem nadstropju, vendar so se učenci in učitelji brez posle- ' ¦ die pravočasno umaknili iz šol- skih prostorov, saj je šlo le za vajo v okviru naravoslovne- ga dne pod naslovom Ne-var- no življenje. Potem ko je bilo skoraj 500 otrok in učiteljev ter vzgojiteljev iz sole in vrtca na varnem, so na pomoč priskočili gasilci krške poklicne gasilske enote in domačega pros- tovoljnega društva. Nekaj otrok je poskakalo skozi okna, z dvigalom pa so iž tretjega nadstropja tudi pomagali na prosto dvema gasilce- ma, ki sta pogasila požar. V akciji sta poleg gasilcev sodelovala tudi civilna zaščita in policija. Otrokom so policisti prikazali akcijo zasledo- vanja in aretacije. Poleg tega so otroci lahko spoznali delo gasilcev, ci- vilne zaščite in policije. L.P. Vaja evakuacije na OS Senovo poteka vsakih sedem let. žerjav simboi sreče in blaginje Osrednja proslava ob 65-letnici prolzvodnje v Krškem Kulturnl dom Krško petek, 12.11.2004 ob 18. url VABUENI VSTOP PROST WAP VKKM MtJKO (Li I design; rubrica.sk 6 oktober 2004 ObzoriiiK triüeset dni Štirje Posavci v parlamentarnih klopeh Po letošnjih volitvah v državni zbor imamo Posavci v parlamentarnih klopeh štiri poslance - in sicer tri poslance Slovenske demokrat- ske stranke, ki je tudi sicer zmagovalka letošnjih volitev, mag. Andreja Vizjaka iz Brežic, Staneta Pajka iz Krškega, Bojana Ruglja iz Sevnice ter poslanca Slovenske ljudske stranke Kristijana Janca iz Sevnice. Med poslanci prejšnjega mandata je tako uspelo le mag. Vizjaku, medtem ko bivšima poslancema Jožetu Avšiču (LDS) iz Brežic ter Branku Kelemini (SDS) iz Sevnice, ki pa je kandidiral v Treb- njem, na tokratnih volitvah ni uspelo. Branko Jane (LDS) iz Krškega pa na letošnjih parlamentarnih volitvah ni kandidiral. ma$ Andrej Vizjak Bojan Rugelj Stane Pajk Kristjan Janc Najbolj prepričljivo je v Posavju uspelo priti v parlament mag. Andreju Vizjaku (SDS) vBrežicah, ki je dobil kar 43,31% glasov, takoj za njim je bil kandidat LDS Jože Avšič s 25,54% glasov, kar pa je bilo premalo. V krškem okraju je Stane Pajk (SDS) dobil 28, 35% glasov, takoj za njim je bila kandidatka LDS Antonija Glas Smodič z 21,15% glasov ter Ana Somrak (SLS) z 12,67% glasov. V sevniškem okraju je največ glasov dobil Bojan Rugelj (SDS) z 29,10% glasov, Kristijan Janc (SLS) pa 27,76% glasov. Kandidat LDS Marjan Kur- nik je prejel 16,11% glasov. Volitev se je v Posavju glede na prejšnja leta udeležilo nekaj manj vo- livcev. V brežiškem okraju 53,78%, v krškem okraju 56, 06%, največ pa v sevniškem, kjer se je volitev udeležilo 61,32% volivcev. L.P. VO Krško (vir: Republiška volilna komisija)_______Odstotek glasov 1. Stane Pajk - SDS 28,35% 2. Antonija Glas Smodič - LDS 21,15 % 3. Ana Somrak - SLS 12,67% 4. Janez Požar - NSi 9,75 % 5. Jožef Ribič - ZLSD 7,03 % 6. Dušan Šiško - SNS 5,89 % 7. Marija Krušič - AS 4,26 % 8. Anton Planinc - DeSUS 3,81 % 9. Robert Ostrelič - SJN 2,95 % 10. Tadej Škof - SMS 1,28% 11. Edvard Rostohar - JUNIJSKA LISTA 0,85 % 12. Marinka Bruderman ¦ ZELENI SLOVENIJE 0,44 % 13. Olga Pompe - ZA PODJETNO SLOVENIJO 0,37 % 14. Marija Cener ¦ GŽS, ZZP, ZNS, NDS 0,29 % 15. Zvonko Černelič - SEG 0,27 % 16. Jože Stibrič - STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 0,24 % 17. Stanislav Robič - DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 0,22 % 18. Stefan Hudobivnik - SAMOSTOJNI KANDIDAT 0,10 % 19. Stanislav Abram - ZDRUŽENI 0,09 % VO Brežice (vir: Republiška volilna komisija) Odstotek glasov 1. mag. Andrej Vizjak - SDS 43,31% 2. Jože Avšič - LDS 25,54% 3. Stanko Radanovič - SNS 5,88 % 4. Jožica Stajič ¦ ZLSD 5,46 % 5. Rok Kržan - DeSUS 3,69 % 6. Milan Germovšek - NSi 3,51 % 7. Uroš Škof - SMS 2,82 % 8. Jože Vladimir Hrastovšek ¦ AS 2,75 % 9. Roman Baškovč - SLS 2,64 % 10. Davor Račič - SJN 1,99% 11. Aleksander Župevc ¦ JUNIJSKA LISTA 0,59 % 12. Marinka Bruderman - ZELENI SLOVENIJE 0,43% 13. Ivan Omerzu - ZA PODJETNO SLOVENIJO 0,38% 14. Gorazd Gregelj - DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 0,29 % 15. Jože Stibrič - STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 0,26 % 16. Dušan Gašperšič ¦ SEG 0,19% 17. Miroslav Herlah - GŽS, ZZP, ZNS, NDS 0,13 % 18. Stefan Hudobivnik ¦ SAMOSTOJNI KANDIDAT 0,11 % 19. Stanislav Abram - ZDRUŽENI 0,03 % VO Sevnica (vir: Republiška volilna komisija)______Odstotek glasov 1. Bojan Rugelj - SDS 29,10% 2. Kristijan Janc - SLS 27,76 % 3. Marjan Kurnik - LDS 16,11% 4. Breda Drenek Sotošek - ZLSD 6,77 % 5. Matjaž Traven - NSi 5,71% 6. Alojz Rupar - DeSUS 4,29 % 7. Dušan Šiško - SNS 4,04% 8. Damjan Kolovrat - AS 2,90 % 9. Boris Županec - SJN 1,02% 10. Tina Kolar - SMS 0,58% 11. Edvard Rostohar - JUNIJSKA LISTA 0,36% 12. Jasmina Bajde ¦ ZELENI SLOVENIJE 0,33 % 13. Dušan Gašperšič - SEG 0,24 % 14. Ajda Erjavec - GŽS, ZZP, ZNS, NDS 0,21% 15. Stanislav Robič - DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 0,17 % 16. Majda Zupanc - STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 0,17% 17. Jožefa Žagar - ZA PODJETNO SLOVENIJO 0,13% 18. Stefan Hudobivnik ¦ SAMOSTOJNI KANDIDAT 0,06 % 19. Borut Žnidaršič - ZDRUŽENI 0,06% ObzoriiiK * oktober2004 7 intervju Majda Androjna, glavna direktorica podjetja Duropack - Tespack Brestanica Ta filozoflia reda je tako preprosta... Kot mnogi ljudje v naših kra- jih ste začeli svojo delovno ka- riero v krški tovarni celuloze in papirja? Res je, Kmalu po prihodu sredi osemdesetih let sem kot članica angleške svetovalne skupine za- čela spoznavati vse faze delovne- ga procesa v tedanji tovarni, za- tem pa so me poslali v TES (Tovar- na embalaže Senovo, op.p.). To je bila zame zelo dobra izkušnja, saj redko prides v podjetje in imaš priliko dejansko spoznati vse de- lovne procese podjetja . Za takratne razmere je bilo delo skupine dokaj nenavadno? Bilo je zgodaj za spremembe, ki so se uvajale. Ceprav je bila skupina sprejeta nekoliko negativno, sem vzela to delo kot izziv in dve leti sodelovala pri analiziranju dela in procesov. Vodstvu Vidma smo mo- rali poročati, kako vodilni delav- ci obvladajo svoje delo in anali- zirati učinkovitost poslovanja. Ta- krat sem se dobro naučila poslov- ne angleščine, predvsem pa so me naučili sistematičnosti in analitič- nih metod. Kako pa ste pristali v sedanjem podjetju? Tedanje vodstvo TES-a me je po dveh letih povabilo, da ostanem v podjetju. Takrat smo začeli po- sodabljati podjetje, povezali smo oddelke z računalniki in v letih 1991-1992 s pomočjo kolegov s fa- kultete postavili prvo računalniško omrežje. Rada se spomnim, da je ' bil zame oseben uspeh, ko je pre- prost skladiščni delavec izdelal dokument z dvema prstoma na ra- čunalniku. Program je bil tako do- bro prilagojen uporabnikom, da so ga z lahkoto uporabljali. Sledil je pravi mednarodni tender - ogledi tujih kupcev. Pet podjetij je natančno preučilo, kako dela- mo, kakšno vrednost predstavlja- mo. Ves čas sem bila poleg in si prizadevala razumeti, kaj so me- rila in kazalci, na podlagi česa se odločajo. Še posebno med sode- lovanjem z Duropackom, kot naj- resnejšim kupcem, smo se po hitri poti naučili, kaj vse je potrebno za dobro vodenje podjetja, kje so iz- gube, kje so prihranki, predvsem pa, kateri so podatki, elementi in pokazatelji za vodenje s številka- mi. Informatika mi je pri vsej tej zgodbi bila v pomoč, saj je dober informacijski sitem nujno orodje za dobro poslovanje podjetja. Tudi to je bilo novo za tiste ca- se, kajne? Ja, bilo je novo za vse. Spominjam se zapletov, ko nam banka ni znala slediti. Zahtevane so bile ponovne bančne revizije, obstoječe jim ni- so zadostovale. Morali smo poiska- ti banko, ki je bila sposobna, da smo v letih 1992 - 1993 izplača- U prve deleže lastnikom. Takrat smo se učili vsi, podjetniki, revi- zorji, bančniki in napredovali dan za dnem ob iskanju rešitev. Od takrat naprej je bila to kar lepa zgodba o uspehu, začela se je dvi- govati produktivnost. Začeli smo napovedovati. Precej časa smo porabili, da smo spoznali, kako se zares načrtuje delo in poslova- nje v podjetju. Zdaj je tudi za nas razmeroma preprosto, tako kot je bilo takrat gospodom iz tujine, ki so znali zelo natančno napovedati vse stroške na enoto, na produkt, na ceno. Takrat jim nismo bili ena- kovredni partnerji, vendar se nas je nekaj »zagrizlo« in smo hoteli razumeti, saj smo menili, da smo tega sposobni tudi mi. Sli smo v proizvodnjo in s pomoqo informa- cijskega sistema razčlenjevali ter usklajevali podrobnosti procesov. Ves čas sem bila v teh pogovorih, kmalu sem postala članica uprave in zatem prokuristka. Takrat sem vodila kontroling, bila nekakšen navigator direktorju, koordinator internega poslovanja. Kaj pa stroški take organizacije in spremljanja? Seveda, to so stroški, ki se vrača- jo posredno. Potrebna je strojna oprema in ogromno znanja dobrih programerjev in poznavanja po- slovnih procesov. A ko stvari zares razumeš in ko imaš motiv, ni nič preveč zapleteno. Ko zares dobro razumeš, uspeš to povedati s pre- prosto besedo tudi drugim. Ved- no sem imela okoli sebe preproste ljudi in z njimi smo vse to dosegli. Ljudje verjamejo in zaupajo le, če vidijo, da res poznaš stvari ter daš pomen in mesto tudi njim. AM je to spremljanje in vodenje poslovnih procesov pri vas zdaj na takšnem nivoju kot v tujih sestrskih firman? Zdaj so narejeni natančni norma- tivi, prilagojeni dejanskim sposo- bnostim strojev, narejeni so ka- zalci produktivnosti, narejena so merila uspešnosti v prodaji, ad- ministraciji, definirand so meri- la. Lahko rečem, da je ta filozo- fija reda zelo preprosta. Je tako transparentna, da jo lahko razu- memo vsi. Sedaj planiramo: pro- izvodnja, prodaja, skladišče, vzdr- ževanje, nabava - vsak za svoj del poslovnega procesa. Povezani smo znotraj koncerna, se primerjamo, tekmujemo. Finančni in nabavni del vsakega hčerinskega podjetja je direKtno povezan s centralo na Dunaju in podatke moramo imeti usklajene. Najbrž so v podobnem položaju, kot ste bili pred leti vi, sedaj v novi sestrski firmi, ki jo ima Du- ropack v Srbiji? Ravno včeraj sem privolila, da bom sodelovala v upravnem od- boru novega podjetja v Kruševcu v Srbiji. Že so nas obiskali predstav- niki srbskega vodstva podjetja, da bi videli, kako smo organizirani in kako teče poslovanje pri nas. Spomnim se, da je bil Tespack le- ta 2000 po letnem prihodku sku- paj z NEK, Vipapom, Lisco in Del- ta teamom med petimi najbolj uspešnimi podjetji v Posavju. Ja, do takrat je bila pot usmerje- na navzgor, nekakšen vrh je nasto- pil leto kasneje. No v tistem le- tu sem tudi zapustila podjetje, saj sem dobila izjemno ponudbo v svojem osnovnem poklicu v Ijub- Ijanskem podjetju Nil in tudi spre- membo sem si želela. Zatem je v podjetju Duropack -Tespack prišlo do precejšnjih sprememb, do upa- da navzdol. Nastopili so težki časi, kot da se je izgubila prava smer. Bivši sodelavci iz Brestanice so me nagovarjali k povratku, o čemer zares nisem razmišljala. A vendar ste se lani v septem- bru vrnili... Prihajali so tudi lastniki - pred- stavniki grupacije, me povabili. A ko sem se odločala, ali naj grem nazaj ali ne, je pretehtalo pre- pričanje, da moramo skupaj pre- prečiti še eno zgodbo o neuspehu v tej dolini. Težko je verjeti, da ti isti ljudje, s katerimi smo ustvari- li to lepo podjetje, gledajo v tla, očitno razočarani, čeprav so prej vedno bili zelo motivirani. V prejš- njih letih smo bili po uspešnosti eno najboljših podjetij v skupini. Lahko poveste vsaj enega od vzrokov za slabše razmere? Ena od najpomembnejših ugotovi- tev je bila, da tujec ne more ne- posredno voditi ljudi v proizvod- nji. Morda je lahko v vodstvu, clan uprave; delo z ljudmi pa je dru- gačno. Z ljudmi je potreben ne- nehen stik, prepoznavati je tre- ba njihove lastnosti, pohvaliti in diskretno pokarati, pa tudi prijaz- na beseda je tista, ki omili težke trenutke. In kako so vas sprejeli zaposleni? To so bili trenutki, ki jih ne bom nikoli pozabila. Tisto ponovno sre- čanje konec lanskega avgusta mi bo ostalo vreden spomin. Takrat sem se spomnila, kaj vse smo s te- mi ljudmi že ustvarili. To je bil te- melj za nove odločitve. Potrebno je bilo dosti energije, volje, dela, da smo negativni trend ustavili in obrnili smer navzgor. Eden od povodov za najin razgo- vor je bilo tudi nedavno prizna- nje GZS Območne zbornice Po- savje vašim delavcem za inovaci- jo - kartonski predalnik. Smo proizvajaici produktov, ki so tržno potrebni, ne pa toliko za- nimivi. Proizvajaici živil, lesarji, kozmetična industrija, proizvajai- ci zdravil in ostali naši kupci že- lijo za svoj izdelek embalažo; za končnega kupca ne proizvajamo, razen morda poslovna darilca. Za- to smo odločili, da napravimo ne- kaj, kar bi bilo zanimivo končne- mu kupcu. Nastal je tako imenova- ni 3box - kartonski predalnik, ki ga je skreirala naša kreativna skupina in predstavlja popestritev ponud- be. Idej je veliko, vendar se mora- jo le te pozitivno pokazati na trgu. Ne gre drugače. Torej ne gre samo za inovacije? Inovacija meni predstavlja pojem' velikih sprememb, inovativnost sama pa bolj kot kultura podjetja. Inovativnost zaposlenih je potreb- no spodbujati, spremljati. Bolj kot ta dogodek sam, katerega sem ve- sela in nam je nagrada v ponos, je pomembno, da vsak pri sebi vi- di, kaj še lahko naredi. Velike in majhne spremembe, izboljšave, bi rekla temu. Ko smo se lani ponov- no organizirali in se vprašali, kam 8 Oktober 2004 ObzoflÜK intervju gremo, kaj naj še naredimo, smo se odločili, da poskušamo sprostiti kreativnost svojih ljudi. Rekli smo, odvrzimo slabe stare navade! Zdaj imamo inovativnost povsod, mnogo stvari v tej hiši je nareje- nih zelo iznajdljivo. Delavec pri stroju si napravi pripomoček, s ka- terim lažje dela, in vzdrževalec mu vso reč še dogradi. Nenazadnje je tudi v administraciji, v financah in v nabavi potrebna kreativnost, pa pri prodajalcih, da uspejo za toliko milijonov produktov spraviti do kupca. In v tem uspevamo. Za- to sem ponosna na te ljudi. Kaj se je za vaše podjetje spre- menilo po vstopu Slovenije v EU? Trdo je delati na tem trgu in ven- dar nam kreativnost in organizi- ranost pomagata, da izboljšuje- mo produktivnost in zmanjšujemo stroške. Moram reči, da se po vsto- pu v EU za nas postopki izboljšu- jejo in posredno cenijo. Prevozni- ki ne čakajo na carini, naši šoferji hitreje preidejo mejo, administra- tivnih stroškov je manj, priprav- Ijamo konsignacijska skladišča... Načeloma sem vesela, da smo del te zgodbe, da smo del evropske kulture komuniciranja. Kako gledate na ocene, da je v Sloveniji premalo tujih vlaganj? Moje stališče do vlaganj tujcev v Sloveniji je seveda pozitivno, iz lastnih izkušenj. Živimo kot slo- vensko podjetje, z lastnikom se vsako leto posebej vnaprej defi- nira pričakovani poslovni izid. V njem je definirana tudi stopnja vlaganja investiranja v podjet- je. Zaposleni so zelo veseii novih investicij, saj jim to pove, da smo na pravi poti ter da se dolgoročno proizvodni procesi posodabljajo v smeri večje produktivnosti in kon- kurečnosti. Imamo lastnika, ki ima izkušnje, strokoven kader, organi- zacijo. Med seboj smo povezani na različnih nivojih. Vedno je nekje med sestrskimi podjetji nekdo, ki ga lahko pokličeš, se z njim pogo- voriš, ti podeli svojo izkušnjo... Kako tuji lastniki gledajo na vključevanje podjetja v okolje, na sodelovanje z okolico? Koliko imate pri tem proste roke? Ko so tuji lastniki prišli v naše podjetje, sojieleli stike z župa- nom občine. Želeli so dobre odno- se z njim, z okolico. Sodelovanje je potrebno. Tudi jaz sem vesela, ko se župan ustavi pri nas in reče, kako je pri vas, kako ti gre? V pri- jetnem klepetu si izmenjava infor- macjje, pomagamo si na ta ali dru- gi način. Vesela sem, da je tako. Okolica pa najbrž pričakuje več pomoči? To področje je seveda odvisno od rezultatov poslovanja. Pomagamo in sodelujemo v okolju, toda pred- nost ima poslovni izid. Ko nam gre dobro, so seveda roke bolj proste in oblike sodelovanja lahko raz- lične; ni denar vedno edina mož- na rešitev. Tudi sama se rada ude- ležim kulturnih dogodkov in do- bro vem, v kakšnih pogojih delu- je slovenska kultura, še posebej na deželi. Na kakšen način uspete vedno znova zbrati potrebno energijo, potem ko imate morda tudi kak slab dan, ko ste manj uspešni? Največ časa zase imam zjutraj, ko se pripravim na dan. Ta čas upora- bim, da premislim, kaj me čaka, s kom se bom srečala, kako bom preživela dan. Potem se ponavadi stvari odvijajo najbolj prav. Vča- sih preložim kakšno zahtevno na- logo, ji posvetim več časa, se je lotim z manj naboja in energi- je... Vsako leto več pomeni več izkušenj in nekaj modrosti priha- ja vmes. Seveda pa sem rada ve- sela in sem kar pozitivno naravna- na. Sicer pa imam rada trenutke v domačem okolju in v naravi, kjer si ustvarjamo leseno hiško na jasi, kjer je tišina sredi avtohtonih dre- ves. Tarn so kostanji, pa breza in bor, ki sta povsem prepletena... V tem lahko vidiš mnogo pomenov in potem je dan lep in življenje naj- de svoj smisel. Imate odraščajoči hčerki. Kako gledata na mamo, ki je tako zelo angažirana? Ko smo o tem govorili v družini, so mi rekli: Saj te res ni dosti do- ma, ampak, ko si tu, si toliko bolj intenzivno z nami. Sčasoma mi je uspelo, sama ne vem kako, da lah- ko delo pustim v podjetju, če pa že imam kaj nujnega, grem v svojo sobo in ponaredim. Hčerki pravita, da sta veseii, ko me vidita zado- voljno in zelo sem navezana in po- nosna na njiju. Kakšne so vaše izkušnje v »mo- ski«« konkurenci, ki še vedno prevladuje v menedžerskih kro- gih. Ali se morate kot ženska bolj dokazovati? Sami veste, da smo ženske še dosti redke v tem poslu. Duropack spa- da po lastniških povezavah v med- narodno skupino papirne grupaci- je, ki ima več sto podjetij v Evro- pi in Ameriki, vsaj 350 jih je, in v njih smo samo štiri ženske direk- torice, dve v ZDA, ena v Franciji in pri nas. Pred leti sem bila mor- da opazovana, češ, iz Slovenije je in še dosti mlada, zdaj po vrnit- vi pa sem enakovredno sprejeta v to druščino. Praviloma se na takih mestih vendarle dokažeš edino le z dejanskimi rezultati, z delom, z medsebojnimi odnosi. Že prej pa sem vam govorila o tem, da je pomembno dejstvo, da stvari dobro poznaš in jih znaš ta- ko tudi predstaviti. Želim vedeti in znati in ko nečesa ne poznam, povem to vnaprej. Moram prizna- ti, da imamo v vodstvu in med so- delavci nasploh odprto komuni- kacijo in pogovore, kjer rešuje- mo probleme odprto, enakovred- no. V podjetju smo ustvarili delo- vno vzdušje in če nam bodo uspe- le zastavljene poti, bodo tudi re- zultati primerni. Tako bomo lahko še dolgo skrbeli za več kot dvesto delovnih mest, ki so pomembna za to okolje. Kako pa se ženska »drži« v po- slovnih pogajanjih? Morda je v pogajanjih z žensko ne- koliko večja verjetnost, da se izbi- rajo lepše besede, da ni tako hitro izrečena zadnja beseda. Vendar pa velja poslovnost, sposobnost, velja konkurenčna prednost kot v vsakem tržnem poslu. Opažam pa, da se spreminja tudi kultura poga- janj, predvsem se gradijo partner- ski odnosi, kjer je večja vrednost pogajanj v tem, da obe strani do- bita občutek zmage oziroma zado- voljstva v poslovnem odnosu. Za- me pravijo, da sem nekoliko adre- nalinski človek, da se rada hitro peljem, hodim po strminah, oku- šam in odkrivam zanimive stvari, kar s pridom uporabim v poslov- nem in privatnem življenju. Silvester Mavsar Foto: Roman Stopar Majda ANDROJNA je po diplomi na FaKulteti za elektrotehni- ko in računalništvo v Ljubljani svojo službeno pot pričela le- ta 1985 v tovarni papirja Videm Krško in se kasneje pridružila angleški svetovalni ekipi v matičnem podjetju ter hčerinskem podjetju, takratni tovarni embalaže TES. V času, ko je medna- rodni koncern Duropack prevzel lastništvo nad tovarno TES in jo preimenoval v Tespack, je bila kot vodja informatike od- govorna za uvajanje informacijskih sistemov v podjetju in za prenos znanj znotraj koncerna. Leta 1994 je bila izvoljena v upravni odbor družbe Tespack in še istega leta za prokurista podjetja. Leta 2001 je podjetje zapustila in postala direktori- ca ljubljanskega podjetja za podatkovne komunikacije Nil, je- seni lanskega leta pa se je vrnila v Brestanico, kjer je glavna di- rektorka družbe Duropack-Tespack. ObBrhiK oktober2004 9 gospodarstvo Predvodilnik za prvo turbino bo kmalu na gradbišču HE Boštanj je hidroelektrarna pretočno-akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi cevnimi agregati s skupno pretočno zmogljivost- jo 500 m3/s (oziroma trikrat po 166,7 m3/s). Turbine za te tri cevne agregate za boštanjsko elektrarno izdeluje ljubljansko podjetje Litostroj E.I., ki se ponaša z dolgo tradicijo proizvodnje vodnih turbin. Pogodbo za dobavo turbin, generatorjev in pripadajoče opre- me je Litostroj E.I. s Holdingom Slovenske elektrarne odpisal 7. julija lani, rok izvedbe del pa je marec 2006, torej mesec dni pred začetkom obratovanja prve spodnjesavske hidroelektrarne. Upravni odbor projekta Skupni po- dvig (It kateremu je maja lani pri- stopilo šest podjetij v okviru Hol- dinga Slovenske elektrarne) je ju- nija 2003 dal soglasje za podpis kar nekaj pogodb oziroma za oddajo nekaj pomembnih naročil predvsem za HE Boštanj. Med temi pogodba- mi je bila tudi t.i. LOT TG za pro- jektiranje, izdelavo, dobavo, mon- tažo in spuščanje v pogon cevnih agregatov za proizvodnjo električ- ne energije s pripadajočo opremo, ki jo je nato julija s Holdingom Slo- venske elektrarne podpisala druž- ba Litostroj E.I. d.o.o. Ljubljana s poddobaviteljem družbo Končar Ket d.d. iz Zagreba. Pogodba obsega tri horizontalne cevne agregate (turbi- na in generator), od katerih bo pr- vi spuščen v pogon v oktobru 2005, ostala dva agregata pa do konca ja- nuarja 2006. Litostroj E.I. je pod- pisal tudi pogodbo za LOT D oziro- ma za dobavo žerjavov v strojnici elektrarne. Litostroj E.I. je specializiran pro- izvajalec vodnih turbin, opreme za hidroelektrarne in črpalne posta- je, pa tudi industrijske in preobli- kovalne opreme. Pohvalijo se lahko s 150-letno tradicijo izdelave vod- nih turbin v Sloveniji in z več kot 50-letnim industrijskim razvojem skupine Litostroj. Blagovna znam- ka Litostroj je poznana in cenjena na vseh celinah sveta, saj so uspeš- no izcedli projekte že v 50 državah. Med njihovimi najbolj svežimi in trenutnimi projekti lahkoomenimo izdelavo turbin za HE Vuhred in HE Ožbalt, obnovo turbin na HE Medvo- de, obnovo šestih hidroelektrarn v Makedoniji, pa obnovo HE Perudca v Črni Gori, obnovo HE Peruča in HE Gojak na Hrvaškem, delo na HE Pec Mlini v BiH, delajo pa tudi na pro- jektih v Egiptu, Iranu ter v Indiji. Za boštanjsko HE v Litostroju E.I. v Ljubljana izdelujejo tri cevne turbi- ne, ki bodo imele moč po 10.850 kW. Intenziven razvoj cevnih agre- gatov se je sicer začel v sredi- ni prejšnjega stoletja. Ti stroji so namenjeni za izkoriščanje vodne energije pri nizkih padcih in velikih pretokih. Zanje je značilna hruška- sta oblika, saj sta turbina in gene- rator popolnoma potopljena v vodi. Vtok in iztok vode v turbino sta sko- raj v isti smeri, torej se smer preto- ka vode skozi pretočni trakt ne me- nja, kar povzroča manjše hidravlič- ne izgube in omogoča večje pre- točne hitrosti, s tern v zvezi pa tu- di manjše pretočne prereze. Posle- dica tega so dosti manjše višine in globine strojničnih zgradb s cevni- mi agregati, to pa pomeni manjše stroške za izgradnjo. V Litostroju E.I. za 8. december le- tos načrtujejo, da bo predvodilnik za prvi agregat že na gradbišču v Boštanju, kar bo tri dni pred pogod- benim rokom. Predvodilnik je sicer zvarjen in odžarjen in je trenutno v fazi obdelave stičnih prirobnic, opravili pa bodo še protikorozijsko zaščito. Za odpremo na gradbišče so že pripravili konus sesalne cevi in demontažno prirobnico, do 21. de- cembra bodo odpremili vse dele vo- dilnika in gonilnikov obroč, ob tern pa še servomotor vodilnika, utež z drogom ter konus turbine. Januar- ja 2005 morajo na gradbišče odpre- miti tlačno napravo, marca prihod- njega leta gonilnik, turbinsko gred, tesnilko gredi in ležaje, še en me- sec kasneje pa mazalno napravo, sistem tlačnega zraka ter hladil- ni in drenažni sistem. Predvodilnik za drugi agregat bodo po načrtih na gradbišče dostavili 25 dni po prvem, še 25 dni kasneje pa še predvodilnik za tretji agregat. Predvodilniki so osnova za to, da na gradbišču hid- roelektrarne sploh lahko nadaljuje- jo z nameščanjem turbine. Predvodilnik za prvi agresat boštanjske HE je trenutno na obdela- vi, 8. decembra pa bo ie na gradbišču v Boštanju. Opaii in betoniranje sesalne cevi - cevni a$re$ati imajo značilno hruškasto obliko. io oktober 2OO4 ObzöriiiK gospodarstvo Perharic namesto Jalavica Na skupščini Nuklearne elektrar- ne Krško 25. oktobra so potrdili že napovedano zamenjavo hrvaškega člana dvočlanske uprave družbe. Dosedanjega predstavnika hrva- škega elektrogospodarstva v upra- vi NEK Vladimirja Jelaviča bo za- menjal nekdanji tehnični direktor nuklearke Hrvoje Perharič. P.P. Zaradi bolniške vsak dan no dela tisoč ljudi Konec septembra so se na razšir- jenem sestanku sestali člani Ob- močnega združenja seniorjev za Posavje, ki so povabili tudi župa- ne posavskih občin in predstavni- ke podjetij. Direktor GZS OZ Po- savje Marjan Šunta je očrtal po- savsko gospodarstvo, v katerem sta gonilni sili tako po cistern pri- hodku od prodaje kot tudi dobič- ku, kapitalu in številu zaposlenih dve panogi, in sicer iz področja oskrbe z električno energijo, pli- nom in vodo, ter proizvodnja vlak- nin, papirja in tisk. Kljub temu da posavsko gospodarstvo ne stagni- ra, pa je Sunta med drugim pou- daril, da tudi ne generira velikih dobičkov, ki bi bili lahko vir novih projektov, rezultati regijski raz- vojnih programov pa bodo vidni šele čez desetletje ali še več. An- ton Koren, direktor OE Zavoda za zaposlovanje, je poudaril, da je vzpodbuden trend upada brezpo- selnosti, saj je na zavodu prijav- Ijenih tisoč oseb manj kot v pre- teklem letu ali 3727 oseb, od te- ga preko 2000 žensk. 0 zdravstvu je spregovoril direktor krške eno- te Zavoda za zdravstveno zavaro- vanje Stanislav Čuber, ki je med drugim povedal, da porabimo v re- giji letno za 8,5 milijard SIT t.i. zdravstvenega denarja. Vsak dan v letu je v posavskih podjetjih za- radi bolniškega dopusta odsotnih skupno preko 1000 oseb, Posav- ci pa zaužijemo letno kar za do- bri 2 milijardi SIT zdravil. Univer- zo za tretje življenjsko obdobje, ki so jo lani ustanovili v Sevnici v sklopu Srednje sole in v katero se je vpisalo 150 slušateljev, je pred- stavila predsednica Univer'ze Ma- rija Jazbec, ki je pri tern povabi- la tudi občane iz sosednjih občin, da se jim pridružijo v novem štu- dijskem letu. B.M. Taninu priznanje za gospodarsko dosožka Območna gospodarska zbornica Posavje je posameznikom in organizacijam na prireditvi v viteški dvorani bre- žiškega gradu podelila priznanja za inovacije ter najvišje priznanje za gospodarske dosežke v letu 2003. Preje- li so jih kreativna skupina za razvoj embalažne kulture pri podjetju Duropack Tespack Brestanica za modular- ni predalčni sistem TriBox (priznanje sta prevzela Roman Stopar in Alenka Knez), Vino Brežice oziroma inova- torji Dragoslav Djakovič, Sandi Dušič, Marjan Petaci in Boris Franko za inovacijo postopka impregnacije negazi- ranih pijač s plinastim dušikom ter inovatorja Branko Kos in Tomaž Jaklič iz podjetja INO Brežice Krška vas za inovacijo dvovrstni vibracijski rahljalnik s pnevmatsko napravo za globinsko dognojevanje. Priznanje obmocne gospodarske zbornice Posavje za poslovne dosežke v letu 2003 pa je prejelo podjetje Tanin iz Sevnice ob 80- letnici delovanja. Podjetje Tanin Sevnica je v regiji prisotno že 80 let. Upravni odbor GZS OZ Posavje je podjetju pode- lilo priznanje za poslovne dosežke za dolgoletno sodelovanje v gospo- darstvu Posavja in za vključevanje v mednarodno delitev dela. Kot so še zapisali, je gospodarska učinkovistost podjetja preverjena, njihovi načrti razvoja temeljijo na znanju, pri tern pa upoštevajo, da je tovarna del okolja, ki ga želijo ohraniti in izboljševati. Inovacija TriBox sistem izhaja iz ne- kdanjega MultiBox predalčnika, le da so predalom v Tespacku Bresta- nica 'dodali še kovčke in odlagalne police, izdelek, ki je v celoti izde- lan iz troslojnega valovitega karto- na, pa je namenjen arhiviranju do- kumentov ter odlaganju drobnega pisarniškega materiala. Uporaben pa je tudi v gospodinjstvih, pred- vsem v otroških in delovnih sobah. Z uvedbo impregnacije negaziranih pijač s plinastim dušikom so v Vinu Brežice med drugim dosegli večjo varnost proizvodov v smislu mikro- bioloških vplivov na proizvod, mož- nost višjega nakladanja proizvodov na palete zaradi boljših mehanskih lastnosti proizvodov, s tern bolj- šo izrabo skladišča, izgled embala- že na trgovski policipa je v primer- javi s konkurenco, ki ne uporablja dušika, bistveno boljši, ke rizbolj- šuje tržno pozicijo blagovne zname in posredno vpliva na boljše prodaj- ne rezultate. Dvovrstni vinracijski rahljalnik s pnevmatsko napravo za globinsko dognojevanje je nemanjen pred- vsem oskrbi tal v sadjarstvu in vi- nogradništvu, lahko pa se uporab- lja tudi v okviru drugih kmetijskih panog, kjer je potrebno učinkovi- to rahljanje tal do globine 50 cen- timetrov. Z rahljanjem tal se zago- tavlja boljši razvoj koreninskega si- stema in rast rastlin ter boljšo pre- pustnost vode. L.P. Priznanje za gospodarske dosei- keje direktorju Tanina Ivanu Mir- tu (levo) podelil predsednik UO GZS OZ Posavje Mihael Kežman. u //T TERMOELEKTRARNA 1 BRESTANICA hse Holding Slovenske elektrirne d.oo PROIZVODNJA-SEPTEMBER 2004 VIR PROIZVODNJA OBRATOVALNE URE ŠTEVILO ZAGONOV PLINSKIBLOK1 7.990 kWh 1 3 PLINSKIBLOK2 66.766 kWh 4 2 PLINSKI BLÖK 3 64.796 KWh 3 1 PLINSKI BLÖK 4 4.052.000 kWh 46 8 PLINSKI BLÖK 5 5.434.000 kWh 60 12 PARNATURBINA1 14.144 kWh 2 1 PARNATURBINA2 10.505 kWh 2 1 MERITVE EMISIJ - SEPTEMBER 2004 projzv SOx NO, CO Dimno število cnota Corivo ma/m3 ma/l"3 ma/m3 Bacharach izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno iztnerjeno dovoljeno PB1 KOEL 256 1700 368 450 17 100 4-5 6 PB2 KOEL 201 1700 385 450 15 100 5 6 ZP 0 35 241 350 12 100 0 2 PB3 KOEL 261 1700 375 450 23 100 4-5 6 ZP 0 35 220 350 5 100 0-1 2 PB4 KOEL 3 1700 66 150 16 100 1 2 ZP 0 35 67 100 1 100 0 2 PB5 KOEL 1 1700 68 150 3 100 0 2 ZP 0 35 74 100 1,6 100 0 2 ZP - zemeljski plin KOEL - kurilno olje ObzonÜK oktober2004 11 gospodarstvo Jože Pianino: Ponovno bi se odločil za Mercator V prvih novembr- skih dneh se bo po štirideset letih in pol delovne do- be v trgovini upo- kojil zagotovo v Krškem in okolici najbolj poznan in priljubljen »naj- boljši sosed« Jo- že Planinc. Zrasel je v družini med enajstimi brati in sestrami, ki jih je mati ze- lo odločno vzgajala in izšolala prav vseh dva- najst. Jože Planinc se še danes dobro spom- ni, kako se je prvič srečal s trgovino in se šel učit oblečen v sosedove hlače in obut v ma- mine čevlje. Po prvih letih službovanja v tr- govini je končal tudi poslovodsko solo. Pred tridesetimi leti je prišel v Mercatorjevo trgo- vino Univerzal, po letu dni pa je prevzel kot poslovodja prodajalno Market na Vidmu na- sproti kulturnega doma, ki je bila takrat v Krškem edina velika trgovina. Delali so do- bro in presegli vse rekorde v prometu, ta- ko da je Jože leta 1978 dobil priznanje Zla- ti znak Mercatorja«. Iz Marketa ga je pot vo- dila v Nakupovalni center, po njegovi adap- taciji pa je zadnja leta vodil samopostrežno prodajalno »Podmornica«. »Po devetih letih službovanja v kolektivu s štirinajstimi zaposlenimi lahko rečem, da smo.bili zelo uspešni, ena najboljših proda- jaln v svojem velikostnem razredu v Merca- tor - Dolenjska, d.d.«, pove s ponosom sicer vedno skromni in prijazni Jože Planinc. Vedno ste bili nasmejani in dobre volje, ka- ko vam je to uspevalo? Verjetno mi je bilo prirojeno, da imam zelo rad ljudi. Tudi v kolektivu smo se vedno ze- lo dobro razumeli in bili kot eden. Torej sem imel vse pogoje, da sem rad hodil v službo. Vedno sem se trudil, da sem zadovoljil kup- ce in svoj odnos do trgovine prenašal na so- delavce. Zadovoljni kupci so mi vlivali novih mod, vplje in energije. Kako je potekal vaš delovni dan? Preden se je prodajalna odprla, je moralo biti vse čisto in pripravljeno. Joj, kako smo vsako jutro hiteli. Tudi sam sem vedno poma-" gal, posebej pri kruhu in mleku. Nato sem v dobri uri uredil poslovodsko delo in se vnovič posvetil trgovini. Ob tern ne morem prezreti velike pomoči Magde Žarn, ki je bila v »Pod- mornici« vseskozi moja desna roka, tako da sem bil lahko pretežni del delovnega časa prebil v trgovini, med sodelavci in kupci. Poznani ste po tern, da ste vedno za vsako- gar našli prijazen dober dan in lepo bese- do, da ste mnogo mlajšim od vas vedno po- nudili, da jim pomagate ponesti vrečko z nakupljenim blagom v avto. Nasmeh in dobra volja sta bila in bosta velika potenciala trgovine. Rad sem ogovoril pose- bej starejše kupce in otroke. Spoštoval sem vsakogar, ki je zaupal naši prodajalni. To mi je bilo izkazano tudi lani, ko so na slovenski ravni kupci izbirali trgovinskega poslovodjo leta. Izbran sem bil na peto mesto, najbolj- ši izmed Mercatorjevih. To priznanje mi ve- liko pomeni. Še danes, ko grem po ulici, me ljudje ustavljajo, da kakšno rečemo, in tako se je težko upokojiti. Sam sem se na ta ko- rak pripravljal dobro leto dni. Ko se danes ozrete nazaj? Mercator mi je pomenil vse, tudi dal sem mu vse. Nikoli nismo imeli visokih plač, so bile pa redne. V kolektivu smo se razumeli, za- radi našega truda nas je razumelo in spošto- valo tudi vodstvo v Novem mestu, še pose- bej gospa Mumova nam je vedno znala pri- sluhniti. V Mercatorju so nam omogodli veli- ko izobraževanja, vsako leto organizirali dan Mercatorja, kjer sem lani v Mariboru prejel nagrado, skupaj smo nazdravljali novemu le- tu... Mislim, da se zaposleni v Mercatorjevih trgovinah počutijo varne. Če ne bi bilo ta- ko, bi marsikdo že odšel delat k drugim tr- govcem. To, da se zaposleni počutimo do- bro, občutijo kupci in se radi vračajo v na- še prodajalne. In jutri? Prvega novembra bom upokojenec. Ostal bom kupec Mercatorja, saj se bom rad vračal med prijazne ljudi »najboljšega soseda«. Če bi lahko še enkrat izbirali... Ponovno bi se odločal za enako življenjsko pot. Ponovno bi sei med trgovce, ponovno bi se odločil za Mercator. M.D. Prireditve in dogodki v Mercatorjevem NAKUPOVALNEM CENTRU KRŠK0: Otroška prireditev: TETKA JESEN vsoboto, 6.11.2004, ob 11.uri, ROKODELSKA TRŽNICA v organizaciji Druitva za delo na domu "ŠKRIJA", 20. in 27.11.2004. !M MercBtornaJfro/jsi' sosed Me.eatos Dote"|Sl>a.J d L«.Ma 9 Nco tosio Novi hotel z restavracijo broz zamrzovalnif] skrinj Prejšnji teden je bila v Ljubljani slovesna ot- voritev Hotela Mons, hotela s štirimi zvez- dicami in kongresnega centra, ki sicer že od septembra posluje ob zahodni Ijubljan- ski obvoznici (izvoz Brdo). Zanimivo je, da poslovanje tega v mnogočem posebnega cen- tra vodi posavski rojak in znani slovenski me- nedžerAndrej Božič. Tako imenovani di- zajn hotel, ki ga od- likuje sodobna ar- hitektura Borisa Po- drecce, enega naj- bolj uglednih arhi- tektov svoje gene- racije v Evropi, raz- polaga s 111 soba- mi, poleg tega so uporabnikom na vo- Ijo štiri po uglednih slovenskih arhitektih poimenovane kongresne dvorane za skupno 420 udeležencev, ki jih lah- ko fizično in tehnično prilagajajo organizaciji različnih dogodkov. Po besedah generalnega direktorja Andreja Božiča Hotel Mons uvaja na slovensko tržišče atraktivno novost - samopostrežno restavraci- jo v obliki tržnice za 320 gostov. Gostje kroži- jo med stojnicami in izbirajo jedi, ki jih njiho- vi kuharski mojstri iz svežih sestavin priprav- Ijajo neposredno pred njimi in po njihovih že- Ijah. Okrepčajo in posladkajo se lahko tudi s slaščicami, domačim pecivom in kruhom, ki jih vsak dan pripravljajo v lastni slaščičarni in pe- .karni. Samopostrežna restavracija Polna skle- da je prostorsko ločena od glavnega hotelske- ga poslopja ter je z velikim urejenim parkiriš- čem namenjena Ljubljančanom, a tudi traq- zitnim gostom. V zagotovilo, da v restavraciji uporabljajo le svežo hrano, nam je Andrej Bo- žič pojasnil, da v opremi hotela sploh nimajo zamrzovalnih skrinj, pač pa samo hladilne za shranjevanje hrane. R AD I 0 l=IJI=rac|1B93FW0 K R Š K 0 12 Oktober 2004 ObŽofhiK gospodarstvo Civilna inidatiya Boršt gradbeno dovoljenje »ma pravne podlage Vaščani Boršta in okoliških vasi že nekaj časa nasprotujejo nameri brežiške Občine, da v njihovi bližini zgradi zbirno reciklažni center za odpadke. Organizirali so se v civilno iniciativo, pod peticijo proti načrtovani gradnji zbrali.več kot 1000 podpisov prebivalcev krajev- nih skupnosti Cerklje ob Krki, Skopice in Krška vas in ker so se po vo- litvah na predvideni lokaciji pričela prva dela, so ubrali pravno pot za ustavitev te gradnje. Kot pravi odbor civilne iniciative Boršt pod vodstvom Branke Pirc, jim je žu- pan Andrej Vizjak tik pred volitvami zagotovil, da se gradnja ne bo začela mimo soglasja okoliških prebivalcev, a se je le tri dni po volitvah zgodilo rav- no nasprotno. Vizjak na drugi strani zanika, da bi kadarkoli obljubil, da ne bo spoštoval zakonskih predpisov, ki brežiško Občino obvezujejo, da do konca letošnjega leta uredi zbiranje in sortiranje odpadkov na svojem območju. V civilni iniciativi sicer menijo, da gre najbrž predvsem za preizkuša- nje terena oziroma njihove potrpežljivosti, ki pa je počasi zmanjkuje. Na njihov predlog je tako Krajevna skupnost Cerklje ob Krki okoljskim inšpektoratom, upravni inšpekciji, državnemu pravobranilstvu, tožilstvu in varuhu človekovih pravic poslala predlog za odpravo gradbenega do- voljenja za gradnjo zbirno reciklažnega centra po nadzorstveni pravi- ci. V njem trdijo, da je Upravna enota Brežice gradbeno dovoljenje ko- munalnemu podjet- ju KOP Brežice izdala brez ustrezne pravne podlage oziroma brez vseh potrebnih sogla- sij in na podlagi neres- ničnih podatkov, pro- jektna dokumentacija pa ne vsebuje tehno- loškega načrta z opi- som kapacitet objek- ta, kar bi omogoči- lo presojo vplivov ob- jekta na okolje. Žu- pan Vizjak na to pravi, da nasprotniki grad- nje napadajo napač- no gradbeno dovoljenje, saj je investitor projekta Občina, ki si je prido- bila svoje gradbeno dovoljenje, na podlagi katerega se je nedavno za- čela gradnja. V civilni iniciativi so prepričani, da gre ravno zaradi takš- nih nejasnosti (denimo o vlogi KOP-a v projektu) ne le za formalne na- pake ali površnosti, temveč za namerno zamegljevanje resničnih name- nov projekta, ki katerega bi lahko nastalo marsikaj, tudi reciklažna to- varna ali deponija. Združeni v civilni iniciativi so odločeni, da bodo gradnjo na vsak na- čin ustavili. Če s predlogom za odpravo gradbenega dovoljenja ne bo- do uspeli, lahko pride tudi do hujše zaostritve nasprotovanja. Oziro- ma kot pravi Branka Pirc: "Bojim se, da bodo v tern primeru Ijud- je vzeli stvari v svoje roke." Žu- pan Vizjak pa svari pred posku- som nasilne preprečitve gradnje: "Mi ne moremo in ne smemo do- pustiti, da bi bila Občini Brežice prizadeta kakršnakoli škoda." Ta- ko obe strani ostajata vsaka na svojem bregu, mostu med brego- ma pa zaenkrat - ni nikjer na vi- diku. P. Pavlovič Civilna initiative! Boršt z Branko Pirc na če- (u: Zbirno reciklaznesa centra pri nas ne bo! Zakoličeno gradbišče za sporno gradnjo ob obstoječem objektu brežiškega KOP-a Zaposlimo vaš denar. Samo dobro rialožen denar lahko dobro dela za vas. S pomocjo naših svetovalcev lahko svoje premoženje na enem mestu učinkovito naložite in razporedite v klasično varčevanje in depozite, varčevanje in naložbe z življenjskim zavarovanjem in v vzajemne sklade. Klasična varčevanja in depoziti Izbirate lahko med različnimi oblikami klasičnih bančnih varčevanj in depozitov, za različna časovna obdobja, v domači in tuji valuti. Bančno zavarovalništvo Izbirate lahko med varčevanjem in različnimi naložbami denarja, ki imajo vključeno življenjsko zavarovanje. Odločite se lahko za postopno varčevanje ali enkratni polog prihrankov in poljubno izberete zavarovalno kritje. lUaložbe v vzajemne sklade Varčujete lahko v delniških, obvezniških in kombiniranih vzajemnih skladih, ki imajo sredstva vložena v vrednostnih papirjih tako na domačem kapitalskem trgu kot tudi na najveqih kapitalskih trgih v svetu. Tudi v vzajemnih skladih lahko varčujete po svojih zmožnostih; z enkratnim vplaälom ali postopnim varčevanjem v manjših zneskih prek varčevalnih načrtov. www.nlb.si ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Posavje - Krško ObWrniK Oktober2oo4 13 predstavitov Certifikat kakovosti za krške poklicne gasilce kot ppiznanje in vzpodbuda Oktober, mesec požarne varnosti, se je za krške poklicne gasilce začel s posebno slovesnim dogodkom. Poklicna gasilska enota (PGE) Krško je namreč 1. oktobra kot prva gasilska brigada v Sloveniji prejela certifikat kakovosti po standardu ISO 9001: 2000. To je veliko priznanje in potrditev 57-clanskemu kolektivu tako za strokovno kot organizacijsko delovanje. "Prepričani smo, da nam bo certifikat pri opravljanju naših storitev samo še v dodatno oporo in vzpodbudo za še boljše delo", pravi direktor PGE Krško Anton Žigante. Poklicna gasilska enota Krško bo kmalu praznovala četrt stoletja delovanja, saj je bila formirana v letu 1980, natančneje 1. mar- ca tega leta, ko so jo z name- nom, da bi zagotovili večjo var- nost in zaščito prebivalstva v pri- meru naravnih in potencialnih in- dustrijskih nesreč v okolju, usta- novili tedanja Samoupravna inter- esna skupnost za varstvo pred po- žarom občine Krško, Občinska ga- silska zveza Krško ter podjetji Nu- klearna elektrarna Krško in Tovar- na celuloze in papirja Ouro Salaj. Ob ustanovitvi je gasilska enota štela 34 operativnih delavcev ter tri administrativno-tehnične de- lavce, razpolagala pa je s sedmi- mi vozili. Četrt stoletja kasneje... Danes PGE Krško šteje 57 zapo- slenih, od tega 48 operativcev, ki razpolagajo z najsodobnejšo gasil- sko-tehnično reševalno opremo, strokovnim znanjem in tudi do- brim organiziranim delovanjem, kar potrjuje tudi prvi podeljeni certifikat po standardu ISO 9001: 2000 na področju gasilstva v Slo- veniji. Slednjega je javnemu za- vodu Poklicna gasilska enota Kr- ško izdal Slovenski inštitut za ka- kovost in meroslovje, v njegovem imenu pa 1. oktobra na svečano- sti v krškem Kulturnem domu po- delil direktor inštituta Igor Likar. Slavnostni govomik na podelitvi je bil župan Občine Krško Franc Bogovič, slovesnega dogodka pa so se udeležili tudi številni vidni predstavniki političnega, gospo- darskega javnega življenja na lo- kalni in državni ravni. Z lepim kul- turnim programom so ga popestri- li glasbeniki. Ustrezni pogoji za uspešno delo Poklicna gasilska enota Krško do- muje na Tovamiški utici 19 v Kr- škem, kjer ima prostore v starem pritličnem domu Občinske gasil- ske zveze ter v novem delu zgrad- be, ki so ga dogradili v letu usta- novitve. Poleg primernih prostor- skih pogojev pa so za uspešno de- lovanje nujno potrebna ustrez- na materialno-tehnična sredstva (vozila, orodja in naprave za re- ševanje, osebna in skupna za- ščitna oprema, sredstva za gaše- nje in reševanje). PGE Krško je v zadnjem obdobju veliko vloži- la v posodobitev tako vozil ka- kor ostale opreme. Ob tem je po- trebno poudariti, da so pri tem s pomembnim deležem sodelovali Nukleama elektrarna Krško, Vi- pap Videm Krško, Termoelektrar- na Brestanica in Občina Krško. Rezultati petletnega posodablja- nja (2000-2005) so že vidni, saj se je vozni park močno izboljšal. Na razpolago imajo namreč štiri no- va večja gasilska vozila znamke Mercedes (gasilsko avtocistemo, kombinirano gasilsko vozilo, ve- liko avtocisterno za posredovanje v kontaminiranem področju in te- rensko vozilo Unimog) ter tudi no- vo hitro tehnično reševalno vozi- lo Land Rover - Defender, ki omo- goča samostojno posredovanje ob manjših požarih in manjših pro- metnih nesrečah. Slavnostni govornik na slovesni podelitvi je bil krski iupan Franc Bogovič, udeležili pa so se je številni vidni predstavniki druzbene- $a iivljenja. Direktor Poklicne gasilske enote Krlko Anton Žigante je certifikat kakovosti prejel iz rok direktorja Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje Igorja Likarja. 14 Oktober 2004 ObZOHÜK prodstavitov Ne le gašenje, še marsikaj dru- gega Redna dejavnost PGE Krško je stalna neprekinjena 24-urna ga- silsko-reševalna služba v objek- tu Poklicne gasilske enote (naj- manj pet gasilcev-tehničnih reše- valcev), v objektih NEK (dva ozi- roma po potrebi trije), v objek- tih TE Brestanica (eden ali dva) in v objektih podjetja Vipap Vi- dem Krško (dva gasilca-tehnična reševalca). V redno dejavnost šte- je tudi stalna pripravljenost zapo- slenih na domu z možnostjo vpo- klica. Dopolnilne dejavnosti kr- ških poklicnih gasilcev pa so ser- vis in vzdrževanje gasilnikov za pogodbene in ostale stranke (let- no opravijo preko 6000 pregledov in servisov), vzdrževanje izolirnih dihalnih aparatov za lastne potre- be, za NEK, Vipap Krško, posavske gasilske zveze in društva, nadzor hidrantnega omrežja, požarno va- rovanje na prireditvah in požar- no varovanje raznih objektov (po naročilu), oskrba s pitno vodo za romska naselja, v sušnih obdobjih pa tudi za druge občane, preven- tivno varstvo pred požari, občasno protipožarno varovanje na leta- lišču Cerklje ob Krki, opravljanje negasilskih del z gasilsko tehniko, delo potapljačev... Z Občino Krško imajo pogodbo o izvajanju javne gasilske službe, z nekaterimi go- spodarskimi firmami (NEK, Vipap, TEB...) pogodbe o izvajanju pre- ventivnega in intervencijskega požarnega varovanja, z Upravo RS za zaščito in reševanje pa pogod- bo o izvajanju reševanja v cestno- prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. PGE se ponaša predvsem z izvajanjem preventiv- nega požarnega varstva v NEK vse od njene ustanovitve dalje, pa s požarnimi stražami pri remontih v nuklearki, s sodelovanjem v va- ji NEK 2002, s posredovanji pri ne- srečah s klorom, pri požaru v Ter- mah Čatež decembra 2002... Varnost ni samoumevna V današnjem syetu in času je ze- lo poudarjen občutek, da je člove- kova varnost temeljna vrednota in pravica, ob tem pa se premalo za- vedamo, da ta vrednota oziroma pravica ni samo po sebi umevno dejstvo ali danost. Za varnost si je namreč treba prizadevati na vseh področjih vsak dan znova. Takšna je pač realnost, za katero je po- trebno porabiti tudi nekaj sred- stev, ki pa se vedno obrestujejo, saj človekovo življenje nima ce- ne. Dogodki v svetu, razne narav- ne nesreče, požari, vodne ujme, prometne nesreče, industrijske nesreče in celo teroristični napa- di vse bolj kažejo na pomen zašči- te in reševanja. Sicer je res, da je znanje o tem, kako pomagati se- bi in drugim ob nesrečah, elemen- tarno znanje vsakega posamezni- ka, vendar moramo zagotoviti tu- di organizirane in posebej usposo- bljene enote, kakršna je Poklic- na gasilska enota Krško, brez ka- tere ne moremo računati na učin- kovito zaščito in reševanje. Dobra zaščita pa ne pomeni samo boljše varnosti, pomeni tudi boljše po- čutje, boljše življenjske in delo- vne pogoje za vse občane, vse to pa nam zagotavljajo tudi poklicni gasilci, ki z dušo in srcem oprav- Ijajo poklic, ki ni preprost. Ta po- klic namreč spremljajo solze žalo- sti in sreče, ob tern-pa se utrjuje prijateljstvo, vztrajnost, pogum in predanost. Dokazano nepogrešljivi pri zago- tavljanju varnosti Pripadniki Poklicne gasilske enote Krško so v minulem letu interve- nirali kar v skoraj 1700 dogodkih, od tega v 99 primerih požara, oko- li 36-krat pri tehničnih intervenci- jah, 14-krat pa pri nesrečah z ne- varno snovjo. Opravili so 151 pre- vozov pitne vode, na 331 požarnih stražah so prebili 1750 ur, opravi- li pa so tudi 895 preventivnih pre- gledov. Poklicna gasilska enota Kr- ško je v številnih uspešnih inter- vencijah dokazala, da si požarne varnosti, pa tudi varnosti v širšem pomenu besede, v občini Krško pa tudi v sosednjih občinah, brez nje skoraj ni mogoče predstavljati. /Poklicna ^ Xgasilska^v I ENOTA I Predstavniki izmen $asilcev Poklicne gasilske enote Krško ob po- delitvi certifikata kakovosti z vodjem projekta Alešem Stoparjem na čeiu. PGE Krško se po posodobitvah v zadnjih letih ponala s sodobnim gasilskim voznim parkom. ObzÖffiiK oktober2004 15 KAMNITI VRTOVI POSAVJA piše: Polona Brenčič POKOPALISCE V BRESTANICI Noč ob grobu "^^ Čas se neslišno izmika za robom večerne tišine. Sveča, ki s stenjem umira, z voskom pečati spomine. Noč, ki objema gomile, vklesana imena prekriva. Prides in greš. Kot popotnik. Smrt je, ki igre dob/vo. (Asta Malavašič) Mogočno, celo strašljivo se dvi- guje grajsko po- slopje na visoki skali in ščiti ne- bogljenost kra- ja pod seboj, ki leži v ozki dolini ob potoku Bre- stanica, v no- vejšem času pa se širi predvsem proti Senovemu. Že v rimskih ča- sih je tod mimo vodila cesta od Neviodunuma (Drnovo) pro- ti Celei (Celju), o čemer priča- jo ostanki milj- nikov. Zname- nita bazilika, ti- hota samosta- na, okus po vroči čokoladi, spomin na kru- tost vojne, množica električnih žic, ki spremi- njajo podobo in industrija, ki prinaša v kraj sodobnost, vse to zaokroža podobo kraja, ki se prvič omenja že leta 895 z imenom Ric- henburch, kasneje bolj znan kot Rajhenburg, danes Brestanica. Pokopališče ob cerkvi se širi Pokopališče se nahaja strmo dvignjeno na hribu za brestaniško železniško postajo. Do njega se pripelješ skozi predel imenovan Šut- na, to ime je dobil ob gradnji župne cerkve sv. Petra, ko so izkopano zemljo nasipali na pot proti Savi. Območje pod cerkvijo pa je imenovano Kantalon, kar po prof. Toporiši- ču pomeni, da je to prostor, kjer je bilo ver- jetno nekoč svetišče poganskih Slovanov. Po- kopališče v Bresta- nici je prvotno in se stiska ob nekdanji župni cerkvi sv. Pet- ra, ki se prvič po- sredno omenja leta 1213 in neposredno leta 1341. Že pred letom 1213 je bil tu sedež vikariata, za- to je tudi pokopa- lišče z grobno kape- lo sv. Mihaela, v ka- teri je bila kostnica . in je stala pred da- našnjim vhodom na pokopališče ter bi- la z njim povezana s pravokotno vežo, nastalo zgodaj. Po- kopališče se je sprva širilo le okoli cerkve, nato so ga razširili v hrib za cerkvijo. Franciscejska katastr- ska mapa iz leta 1825 kaže pokopališče okoli župne cerkve v obliki nepravilne- ga petkotnika, ki se je širilo med solo, leseno kaplanijo, konjsko štalo, župniš- čem in Mohorjevim hribom. Leta 1838 so podrli kapelo sy. Mihaela in uredili trg med cerkvijo in solo, ki so jo v letih 1859 - 1 860 na novo zgradili. Pokopališče je razdeljeno na tri dele, prvi del se nahaja levo od vhoda, dru- gi del desno od vhoda, tretji del leži viš- je za osrednjim križem, kjer naj bi se opravljali žarni pokopi. Kraj je že do- kaj zgodaj dobil mrliško vežico. V le- tih 1968 - 1969 so jo uredili v delu ne- kdanje župne cerkve sv. Petra z ločitvi- jo južne ladje in roženvenške kapele od ostale cerkve, v zakristiji pa so uredi- li sanitarije. Cerkev sv. Petra irfposlop- je nekdanje sole povezuje zid, ob ka- terem se nahajajo nekoliko večji, bolj mogočni grobovi družin Kacjan, Rai- ner, Ivane, Poščič, Kosar, Greljo, Kržiš- nik in Bevec, ob sami cerkvi pa so gro- bovi družin Švajger, Potrč, Unschuld, Kunej, Presker in Preskar. Pokopališče kljub prostorski stiski še vedno čuva zanimive ostanke preteklosti, nagrob- nike, ki danes vse bolj izginjajo in dobiva- jo cenene nadomestke - marmorne plošče. Ohranjeno je nekaj starejših kamnitih na- grobnikov, na katerih so črke že močno ob- ledele, malo je še črnih železnih križev s po- dobo Kristusa in baročno okrašenim prosto- rom za priimek in ime. Prevladujoča večina je marmornih plošč, na novejših grobovih pa so postavljeni tudi leseni križi. Zanimivi kam- niti nagrobniki, ki so dokaj različno oblikova- ni (zaključujejo se kupulasto ali v obliki pi- ramide, nekateri nosijo na vrhu križ) pripa- dajo družinam Kelhar, Zmavc, Vutkovid, ve- leposestniku Alojziju Lenčku in Ivanu Mat- ku, nadučitelju, ki je bil častni tržanu Rajhen- burškega in pisca Kronike trga Reichenbur- ga in okolice. V cerkvi se nahaja najstarejši nagrobnik Margarete Brestaniške (Reichenburške) iz leta 1502. Prizadevanja za novo po- kopališče Že v 60. letih 20. stoletja so se po- javile potrebe po povečanju in ob- novitvi pokopališča, ki je bilo do leta 1968 namenjeno pokopava- nju umrlih iz dveh krajevnih skup- nosti: Brestanica in Senovo. Pred- log je bil celo, da se zgradi skup- no pokopališče za obe KS, vendar do realizacije ni prišlo. V Brestani- ci se torej že daljše obdobje ukvar- jajo s problemom prostorske sti- ske pokopališča in propadanjem nekdanje župne cerkve sv. Petra. Trenutno je na pokopališču preko osemsto grobnih mest, letno opravijo med 25 - 35 pokopov. Pokopališče je urejeno in vzdrževano, vidna so prizadevanja, da se v danih razmerah, ki vsekakor niso ugodne in terjajo iznajdljivost, veliko dela in energije KS Brestanica pri iska- nju novih grobnih mest in vzdrževanju obsto- ječega stanja, zadosti potrebam in tudi priza- devanja posameznikov, ki za prostore svojih umrlih lepo skrbijo, razen redkih izjem. Vse- kakor pa brez novega planiranega žarnega zidu in postopne ureditve celotnega pokopa- lišča funkcioniranje ne bo mogoče, vprašljivo je tudi vidno propadanje kulturnega spome- nika cerkve sv. Petra kot ene starejših cerkva. Dela na pokopališču, ki naj bi se začela že v preteklem letu, še vedno stojijo, tako da se rešitev nekoč lepega in zanimivega pokopa- lišča vse bolj odmika v negotovo prihodnost. Nagrobnik Ivanu Matku (1853-1905), nadučitelju in častnemu krajanu Brestanice Pokopalisče z nekdanjo župno cerkvijo svetega Petra Trapistovsko pokopališče Trapisti, ki so prišli v rajhenburški grad leta 1881, so s svojim delom močno vplivali na življenje v kraju, saj so bili izrazito gospodarsko naravnani. V okolici gradu so imeli tudi svoje pokopališče za umrle člane reda, urejeno kot gaj in obdano z zidom, posejano le s križi v vrstah. Po drugi svetovni vojni je bilo pre- orano in zravnano z zemljo. Leta 1991 je Občina Kr- ško tarn postavila spominsko obeležje. Prav poseben je bil njihov način pokopavanja, ki ga je opisal Ivan Matko v kroniki Rajhenburga: »Mrliča neso v odprti rakvi na svoje pokopališče, ondi ga brez rakve pol- ožijo v grob, ter ga zagrebejo. Mrtvega se v molit- vi spominjajo 30 dni, ter je ves ta čas pri obedu pri- pravljeno za-nj namizno orodje, kakor tudi njegov delež jedil, ktera darujejo revežem.« 16 Oktober 2004 ObZÖflÜK ObzökiiK Tematska pr-ilogra. štev. 1, oktober 2OO4 ZrVeti v Posa^ju Avtocesta na odšekih Smednik - Krška vas in Kr- ška vas - Obrežje, ki naj bi bila po napovedih odpr- ta še v letošnjem letu, je že dalj časa spremljevalka življenja posavskih ljudi. Kaj bo prinesla, kaj morda j odnesla, bo povedal čas. Na to bomo vplivali, o tern bomo govorili, ko bo gotova, ko bo promet v celo-J ti stekel po njej. Ali jo bomo znali izkoristiti in z hje potegniti kakšnega utrujenega, žejnega, posavskih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti željnega popotnika - tudi to bomo še videli. Zagotovo je avto- I cesta že med gradnjo vnesla v Posavje kar nekaj Iju- bih in neljubih sprememb, na katere smo se hočeš nočeš morali navaditi. Odprla je marsikatero delo- vno mesto in še kakšnega bo, saj bo tu vzdrževanje ceste, tudipobiranjecestnineinšekaj. Otembomo I v prihodnje še zagotovo veliko besedovali, pisali in I upamo, da tudi čim več dobrega udejanili. I Uredništvo Posavskega obzornika želi-s to prilogo ! I predstaviti nekaj tistih, ki so v Posavju pustili pe- I čat. Pogledali smo v zgodovino in strnili gradivo o I gradnji slovenskega avtocestnega križa in na poseb- I no mesto umestili del novozgrajene ceste Smednik- j I Krška vas - Obrežje. Trud in znoj. številnih, ki so de- lali ha avtocesti, bosta za vedno ostala skrita v zem- I ]ji ali v plasteh asfalta kot že velikokrat doslej. Za I vsem tem stojijo tudi znanje, stroka ter ure in ure I neprekinjenega dela. Ostala pa bo cesta, po kate- I I ri bomo drveli naprej, kot drvimo vsak dan. Veli- I j kokrat, ne da bi se ustavili, ozrli in opazili, da nas I spremlja lep dan. I _____________________ M.D. I ___ŽfVetf v Posa^ju Ceste na Slovenskem skozi čas V času, ko Slovenija zelo intenzivno gradi sodobno omrežje avtocest, ki bodo s svojimi podaljški kot ne- kakšen živčni sistem segle takorekoč v sleherno slovensko regijo, se je povečalo tudi zanimanje za zgodovi- no cest in cestnega prometa pri nas. Tudi današnje glavne smeri slovenskega cestnega omrežja so namreč zgrajene na skozi stoletja in celo tisočletja uveljavljenih poteh, ki so bile v veliki meri izbrane zaradi na- ravnih značilnosti našega ozemlja. Ceste so skozi stoletja omogočale gospodarske stike, politično in vojaško kontrolo nad osvojenimi ozemlji, širjenje kulture, načina življenja, preiok znanja. Po njih je prihajal napre- dek, nov način življenja z dobrimi in tudi slabimi posledicami. Ceste v času Rimljanov Rimljani so gradili ceste na drugačen način, kot so bile zgra- jene prvotne, prazgodovinske poti. Prizadevali so si za pove- zavo poglavitnih krajev in za daljinske, vojaške in trgovin- ske zveze. Rimljanom so bili vzorniki pri gradnji cest Etruš- čani in Latini, ki so že gradili umetne ceste. Rimljani so se tru- dili, da bi ceste zgradili ravne, pri čemer se niso usta- vili pred naravni- mi ovirami. Doline in reke so prečkali s pomočjo viaduk- tov in mostov, znali so narediti tudi tu- nele, ceste so pogo- sto potekale na na- sipih. Poskrbeli so tudi, da je s ceste lahko odtekala voda. Ceste so bile v glav- nem peščene, v mestih in njihovi bližini pa so bile tlakova- ne z kamni ali kamnitimi ploščami. Razdalje so označevali s kamnitimi stebri, ki so se imenovali miljniki, na katerih je bila zapisana oddaljenost od večjega mesta. Ceste so gradi- li vojaki in sužnji. Najprej so na vsaki strani naredili odtoč- ni jarek, potem pa so vmes odkopali zemljo do trdne kamni- te podlage. Nato vse skupaj zapolnili z različno debelimi slo- ji, ki so se razlikovali glede na uporabljeni material (majhni kamenčki, prod, pesek, malta,...). Rimske ceste so se zaradi kvalitetne izgradnje ohranile skozi stoletja. Največja razsežnost rimskega cestnega omrežja je bila do- sežena v 2. stoletju po našem štetju, vrhunec razvoja pa sov- pada z začetkom razširitve rimske vladavine v svetovno dr- žavo ter spremembo republike v cesarstvo leta 30 po našem štetju. Včasu rimskega imperija so bili naši kraji pomembno prometno ozemlje za približno iste geografske regije kakor danes, zato se je že tedaj izoblikovalo osnovno cestno omrež- je. Tako so tudi nekatere današnje ceste so narejene na tra- si rimskih. Ceste v srednjem veku S propadanjem rimskih mest od 5. stoletja dalje so propada- le tudi ceste. V času razpadanja rimskega imperija so v ne- katerih predelih namenoma slabo skrbeli za ceste, saj so ta- ko zaustavili prodiranje barbarov, to je veljalo tudi za večino slovenskega ozemlja. Po antičnih cestah se je usmerjala tudi kolonizacija Slovanov. Kljub postopnemu propadanju pa so zaradi svoje dobre gradnje in funkcionalnosti služile še da- leč v srednji vek, npr. na Ptujskem polju celo v 15. stoletju. Ker organizirane gradnje v srednjem veku ni bilo, so sred- njeveške ceste vodile po rimskih trasah. O tern pričajo tu- di sreHnjeveška naselja, ki so se razvila ob antičnih cestah (npr. od Drnovega do Krške vasi na Krškem polju). Prav ce- ste so v 12. - 13. stoletju pogojevale nastanek, razvoj in pol- ožaj naselbin. V poznem in visokem srednjem veku so že vidna odstopanja od tras rimskih cest in utiranje novih poti, posebno tam, kjer so rimske poti vodile po gozdnatih ali močvirnatih predelih, so nastale nove poti bližje naseljenim območjem. V zgod- njem srednjem veku je rimska mreža cest še ohranila svojo funkcijo, kasneje z razvojem družbe pa se je cestno omrežje močno preoblikovalo. Prometna politika je bila drugačna od rimske, daljinskega prometa skoraj ni bilo, ceste so morale mimo gradov in nekaterih naselij, fevdalci so določali trgov- ske poti, zato so ceste marsikje odmaknili od starih smeri. Poglavitni način transportiranja v srednjem veku in še tja v novi vek je bilo tovorništvo, prenašanje tovora z živino, ven- dar je bil tak način zelo počasen in drag, zato je bil velikega pomena tudi transport po rekah. Šele ko se je v drugi polovi- ci srednjega veka začela razvijati trgovina, predvsem iz Sre- dozemlja v notranjost, je spet zaživel promet po poteh in ce- stah. Ne glede na to, da so bile srednjeveške ceste slabo gra- jene in malo vzdrževane, da so nekatere opustili ali jih pre- usmerili, so tudi glavne prometne smeri tega obdobja ostale takšne, kot so še današnje. Ceste v 18. in 19. stoletju Ko se je v 16. in 17. stoletju v Evropi razmahnila trgovina, ki je naraščala zaradi odkritij prekomorskega sveta, dotedanje to- vorniške poti niso več zmogle prometa, zato je bilo treba mis- liti na izgradnjo novih ali vsaj na popravilo starih cest. Dobre ceste so postale izredno aktualne tudi za novi avstrijski im- perij, ko so si Habsburžani podredili Trst. V začetku 17. stolet- ja so začeli popravljati graško in tržaško cesto, od severa proti jugu sta Kranjsko presekali gorenjska in dolenjska cesta. Šele v 18. stoletju so začeli ceste graditi po načrtih, na nji- hove smeri so vplivali predvsem javni interesi, veliko pozor- nosti so posvečali tranzitnemu prometu, zaradi uveljavlja- nja prevozništva (furmanstva) nad tovorništvom pa utrjeva- li cestišče. Namesto strmih in težko prehodnih poti so nasta- 2 AVTOCESTA Oktober 2004 v Posayju le bolj položne in širše ceste. Graditev in vzdrževanje cest je v tedanji habsburški monarhiji potekalo v več fazah, najprej so se lotili glavnih cest in nato nadaljevali do lokalnih cest, ki so bile pravzaprav vaške poti. Ob gradnji državnih in de- želnih cest so morali tudi tedaj odkupovati zemljišča v bliži- ni velikih cest, za kar je bila cena zemljišč določena s strani države, ki je potrebno zemljo tudi zaplenila. Pri gradnji sta bila uveljavljena predvsem dva načina, in sicer gradnja s tla- ko ter s plačano, najeto delovno silo, kar je v 19. stoletju pre- vladalo. Po kakovosti, načinu izdelave ter po tem, kdo jih je vzdrževal, so se ceste delile na državne ali komercialne ce- ste, na deželne in okrajne ter občinske ceste. Med državne ceste je spadala tudi cesta Ljubljana - Zagreb. Poštne ceste so se večinoma ujemale z državnimi, vendar to ni bilo nujno. Tiste, ki so potovali s poštnimi kočijami, je naj- bolj skrbelo, kako bodo najhitreje prišli do cilja, po kakšni in kako varni cesti. V 18. stoletju in tudi v prvi polovici 19. sto- letja so bila taka potovanja precej tvegana, saj so v deželi na- stale in prežale velike roparske skupine. Potovanje po cestah je postalo varnejše šele po letu 1948. Ob pomembnejših cestah so nastajale velike hiše ali celi tr- gi, gradili so gostilne, prenočišča, hieve, kovačnice, kolarni- ce, napajališča, v bližini klancev pa prepregališča vpreg. Pre- cej ljudi se je preživljalo s cestnim prometom vse do druge polovice 19. stoletja, ko je železnica začela uničevati cestni promet, prevozništvo in življenje v obcestnih naseljih. Ceste v 20. stoletju Vrnitev življenja na ceste je omogočil šele razvoj avtomo- bilizma. Njegov hitri razvoj je vrnil cesti prejšnji pomen, v marsičem pa ga je še povečal, posebno v mestnem in ob- mestnem prometu. Spremenil je tudi značaj cestne gradit- ve in obcestne opreme. Slovenske ceste so med obema voj- nama le počasi sledile potrebam avtomobilizma, popravili in predelali so le krajše odseke. Izgradnja novih cest za potrebe avtomobilizma se je začela po drugi svetovni vojni. Glavna značilnost naših cest je bila, da so ostale tarn, kjer nam jih je zapustila furmanska preteklost; s popravili in rekonstrukci- jami pa so jih le za silo usposobili za avtomobilski promet. V šestdesetih letih 20. stoletja je v Sloveniji naraščal druž- beni proizvod, kar je omogočilo tudi razmeroma hiter razvoj motorizacije. Vendar tedanja cestna infrastruktura še zdaleč ni zadovoljevala zahtev po varnem, hitrem, ekonomičnem in udobnem prevozu. Sodobne cestne povezave bi morale biti namenjene samo motornim vozilom, imeti več za posamez- ne smeri vožnje ločenih voznih pasov, križanja z drugimi prometnicami morajo biti tudi ustrezno opremljena. Takih sodobnih avtocest pa tedaj še ni bilo. Decembra 1969 je nastala študija o načrtu razvoja cestnega omrežja in hitrih cest v Sloveniji, na njeni osnovi so se zače- la obsežna predhodna dela, ki so zajemala določitev tras pri- hodnjih avtocest, prostorske študrje, ekonomske analize, stu- dy e vplivov na okolje in oskrbe z materiali. Vse to je pripe- ljalo do realizacrje prvega avtocestnega projekta v Sloveniji - izgradnje avtoceste od Vrhnike in Postojno. Slovenija se je z zgraditvijo te 32 km dolge avtoceste 29. decembra 1972 po- stavila ob bok drugim dvajsetim evropskim državam, ki so že imele avtocestno omrežje v skupni dolžini preko 17.500 km. Cesta Ljubljana ¦ Zagreb v sedmih mesecih Dosedanja cesta Ljubljana - Zagreb (Bregana) je predstav- ljala jugovzhodni krak t.i. slovenskega avtocestnega križa in je bila del ceste Bratstva in enotnosti kot osrednje cestne povezave v nekdanji SFR Jugoslaviji. Cesta je bila dograje- na leta 1958 na osnovi projekta, za katerega so uporabili vsa tedanja strokovna znanja. Gradnja avtoceste Ljubljana - Za- greb je bila za slovensko gradbeno operativo prvi večji korak k moderni mehanizaciji. Gradnja ceste se je sicer pričela le- ta 1954, vendar je bilo do 1958 opravljenih le okoli 30 odstot- kov del, v tem letu pa je bila organizirana zvezna mladinska akcija, ki je omogočila, da je bila ob sodelovanju gradbenih podjetij cesta že jeseni dograjena. Še v začetku leta 1955 je bilo na gradbišču v glavnem priso- tno ročno delo (transport so na gradbišču opravljali v glav- nem z vagončki in konjsko vprego), sledil pa je hiter preo- brat v organizaciji dela in nagel porast opremljenosti grad- bišč, ker so medtem nakupili sodobnejšo mehanizacijo, ki je kasneje ostala v lasti podjetij. V tem letu je bilo zgraje- no okoli 80 km ceste, opravljenih 1,9 milijon kubičnih me- trov zemeljskih del, napravljeno skupno 79,4 km zgornjega ustroja, od tega z betonskim voziščem 28,8 km in v asfaltu 50,6 km. Kljub ogromnemu številu 54.000 sodelujočih mla- dincev in mladink na akciji ni bilo večjih nesreč in nobene smrtne žrtve. Graditev avto- ceste je okre-. pila gospodar- ske dejavnosti na Dolenjskem in v Posavju, na dvig življenjske ravni prebival- cev ob avtomo- bilski cesti so vplivali tudi šte- vilni spremljajo- či objekti, ki so jih zgradili ta- krat: 50 kilome- trov asfaltiranih cest, več kot 100 km makadamskih cest in poti, ki so bile potrebne za lokalni promet ob izgradnji in po njej, okoli 20 km vodovodov, z zajetji, 18,5 km regulacij poto- kov ter več obnovljenih ali na novo zgrajenih prostorov za bi- vanje (skupno deset mladinskih naselij), prehrano ter zdrav- stveno oskrbo mladincev in delavcev. Takoj po dograditvi je bila cesta obremenjena z manj kot ti- soč vozili na dan, za dvajsetletno ob'dobje pa so predvideva- li največ trikratno povečanje prometa. Vendar se je dnevni promet v šestdesetih letih naglo povečeval in sredi sedem- desetih let že presegal 10.000 vozil, zato je nekdanja avto- mobilska avtocesta postala le še cesta, rezervirana za avto- mobilski promet. Kot so zapisali ob 20-letnici izgradnje ce- ste Ljubljana - Zagreb oktobra 1978, je »nekdanja dolenjska lepotica ostarela in zastarela, čeprav je še vedno romantič- na in lepa.« Oktober 2004 AVTOCESTA 3 ____ŽfVetT^ v Posa^Ju Slovenske avtoceste za 21. stoletje Državni zbor Republike Slovenije je 15.novembra 1995 sprejel Nacionalni program izgradnje avtocest v Re- publiki Sloveniji (NPIA) z naslednjimi strateškimi (zagotoviti ustrezne notranje povezave države, izboljša- ti prometno varnost, zagotoviti povezave s širšim evropskim prostorom in spodbuditi gospodarski razvoj) in strukturnimi cilji (zagotoviti in povečati neposredne ekonomske učinke, zmanjšati negativne promet- ne vplive na okolje, omogočiti širše gospodarske, socialne in turistične koristi in ohranjati že zgrajeno av- tocestno omrežje. NPIA predvideva izgradnjo manjkajočih avtocest in cest ustreznega standarda v dveh smereh: - v smeri jugozahod - severovzhod od Kopra do Šentilja na slovensko - avstrijski meji z odcepi do slovensko - italijan- ske meje pri Fernetičih in Vrtojbi ter slovensko - madžar- ske meje pri Pincah, - v smeri severozahod - jugovzhod od predora Karavanke na slovensko - avstrijski meji do Obrežja na slovensko - hrvaški meji, - v smeri od Maribora proti Gruškovju na slovensko - hrva- ški meji. Slovenska avtocestna smer vzhod - zahod sovpada s pote- kom V evropskega prometnega koridorja (Trst - Köper - Po- stojna - Ljubljana - Budimpešta), avtocestna smer sever - jug pa s potekom X. evropskega prometnega koridorja. Iz- gradnja V in X. evropskega prometnega koridorja predstav- lja uresničitev osrednjega strateškega cilja Republike Slove- nije, in sicer v smislu zagotavljanja integriranega prometne- ga sistema, v katerem bodo med seboj povezana regionalna središča opravljala vlogo prometnih vozlišč. To bo omogoči- lo tudi nadaljnji razvoj učinkovite gospodarske infrastruktu- re, obenem pa bodo ta središča tudi umeščena v vseevropske prometne koridorje. Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveni- ji do leta 2013 tako vključuje izgradnjo: - 538,6 km avtocest in hitrih cest, - 34 km navezovalnih cest na avtocestno omrežje, - izgradnjo avtocest v območju mednarodnih mejnih pre- hodov, priključkov na obstoječe in bodoče avtocestno omrežje - ter dograjevanje obstoječega cestninskega sistema in uvedbo elektronskega cestninskega sistema v^ prostem prometnem toku. -^x^^ Avtoceste angažirajo več kot 20.000 ljudi Ocenjujejo, da je pri uresničevanju slovenskega programa gradnje avtocest angažiranih več kot 20.000 ljudi. Ceprav sa- mo pri pripravi projektno - tehnične dokumentacije deluje več kot tisoč strokovnjakov, je strošek za pripravo te doku- mentacije le en do največ tri odstotke celotne naložbe za po- samezni avtocestni odsek. Odkupi zemljišč in drugih nepremičnin, potrebnih za grad- njo novih avtocest, pomenijo od pet do 20 odstotkov nalož- bene vrednosti za posamezen odsek. Najnižji je odstotek na tistih odsekih, kjer poteka trasa čim več pod zemljo (na pri- mer predori pod Trojanami). Različni okoljevarstveni ukrepi ob gradnji avtocest pomenijo pet do deset odstotkov nalož- bene vrednosti za posamezni odsek. Za izbrano varianto trase poteka avtoceste se izdela poroči- lo o vplivih na okolje, ki na podlagi obstoječih in z meritva- mi pridobljenih podatkov opredeli, poleg monitoringa med gradnjo in obratovanjem, tudi vse potrebne okoljevarstve- ne ukrepe, ki se jih upošteva v idejnem projektu. Poročilo o vplivih na okolje je sestavni del lokacijskega načrta za posa- mezen odsek trase avtoceste. Različni okoljevarstveni ukre- pi predstavljajo od pet do deset odstotkov investicijske vred- nosti posameznega avtocestnega odseka. Postopek priprave in sprejemanja lokacijskih načrtov za av- toceste določa zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Na podlagi predloga ministra za promet določi mini- ster za okolje in prostor program priprave lokacijskega načr- ta, zlasti obseg, vsebino, roke, pogojedajalce, soglasodajalce, naročnika, podrobneje pa določi tudi sam postopek in posa- mezne aktivnosti, ki jih je v tem postopku treba opraviti. Dolenjski avtocestni krak Avtocestna smer sever - jug povezuje Gorenjsko z osrednjo Slovenijo oziroma glävnim mestom Ljubljano ter poteka na- prej v smeri proti jugovzhodu oziroma Dolenjski. Dolenjski avtocestni krak povezuje Ljubljano z Dolenjsko oziroma z mejnim prehodom Obrežje (Hrvaška). Dolenjski krak je del cestne povezave med mejnima prehodoma Karavanke na se- verozahodu in Obrežjem na jugovzhodu in se vključuje tudi v X. evropski prometni koridor. Dolenjski avtocestni krak (Ljubljana (Malence) - Obrežje) bo, ko bo dograjen, dolg 103,4 km. Od tega je že zgrajenih skupaj 43,3 km avtocest (Malence - Šmarje Sap, Šmarje Sap - Višnja Gora, Višnja Gora - Bič, Bič - Korenitka, Kronovo - Smednik). 40,6 km avtocestnih odsekov je v gradnji, 19,5 km pa jih je potrebno še umestiti v prostor. 4 AVTOCESTA Oktober 2004 ____ZfVetf v Posay/Ju Avtocestni odsek Kronovo - Smednik Avtocestni odsek Kronovo - Smednik, dolžine 9,2 km, je bil razdeljen na dve etapi, in sicer: Kronovo - Dobruška vas ter Do- bruška vas - Smednik. Avtocesta je bila v gradnji od junija 2002 do 2. julija 2004. Zgrajena je kot razširitev obstoječe dvopasov- ne hitre ceste HI v štiripasovno avtocesto. Avtocesta bo pre- vzela daljinski promet v smeri sever -jug in s tern razbremeni- la obstoječe regionalno cestno omrežje, hkrati pa zagotovila tu- di bistveno boljše prometne povezave naselij ob avtocesti. Avtocestni odsek Smednik - Krška vas Uredba o lokacijskem načrtu za avtocestni odsek Smednik - Krška vas, dolžine 17,6 km, je bila sprejeta decembra 2002. Ocenjena investicijska vrednost odseka po tekočih cenah znaša 31,3 milijard tolarjev. Prvi del tega odseka je pravza- prav nadaljevanje pododseka Dobruška vas - Smednik v dol- žini 3,9 km. Pogodba za izvedbo trase, regulacije in objektov na tern delu trase je bila sklenjena oktobra 2003 v vrednosti 3,8 milijarde tolarjev s podjetji v skupnem nastopu: SCT d.d. Ljubljana, Primorje d.d. Ajdovščina in CGP d.d. Novo mesto. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja decembra lani so izva- jalci začeli z deli na terenu. Pogodba za izgradnjo nadaljeva- nja trase avtoceste v dolžini 9 km, do priključka Drnovo, de- viacij, komunalnih vodov ter objektov je bila sklenjena no- vembra leta 2003 s podjetji SCT, Primorje ter CGP d.d. Novo mesto v vrednosti 5,1 milijardo tolarjev. Avtocestni odsek Krška vas - Obrežje Avtocestni odsek Krška vas - Obrežje (12,3 km) je del dolenj- skega kraka avtocestne smeri sever - jug. Uredba o lokacij- skem dovoljenju je bila sprejeta maja 2001. Ocenjena inve- sticijska vrednost odseka po stalnih cenah znaša 20 milijard tolarjev. Avtocestni odsek bo zgrajen kot razširitev obstoje- če dvopasovne hitre ceste HI v štiripasovno avtocesto. Po- godba za izgradnjo trase avtoceste, vključno s pokritim vko- pom Čatež, je bila sklenjena z izvajalci v skupnem nasto- pu — SCT d.d. Ljubljana, CGP d.d. Novo mesto in Primor- je d.d. Ajdovščina, v vrednosti 12,6 milijarde tolarjev. Pogod- be za rušitev obstoječega in izgradnjo novega mostu čez Kr- ko, nadvoza in viadukta Čatež so bile sklenjene z izvajalcem GIZ Gradis v skupni vrednosti 1,5 milijarde tolarjev. Pogod- ba za preostale objekte pa je bila sklenjena s podjetji v skup- nem nastopu: GIZ Gradis, Cestno podjetje Maribor in Kra- ški zidar d.d. Sežana v vrednosti 2,1 milijarde tolarjev. Dela na celotni trasi so se začela oktobra 2002. Urejanje obcestne krajine Ker je cesta prvina kulturne krajine, mora njen načrtovalec upoštevati, kako cesto doživljajo tako opazovalci iz njenega okolja (pogled na cesto) kot opazovalci na cesti. Hkrati mo- rajo urejevalci obcestne krajine upoštevati gradbeno in pro- metnotehnične zahteve, ki se nanašajo na stabilnost cestne- ga telesa in cestnih objektov, stabilnosti zemljišč v obcest- ju, varno in prijetno vožnjo, racionalni promet in najmanjše možne poškodbe ob prometnih nesrečah. Krajinska ureditev mora ustvariti občutje, kot da je okolje ceste nastalo sponta- no, kot da je okolje ceste rezultat naravnih in kulturnih de- javnikov v okoliški krajini in da se cesta sama prilagaja ob- stoječemu prostoru in naravnim razmeram, da je preprosto samo položena v obstoječo krajino. Posamezno cesto ali cestni odsek je potrebno oblikovati ta- ko, da dobi identiteto in prepoznavnost. To ni pomembno le zaradi hitre orientacije in razumevanja prostora, kar je eden temeljnih virov dobrega počutja in bivanja v prostoru, je tu- di temeljni vir vsega, kar daje posameznim pojavom kultur- no vrednost, obeležje kulturne krajine. V Sloveniji je kar ne- kaj cest, ki bi poleg stare hubeljske zaslužile uvrstitev v sez- nam kulturne dediščine bodisi zaradi tehničnih kakovosti - vodenja ceste skozi prostor, bodisi zaradi posameznih objek- tov na cesti (mostovi, krivine, predori) ali zaradi zgodovin- skega in simbolnega pomena in identitete, ki jo cesta sou- stvarja nekemu krajinskemu okolju. Neposredno za samega voznika je pomembno, da v ureditev obcestnega prostora vgradimo ustrezno členjenost in pre- poznavnost posameznih odsekov ceste. Dobra cestna ure- ditev ponudi vozniku ustrezno možnost prepoznave pros- tora in lahko prostorsko orientacijo. Časovna in prostorska orientacija sta za voznika in popotnika na cesti izjemno po- membni. Cesta je pomemben doživljajski prostor voznikom in popo- tnikom na njej. Doživljajo ga dinamično, to je čas kot zapo- redje vtisov, ki se spreminjajo. Hitrost spreminjanja vtisov in čas opazovanja posameznih sestavin v obcestju sta odvis- na od potovalne hitrosti. Za voznika je pomemben tudi kot opazovanja oziroma zorni kot, ki se spreminja s spreminja- njem potovalne hitrosti. Oktober 2004 AVTOCESTA 5 ____žfVŽtT. v Posayju PNZ d.o.o. PROJEKTI ZA CESTE, PROMET, HIDROTEHNIKO IN MOSTOVE Nastanek podjetja Projekt Nizke Zgradbe d.o.o. (PNZ) sega v leto 1953, ko so se v njem združile dotedanje državne službe, ki so skrbele za obnovo in izgradnjo cest po drugi svetovni vojni. S časom so dejavnost pod- jetja razširili še na področje konstrukcij v nizkogradnji, hidrotehnike in prometa. Podjetje PNZ d.o.o. je od vsega začetka sodelovalo in projektiralo izgradnjo cest, tako tudi hitro cesto Ljubljana - Zagreb, imenova- no Cesta bratstva in enotnosti, ki jo sedaj nadomešča s sodobno štiripasovno avtocesto. V podjetju še živijo spomini na dni, ko so bili slovensko politično vodstvo in s tem posredno projektanti PNZ deležni hude kriti- ke tovariša Tita, ko je slovesno odprl ta odsek ceste med Zagrebom in Ljubljano. Po njegovem mnenju je bi- la ta nujno potrebna dvopasovna cesta preveliko razkošje za takratno Jugoslavijo, čeravno so države v ne- posredni soseščini že pospešeno gradile sodobne avtocestne sisteme. Dejavnost podjetja, ki je tudi tokrat odgovorni projektant av- tocestnih odsekov Smednik - Krška vas in Krška vas - Obrežje z mejnim prehodom Obrežje, je široka in zajeta v ločenih od- delkih za ceste, za promet, za hidrotehniko in za mostove. Na Oddelku za ceste se pretežno ukvarjajo s primerjalnimi študijami, idejnimi projekti ter glavnimi projekti za ceste in avtoceste. Pri tem projektiranju celotnemu projektu vzpo- redno zagotovijo tudi vse zahtevane ukrepe ob projektirani prometnici, kot so odvodnjavanje, varovanje okolja v širšem smislu, prestavitve obstoječih komunikacij, izgradnja novih ali pa prestavitve obstoječih komunalij, izvedba servisnih ob- jektov ob avtocesti itd. Seveda pa na oddelku za ceste načrtu- jejo tudi rekonstrukcije obstoječega cestnega omrežja, kakor tudi prometnice, ki so nižjega reda od avtocest. Oddelek za promet se ukvarja s prometnimi analizami in štu- dijami, ki v kasnejši fazi omogočajo pravilno dimenzioniranje cestnih omrežij glede na prometne tokove. Tu se posebna eki- pa strokovnjakov ukvarja tudi z načrtovanjem mestnih cest oziroma prometnic, letališč, prometnih površin pri industrij- skih objektih, parkirišč, kakor tudi z urejanjem cestno pro- metne infrastrukture v industrijskih in poslovnih conah. Oddelek hidrotehnike načrtuje vodovode in kanalizacijska omrežja za velika naselja. Sodeluje s projektanti cest in avto- cest pri odvodnjavanju cestnih površin, zaščiti vodotokov ter podtalnice, regulacijah itd. V sklopu projektov vodovodov in kanalizacij izdeluje tudi projekte za vodohrame in manjše či- stilne naprave. Oddelek za mostove je specializiran za projektiranje kon- strukcij, ki so potrebne pri cestah in avtocestah. To so prepu- sti, mostovi, podvozi in nadvozi, viadukti, pokriti vkopi, objek- ti za varovanje brežin (podporni in oporni zidovi, pilotne ste- ne, kamnite zložbe itd). V podjetju PNZ d.o.o., Voj- kova cesta 65, Ljubljana smo poiskali prijetnega sogovor- nika. Darko Potočnik, univ. dipl. ing. grad., vodja oddel- ka za ceste odgovorni pro- jektant na odseku Smednik - Krška vas in Krška vas - Obrežje AC A2 Karavanke - Obrežje, je za bralce priloge Živeti v Posavju strnil nekaj svojih misli: »Potreba po široki, prepust- ni in varni avtocesti se je na Dolenjskem pojavila že pred mnogo leti. Po vojni za Slo- venijo je cestni promet pre- cej upadel, ob njegovem na- raščanju pa so se aktivnosti za izgradnjo nove ceste začele do- mala takoj. Ceste dandanes projektiramo in gradimo za 20- letno obdobje, a za avtocesto Ljubljana - Obrežje ocenjujem, da bo takorekoč večna. Na odseku Smednik Krška vas - Ob- rezje bosta na cesti sprva dve oviri, in sicer cestninska posta- ja pri Drnovem in mejni prehod Obrežje. Z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo bo ovira mejnega prehoda sicer izgubila svojo ostrino, ocenjujem pa tudi, da bo Slovenija v desetih letih pre- šla na brezkontaktni sistem in bi cestnina s cestninsko posta- jo ugasnila. Nova avtocesta v prostor Posavja ni prinesla večjih sprememb. Ni prišlo do novega sekanja parcel, postavili smo le ograje za divjad ob avtocesti in divjad bo s tem veliko bolj ločena, čerav- no smo zanjo predvideli in posledično izdelali precej prehodov, tudi specialne prehode za divjad. DarUo Potocnik f 6 AVTOCESTA Oktober 2004 v Posa^ju Študija hrupa upošteva plansko dobo dvajset let. Glede na ve- Ijavne občinske prostorske akte, glede na obstoječe in pred- videne poselitve se definirajo lokacije ograj, nasipov... Tu- di po dokončanju del na avtocesti Dars redno izvaja moni- toring (spremljanje) hrupa (med dTugimi dejavniki spremlja- nja) in ukrepa tako, da v tem primeru dogradi protihrupne ograje. Na podlagi tridimenzionalne študije prostora in pro- meta projektant predvidi protihrupne ograje, ki so lahko pol- ne ali prozorne. Prozorne se namestijo na mestih pomembne- ga pogleda, imajo pa te ograje slabše fizikalne lastnosti. Pol- ne ograje se med seboj razlikujejo tudi po vsebini polnila, vse- kakor pa mora zadostiti zahtevam projektanta. Večina proti- hrupnih ograj je postavljenih zaradi ljudi. Na območju Brežic smo se dogovorili s krajani, ki so trdili, dajih bolj kot hrup mo- ti zaprtost zaradi absorbcijskih ograj, zato bodo le-te transpa- rentne. Seveda na protihrupne ograje vplivajo tudi krajinski arhitekti in oblikovalci. Naj kot zanimivost povem, daje prostorski vidik te trase avto- ceste dajal prednost odprti pokrajinij nepresekani z nadvozi, veliko je bilo usklajevanj s krajani. Ce je le bilo mogoče, smo prisluhnili njihovim željam in jih skušali razumeti in upošte- vati. Na trasi je bilo tudi veliko okoljevarstvenih pogojev, ovir in zahtev. Tako bo v Zalokah bencinska črpalka obojestranska, s tem da bo severna odprta 24 ur za lokalno prebivalstvo, ravno tako bo obojestranska črpalka na Obrežju, na Čatežu pa bo čr- palka samo v smeri proti Zagrebu. Na Drnovem bo ostala ben- cinska črpalka za kmetijsko mehanizacijo. Glede varnosti je avtocesta štirikrat varnejša kot druge ceste že po svoji nara- vi. Deloma je trasa prilagojena obstoječi cesti, cesta je ravna, opremljena s klicem v sili. Na Krškem polju so predvideni in izdelani posebni otočki za divjad, ki bodo azil zanjo v prime- ru narasle Save. Sedaj hodim v Posavje najmanj dvakrat na teden, tudi kasne- je, ko ne bom imel tukaj več delovnih obveznosti, se bom vra- čal, prišel bom pogledat, kaj vse je po uredbah narejenega, ka- ko se čuti avtocesto pri hišah ob cesti, kakšni so zvočni in vizu- alni vplivi. Glede na to, da sem imel vseskozi s krajani dobre odnose, se bom res rad vračal! » nRr NIZKE IN RUDARSKE GRADNJE, proizvodnja, trgovina in storitve, d.d. Miklavška cesta 82, 2311 Hoče, Slovenija TEL.: +386/2/613-08-23 FAX: +386/2/613-08-45 E-mail: ngr&nqr.si WEB: www.ngr.si Oktober 2004 AVTOCESTA 7 _____žrVetT_ v Posayju SCT d.d. DESETLETJA IZZIVOV DOMA IN V SVETU Delniška družba SCT je največje gradbeno podjetje v Slo- veniji. Je celovit sistem s specializiranimi dejavnostmi, ki si je svoje izkušnje pridobival ob gradnji najzahtevnejših objektov v Sloveniji in v svetu. Njihove dejavnosti sega- jo na skoraj vsa področja sodobnega gradbeništva: inže- niring, visoke in nizke gradnje ter specializirane gradbe- ne dejavnosti, kot so železokrivstvo, tesarstvo, proizvod- nja strojev ter druge. Gradijo ceste, mostove, viadukte, nadvoze, podvoze, predore, železnice, letališča, pristaniš- ča, stanovanjske soseske, industrijske in energetske ob- jekte, poslovne in reprezentančne objekte, hotele, bolniš- nice, šole, sakralne objekte, športna središča, čistilne na- prave in še vrsto drugih objektov. SCT je zgradil že več kot 11.000 objektov in zgradb ter 4.500 kilometrov cest, kar je dosežek ne le v domačem, temveč tudi v svetovnem meri- lu. Med drugim so kot eni vodilnih izvajalcev podpisani tu- di pri nastanku avtocestnih odsekov Kronovo - Smednik, Smednik - Krška vas in Krška vas - Obrežje. Janez Kušnik, univ.dipl.inž.grad, direktor SCT d.d. Projekt Dolenjska: »Na dolenjskem kraku je dnevno na delu med 110 in 115 delavcev in delovodij, voznikov in strojnikov sem seveda nisem štel. Vsi de- lavci so na deloviščih po ves teden, tako da so nastanje- ni med ponedeljkom in pet- kom ob gradbiščih, zato upo- rabljamo številne nočitvene zmogljivosti ob trasi ter kori- stimo tu tudi storitve prehra- ne. Delo je težko. Čeravno dolenjski krak avtoceste ni gradbeno tako zelo zahteven, pa so izjemno zahtevni po- goji gradnje, saj gradnja vseskozi poteka pod prometom! Potrebno je izjemno veliko deviacij prometa, kar pome- ni veliko oteževalno okoliščino za izvajalce del in tudi za uporabnike cest in udeležence v prometu. Ves čas gradnje se trudlmo, da bi bilo motenj čim manj. Seveda pa je zara- di režima gradnje »pod prometom« potrebno na vozni del cestišča postaviti številne varnostne usmerjevalne stoječe in talne označevalce (kienfixe). Pazljivost voznikov, delav- cev in označevalci so zagotovo pripomögli, da doslej nis- mo beležili na tern odseku nobene delovne nezgode, ki bi bila posledica težavnih delovnih razmer zaradi gradbišča ob cestišču. Poseben problem predstavlja Krakovski gozd, ki zahteva ustrezno utrditev terena. Za gradnjo avtoceste so to izjem- no slaba tla, ki zahtevajo določene predobremenitve, le-te pa potrebujejo svoj čas. Tu ni možno ničesar pospešiti. Se- daj gredo počasi tudi ti procesi proti koncu.« Janez Kušnik Poslovni sistem SCT je bil usta- novljen leta 1982. Njegove korenine segajo v povojni čas, v leto 1947, ko je bilo ustanovlje- no Gradbeno pod- jetje za ceste LRS. To se je leta 1953 preimenovalo v Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste. Njihovo pr- vo petletko zazna- muje delo v razmerah, ki mestoma mejijo na skrajno preiz- kušanje človeških moči in iznajdljivosti. Brez ustreznih su- rovin in gradbenega materiala, z maloštevilno ekipo gradbe- nih strokovnjakov, z dotrajano gradbeno mehanizacijo. Za- četek 70. let je bil v znamenju moderne avtoceste od Vrhni- ke do Razdrtega, ki je bil eden izmed prvih njihovih zahtev- nejših projektov in številnih industrijskih hal. Sledila je do tedaj največja cestna gradnja doma - štajerska avtocesta Ho- če - Levee. Osemdeseta leta so prinesla novo organizacijo, ki je bila po- sledica združitve treh podjetij: Slovenija ceste, Tehnike in Obnove. To so bila podjetja, ki so vsako na svojem področju pustila nemajhno sled v slovenskem gradbeništvu. Ekonom- ski učinki združitve so postali kmalu vidni: sposobnost no- vega poslovnega sistema SCT, da samostojno prevzema veli- ke in celovite projekte doma in v tujini, racionalna izraba ob- stoječih zmogljivosti, večja specializacija dela, enoten infor- macijski sistem, večja finančna moč. Sledil je poslovni raz- mah z gradnjo velikih objektov doma in še posebej v tuji- ni. Osamosvojitev Slovenije je v marsičem spremenila tržne razmere, ki so zahtevale radikalno prestrukturiranje. Posta- li so največje slovensko gradbeno podjetje in eno največjih slovenskih podjetij nasploh. Učinkovita organiziranost, integracija raznovrstnih stori- tev s področja gradbeništva, moderna tehnologija, prever- jena kakovost storitev in izdelkov, sodoben informacijski si- stem, tradicija razvojno - raziskovalnega dela, generacije vr- hunskih gradbenih strokovnjakov in razvoj lastne metodolor gije dela uvrščajo SCT v vrh današnje gradbene stroke. SCT je tako sinonim za slovensko gradbeništvo. Od tod tudi zau- panje številnih investitorjev doma in po svetu, tudi Darsa, ki je SCT d.d. izbral za enega vodilnih izvajalcev del tudi na do- lenjskem kraku slovenskega avtocestnega križa. Z direktorjem Janezom Kušnikom smo se pogovarjali dan za tern, ko so podpisali pogodbo za izvedbo glavnih grad- benih del na 7,8 km dolgem avtocestnem odseku mimo No- vega mesta Hrastje - Lešnica, kjerje SCT vodilni partner. 8 AVTOCESTA Oktober 2004 _____ŽfVetT. v Posayju Nova obdobja zaposlenim v SCT prinašajo nove izzive. Išče- jo modele, kako prehiteti vse bolj agresivno konkurenco ter zagotoviti krepitev njihove vloge na trgu, povečati tržni delež in zagotoviti večjo donosnost v zadovoljstvo zlasti delničarjev ter vseh v družbi zaposlenih. Izzive prihodnosti sprejemajo na trdnih temeljih ter z jasno vizijo in začrtano strategijo. Volja do dela in želja, da bi gradili za prihodnost, sta tisti značilnosti »escetejevcev«, ki že 55 let zaznamujeta podjetje SCT d.d.. Tako v Sloveniji kot tudi zunaj naših meja števil- ne ceste, železnice, mostovi, stanovanjske soseske, kulturni hrami, bolnišnice, športni parki, cerkve in drugi objekti no- sijo tudi njihov pečat. Tako dediščino lahko za seboj pustijo le ljudje, ki profesionalno opravljajo svoje poslanstvo, ima- jo ustrezno strokovno znanje in soustvarjajo razvojne tren- de. Ljudje, ki niso skromni s svojimi idejami in ambicijami. Ravno tako bo pečat SCT nosil dolenjski krak slovenskega avtocestnega križa. Mednarodni mejni prehod Obrežje Servis skupnih služb vlade in Družba za avtoceste v RS kot investitorja sta 9. oktobra 2002 s podjetji SCT, Primorje in CGP Novo mesto kot izvajalci podpisala pogodbo za izgrad- njo mednarodnega mejnega prehoda Obrežje. Mejni prehod s tremi ploščadmi za potniški in blagovni promet ter 10 ser- visnimi objekti zajema 22,4 hektarjevpovršine. Vpogodbi je zajeta tudi izgradnja 765 metrov dolgega odseka avtoceste, ki kot del dolenjskega kraka avtoceste sever - jug povezuje mednarodna mejna prehoda Karavanke in Obrežje. Predsednik slovenske vlade Anton Rop je 1. decembra 2003 slovesno odprl posodobljen mednarodni mejni prehod Obre- žje. Gre za največji cestni mejni prehod na prihodnji JV zu- nanji meji povezave, ki je zgrajen v skladu s standardi Ev- ropske unije, na njem pa bodo vzpostavljeni schengenski varnostni sistem ter carinski, veterinarski, fitosanitarni in zdravstveni nadzor. Oktober 2004 AVTOCESTA 9 _____ žfvSr_ v Posayju CGPd.d. V PRIHODNOST VSTOPAJO S TRADICIJO, IZKUŠNJAMI, ZNANJEM IN STROKOVNOSTJO V službi napredka. Že sama opremljenost ambienta v poslovnih prostorih druž- be CGP d.d. Novo mesto predstavlja njihov moto PRIHOD- NOST TRADICIJE. Sodobno podjetje, opremljeno tako z osebjem, znanjem, tehnologijo in mehanizacijo ter vsem drugim kar potrebujejo za svoje delo v svoji stroki ima na stenah poslovne stavbe številne fotografije in slike, ki spo- minjajo in vodijo skozi njihovo 40-letno tradicijo graditelj- stva. Osnovna dejavnost družbe je bila ob ustanovitvi ome- jena na vzdrževanje cest, vendar se je ta ob načrtnem razvo- ju skrbno širila, predvsem v smeri nizkih gradenj, zagotav- ljanja lastnih surovinskih virov in obvladovanja pro- jektov visokih gradenj. Fotografije na stenah pri- čajo o zgodovini, kako so delali in gradili v prete- klosti, kako so ustvarjali sodobno podjetje, katere- ga dejavnost danes teme- lji na štirih stebrih: niz- ke gradnje, visoke grad- nje, vzdrževanje cestnega omrežja ter proizvodnja, kakovost in razvoj. CGP skupaj s svojimi povezanimi podjetji tako danes zago- tavlja celovito paleto storitev nizkih in visokih gradenj, vzdr- ževanja cestnega omrežja ter proizvodnje kamnitih agrega- tov, betonov, betonskih izdelkov ter asfaltnih mešanic. Hkra- ti investitorju omogoča izvedbo celovito zaključenega pro- jekta, saj razpolaga z vsemi potrebnimi dejavnostmi, s stro- kovnim kadrom, z lastnimi zmogljivostmi voznega in stroj- nega parka ter s kamnolomi, betonarnami in asfaltnimi ba- zami. V prihodnost vstopajo z ambicijo razvijanja predelave odstranjenih asfaltov, betonov in ponovne uporabe le-teh. Tako si želijo v CGP s svojimi povezanimi podjetji ohranjati in razvijati položaj stabilne, vitke in tržnim razmeram pri- lagodljive družbe> ki bo razvijala ponudbo kakovostnih sto- ritev gradnje objektov na področju nizkih in visokih gra- denj, vzdrževanja cestnega omrežja ter proizvodnje mate- rialov v smeri novih tehnologij in zahtev investitorjev. Bo- gate izkušnje in poznavanje tehnologij namerava družba iz- koristiti za širjenje na trge v tujini. Pri tem posebno pozor- nost namenja razvoju lastne blagovne znamke, ki bo tudi v tujini osnovni nosilec sporočila o sodobnem, uspešnem, strokovno in tehnično opremljenem ter zaupanja vrednem partnerju. Kakovost vseh poslovnih procesov z namenom zagotavljanja zadovoljstva in koristi investitorjev je vodilo na vseh ravneh delovanja v podjetju. Kakovost delovanja družbe zagotavlja- jo notranja kontrola, strokovni kadri ter številni standardi, ki jih opredeljujeta Certifikat za sistem vodenja ISO 9001: 2000 in Znak kakovosti v graditeljstvu. Vzdrževanje enovite ravni kakovosti temelji na: sistemu vo- denja kakovosti, skrbi za okolje, zdravje in varnost pri delu ter varnosti podatkov. Ceste, nizke gradnje Mobilnost ljudi nedvomno pomembno vpliva na kakovost življenja. Ob tem je gradnja prometne infrastrukture tudi gonilna sila ekonomskega razvoj a dežele. Temeljno dejav- nost nizkograd- benega področja predstavljäjo: no- vogradnje, rekon- strukcije, obno- ve cest ter izgrad- nja kanalizacij, vo- dovodov, urejanje okolice in drugo. Kakovost storitev področja nizkih gradenj poleg do- bre tehnologije omogoča učinkovita povezanost enot ope- rativne priprave dela, gradbene operative, mehanizacije in specializirane enote za polaganje asfalta. Tehnologija, znanje, lastne zmogljivosti mehanizacije in ka- kovostni surovinski viri omogočajo kakovostno izgradnjo cestne in ostale infrastrukture na vseh lokacijah in v vseh pogojih. O kakovosti projektov najbolj pričajo številni kilo- metri cest in kvalitetno izvedeni odseki avtocest. Družba CGP vzdržu- je tudi 19% državnega cestnega omrežja na ju- govzhodnem delu drža- ve Slovenije ter oprav- lja ostala vzdrževalna dela na območju Do- lenjske, Posavja, rib- niško-kočevskem ob- močju ter v Beli Kraji- ni. Področje vzdrževa- nja obsega skrb za vse vrste cest, od avtocest, hitrih, glavnih in regionalnih, do lo- kalnih cest ter mestnih ulic. Specialna oprema, hitra odziv- nost in timsko delo so pogoj za obvladovanje prometnih za- stojev, letnega in zimskega vzdrževanja cest in izboljšanje prometne varnosti. Najpogostejša dela letnega vzdrževanja zajemajo: redne, občasne in izredne preglede cest, vzdrževalna dela na voziš- 10 AVTOCESTA Oktober 2004 _____ŽfVetT. v Posayju ču in izven njega, čiščenje vozišča, jarkov in odvodnjavanje, košnja trave in obsekovanje rastlinja, popravilo vozišča in krpanje udarnih jam, obnova obeležb in vzdrževanje signali- zacije ter površinske in asfaltne prevleke. Dela zimskega vzdrževanja pa: redne, občasne in izredne preglede cest, postavitev snežnih kolov, pluženje in sipanje ter odstranjevanje snega s pločnikov in vozišča. Lastni surovinski viri družbi CGP zagotavljajo konkurenč- nost in neodvisnost na področju oskrbe z asfaltnimi zmesmi, kamnitimi materiali ter betonskimi mešanicami. Asfaltne zmesi družba proiz- vaja v dveh obratih s skup- no proizvodno zmogljivostjo 210 ton/uro. Kamnite materiale družba CGP zagotavlja v kamnolo- mih Cerov Log, Gunte, Vrči- ce ter Sv. Ana. Betone in betonske izdelke družba proizvaja v betonar- ni Livada Novo mesto in v betonarni Sv. Ana. Skupna kapaciteta cementnih beto- nov in cementnobetonskih izdelkov pa znaša 120 m3/uro. Kakovost in razvoj V novomeškem CGP zagotavljajo in spremljajo kakovo- sti lastnih proizvodov ter kakovost izvedenih del s pomoč- jo dveh gradbenih laboratorijev. Gradbeni laboratory Li- vada, se nahaja v Novem mestu in je usposobljen za preiskave sveže- ga betona in pre- iskave kamenega agregata. Labora- tory je ključnega pomena pri izvaja- nju notranje kon- trole proizvodnje betona, za katerega je podjetje v letu 2004, s strani akredi- tiranega certifikacijskega organa, pridobilo certifikat notra- nje kontrole proizvodnje v skladu novim Zakonom o gradbe- nih proizvodih. Gradbeni laboratory Drnovo, ki je lociran v bližini Krške- ga, oziroma v Asfaltni bazi Drnovo, je usposobljen za prei- skave asfaltnih zmesi in asfaltnih jeder, geomehanske prei- skave ter preiskave kamenega agregata. Laboratorij ima za področje preiskav asfaltnih zmesi in asfaltnih jeder potrdi- lo o usposobljenosti, izdano s strani za to pristojne inštitu- cije. Oba laboratorija se nahajata v novih in ustrezno opre- mljenih prostorih. Vse oprema, ki se uporablja pri izvajanju preiskav je sodobna, vzdrževana in kalibrirana. Laboratorij- sko osebje je primerno izobraženo in usposobljeno za izvaja- ne preskusov. Varstvo okolja V CGP Novo mesto so se na podlagi lastne osveščenosti o po- membnosti varstva okolja in ohranjanja narave ter ob upoš- tevanju obstoječe zakonodaje na tern področju odločili za strateški pristop, ki daje večji poudarek okoljskemu vidiku. Smatrajo namreč, daje ta izredno pomemben za zagotavlja- nje kakovostnega življenja ljudi danes in tudi prihodnjih ge- neracij ter da velja za ogledalo splošnega napredka. Pri var- stvu okolja vodijo aktivnosti, ki rešujejo problematiko hru- pa, emisij snovi v zrak ter obremenitve tal. Ostale aktivno- sti na tern področju se nanašajo na upravljanje z odpadnimi vodami ter odpadki. Odgovorno ravnanje z odpadki obsega ' ločeno zbiranje vseh vrst odpadkov, predajo vseh uporabnih odpadkov v ponovno uporabo in oddajo ostalih odpadkov v zbirne centre oziroma predelavo. Zagotavljajo tudi skladiš- čenje minimalnih zalog nevarnih in ostalih odpadkov. Poslanstvo in vizi- ja družbe CGP sta skladna z načrti družbe glede var- stva okolja in ohra- njanja naravnega okolja kot tudi za- dovoh'evanja za- konskih zahtev. S tern bodo ohrani- li naravno okolje, v katerem delujejo, hkrati pa bomo po določenem vložku de- narnih sredstev v posebno opremo za zbiranje, predelavo in reciklažo odpadnega gradbenega materiala, zmanjšali stroške sedanjega načina ravnanja z odpadki pri uvajanju postopkov za zmanjševanje količine vseh vrst odpadkov. Pri svojem de- lovanju spoštujejo in upoštevajo določila Zakona o varovanju okolja ter zakonodaje za graditev objektov in rudarstva, siste- ma vodenja kakovosti ISO 9001. Kot vodilo za prihodnost pa služijo zahteve standarda za ravnanje z okoljem ISO 14001. Prihodnost tradicije Danes aktivnosti družbe zajemajo vse vrste in vse ravni za- htevnosti izvedbe gradbenih storitev nizkih in visokih gra- denj, vzdrževanja cest in proizvodnje lastnih izdelkov. Celo- vitost storitev, ki jih zagotavlja družba CGP, omogoča reali- zacijo kompleksnih projektov od finančne konstrukcije, sve- tovanja, izvedbe in do predaje končnemu kupcu. S številni- mi lokacijami širom Dolenjske, Posavske, ribniško-kočevske regije in Bele Krajine ter skupaj s povezanimi podjetji nudi družba širok obseg storitev. Poleg lastnih zmogljivosti v pro- jekte vključujejo tudi storitve usposobljenih poslovnih part- nerjev in tako še dodatno skrbijo za zagotavljanje stabilnih in tržnim razmeram prilagojenih pogojev poslovanja. Blago- vna znamka CGP d.d. bo tudi v prihodnje sinonim za kvali- tetno celovito rešitev na področju gradjteljstva ter garancija za vložena sredstva investitorjev. Oktober 2004 AVTOCESTA- 11 ___Zifetf _ v Posa^ju PRIMORJE d.d. PREMOŠČAMO RAZDALJE, SPAJAMO BREGOVE, ZBLIŽUJEMO UUDI Predstavitev Primorje d.d. spada v sam vrh slovenskega gradbeništva in je danes usposobljeno za prevzemanje vseh najzahtevnejših del s področja gradbeništva. Velik del dejavnosti predstavlja- jo nizke gradnje, kjer Primorje obvladuje skoraj četrtino slo- venskega avtocestnega programa, velik obseg zavzemajo de- la v energetiki (elektrarne, jezovi, betonski stebri za elektro- vode), veliko izkušenj pa ima Primorje z gospodarskimi ob- jekti oziroma montažno gradnjo iz predpripravljenih beton- skih elementov, ne gre pa zanemari,ti niti stanovanjske grad- nje. Za doseganje čimvečje konkurenčnosti je predvsem po- membna lastna proizvodnja gradbenih materialov. Zgodovina Začetki Primorja so povezani z obnovo razrušene dežele v prvih povojnih letih. Ceste, železnice, mostovi, viaduk- ti so bili prve večje naloge gradbenikov Primorja in to so glavne usmeritve Primorja tudi pol stoletja kasneje, seve- da večjih dimenzij in na najsodobnejši tehnološki ravni. Primorje je doslej zgradilo 270 kilometrov avtocest in hi- trih cest, samo od leta 1995 je v ceste vgradilo več kot mi- lijon ton asfaltov. Primorje torej že skoraj 60 let uspešno sledi najnovejšim trendom na področju gradbeništva. S kakovostjo zgrajenih objektov, gradbenih proizvodov in storitev Primorje že dlje časa dosega evropske standarde, kar dokazuje pridobljeni certifikat ISO 9001, medtem ko so v teku postopki za prido- bitev certifikata skupine 14000. Sedanjost Kljub izjemno zahtevnim razmeram na gradbenih trgih je Pri- morje d.d. leta 2003 poslovalo uspešno, uresničilo večino poslov- nih načrtov, ustvarilo 43 milijard tolarjev prometa in iz dobička delničarjem tudi letos izplačalo dividende. V nacionalnem pro- gramu avtocest sodeluje praktično na vseh delih cestnega križa, je vodilno podjetje v montažni gradnji hal iz prednapetih votlih plošč, tržišču skuša letno ponuditi najmanj 200 stanovanj. Primorje se izzivu globalizacije prilagaja s povezovanjem z domačimi in tujimi gradbenimi organizacijami. V skupnem nastopu z italijanskimi in avstrijskimi partnerji je zgradilo elektrarne na Soči, z avstrijskim partnerjem (Jäger) je prido- bilo gradnjo predora Kastelec na avtocesti proti morju, za fir- mi Seli in Monti je Primorje izdelalo stensko oblogo 2,7 km dolgega predora Monte Zucco pri Bellunu v Italiji. Primorje je pred kratkim zgradilo ceste, mostove in viadukte na Hrva- škem (Zadar, Varaždin, Gorski Kotar) in v Črni Gori (Union bridge Podgorica), trenutno gradi viadukt na avtocesti proti Reki in most Millennium v Podgorici. Prav na trgih nekda- nje Jugoslavije je Primorje že uveljavljena blagovna znam- ka, kar bi lahko bilo odločilno pri skupnih nastopih s firma- mi iz EU (s francosko firmo Freyssinet naprimer). Primorje se zaveda, da se bodo dolgoročno na trgu obdržala podjetja, ki bodo novim trendom pravočasno prilagodila svo- je marketinške strategije. Zato je nujno povezovanje in iskanje si- nergijskih učinkov s partnerji do- ma in v tujini. Primorje ima v svo- jem sestavu še družbe Gradbinec GIP iz Kranja, Stavbenik iz Ko- pra, Rudis iz Trbovelj, CPG In VGP Soča iz Nove Gorice, Gradis GP Ljubljana in nekaj manjših firm. Obsežne naložbe v opremo, nenehno posodabljanje tehnolo- gije, dopolnjevanje informacijskih sistemov, skrb za kakovost poslo- vanja, štipendiranje, usposablja- nje zaposlenih, njihovo veliko zna- nje in motiviranost odpirajo nove možnosti razvoja podjetja. Prihodnost Dosedanji rezultati družbe vliva- jo optimizem. S kakovostnim de- lom, inovativnostjo in povezova- 12 AVTOCESTA- Oktober 2004 ____ŽfVetr_ v Posayju njem sposobnosti v skupini bo Primorje d.d. tudi v bodoče iz- polnjevalo pričakovanja investitorjev, delničarjev in okolja, v katerem deluje. Zaradi odprtosti slovenskega gospodarstva gradbeništvo še posebej najbolj nazorno občuti mednarodno konkurenco, zato mora podjetje z novimi prijemi zmanjševati vpliv dela na strukturo cene, da bi lahko v montažni gradnji, pri mostogradnji, pri pridobivanju agregatov in polaganju as- faltov prišli do cenejše in kvalitetnejše izvedbe. Ambiciozni dolgoročni poslovni cilji, strateška naravnanost in vztrajnost bodo družbi še vnaprej omogočali uspešno pri- lagajanje spremembam in obvladovanje izzivov prihodnjih poslovnih let. Z 2700 zaposlenimi, tradicijo, znanjem in iz- kušnjami na slovenskem in tujih trgih ter z jasno vizijo raz- voja bo skupina Primorje še krepila svoj položaj na trgu in se razvila v vodilni poslovni sistem za gradbeništvo v Slove- niii primorje ZAG LJUBLJANA Zavod za gradbeništvo Slovenije Slovenian National Building and Civil Engineering Institute Dimičeva 12, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel.: +386 1/280 42 50, faks: +386 1/280 44 84, E pošta: info((izag.si. http://www.zag.si/ Zavod za gradbeništvo Slovenije, poznan po kratici ZAG, je osrednja slovenska inštitucrja za gradbeništvo. Njego- ve dejavnosti so raziskovanje in razvoj, kontrola kakovosti v gradbeništvu, pa tudi eel spekter ekspertnih storitev, ki jih ZAG opravlja kot neodvisna, nepristranska in neprofit- na organizacija. Štirje oddelki (materiali, gradbena fizika, konstrukcije ter geotehnika in prometnice) imajo v svoj em sestavu 22 laboratorijev in odsekov ter pokrivajo praktično celotno dejavnost gradbeništva. Kot posebne enote deluje- jo še Laboratory za metrologijo, Certifikacrjska služba in Služba za tehnična soglasja. Od 190 zaposlenih ima več kot polovica visokošolsko izobrazbo, med njimi je 11 doktorjev in 23 magistrov znanosti. Zastopane so vse stroke: od grad- benikov, arhitektov in geodetov do fizikov, kemikov, meta- lurgov in geologov, kar omogoča interdisciplinarno timsko delo. Vključenost v prakso, kjer nastajajo problemi, dobro poznavanje strokovnih področij z vpetostjo v mednarodno sodelovanje, razpolaganje z orodji in metodami za rešitev problemov, ter občutek za znanstveno obravnavanje pro- blema, so zagotovilo, da so storitve ZAG na vseh področjih učinkovite in mednarodno primerljivel Ker so laboratori- ji opremeljeni z najsodobnejšo opremo, v njegovi sestavi pa je tudi ena največjih strokovnih knjižnic v državi, lah- ko ZAG izvaja multidisciplinarne projekte in naročila, ozi- roma ponudi vsakemu naročniku prilagojeno celovito, tudi cenovno konkurenčno storitev. Še pred vstopom Slovenije v EU je ZAG kot polnopraven član aktivno sodeloval v združenju evropskih inštitutov za raziskave v cestni stroki FEHRL in gradbenih inštitu- tov ENBRI, kjer danes enakopravno kreira in izvaja ev- ropsko raziskovalno politiko. Z uspešnim delom v števil- nih projektih evropskih programov se je ZAG že uvelja- vil v Evropi, zato lahko pridobljene izkušnje ponudi tu- di doma. Na področju potrjevanja skladnosti in certificiranja grad- benih proizvodov je ZAG že več let vključen v številna ev- ropska združenja. Vsi njegovi laboratoriji, ki izvajajo preiz- kušanja, so akreditirani, ravno tako je akreditiran tudi cer- tifikacijski organ ZAG. Prav vsi so akreditacijo dobili kot prvi v Sloveniji. Imajo številna domača in nekatera tuja po- oblastila za certificiranje in preskušanje gradbenih proiz- vodov in nekatere meritve. Certifikacijski organ in Služba za tehnična soglasja sta priglašena v Bruslju. Pri izgradnji tako pomembnih objektov, kot so avtoceste, je kakovost gradnje, za katero sicer odgovarja izvajalec, odvisna tudi od učinkovitosti nadzora. Da bi kontroliral skladnost kakovosti vgrajenih materialov in proizvodov z zahtevami projekta, nadzor potrebuje inštitucijo, ki z ob- časnimi preskusi preverja, če vgrajeni materiali ustrezajo zahtevam projekta. Celovitost pokrivanja področja gradbe- ništva in multidisciplinarnost dejavnosti sta bila razloga, da je takšno, po evropskim merilih postavljeno neodvisno zunanjo kontrolo kakovosti, DARS v okviru nacionalnega programa izgradnje avtocest večinoma poveril prav ZAG. Izvajalec sicer s svojimi laboratoriji sproti preverja kako- vost. Da pa svoje zadolžitve res tudi izvaja v skladu z zahte- vami, z roko v roki skrbita naročnikov (DARS-ov) inženir s svojo nadzorno službo (DDC) in njegova desna roka, neod- visna zunanja kontrola kakovosti (ZAG). Oktober 2004 AVTOCESTA 13 ____ZfVetf___ v Posayju Avtoceste odstirajo preteklost Gradnja avtocest pomeni tudi priložnost, da arheologi - še preden gradbeni stroji dokončno preoblikujejo pokrajino - pogledajo, kaj se skriva pod zemeljskim površjem in na podlagi izkopanega dopolnijo svoje in naše vedenje o življenju naših prednikov. S tega vidika lahko rečemo, da gradnja avtocest ni le naložba za prihodnost, ampak tudi edinstvena priložnost za odstiranje in spoznavanje preteklosti. Tudi ob gradnji av- toceste skozi Posavje so arheologi odkrili kar nekaj najdišč, ki pomembno dopolnjujejo sliko preteklih ob- dobij na našem območju. Arheološka izkopavanja na trasi avtoceste so se v Posav- ju pričela v letu 2001, ko je DARS začel s pripravljalni- mi deli za bodočo avtocesto, zaključila pa so se konec lan- skega leta. Na območju obči- ne Brežice jih je vodila novo- meška območna enota Zavo- da za varstvo kulturne dediš- čine Slovenije, na območju občine Krško pa ljubljanska območna enota omenjenega zavoda. Sodelovali so še Filozofska fakulteta Ljubljana, mu- zeji in zasebna arheološka podjetja. V bližini glavnega odcepa z avtoceste na Drnovem so na- šli tudi ostanke prazgodovinske naselbine. Začnimo pri meji s Hrvaško. Na Obrežju, na območju med- narodnega mejnega prehoda, so arheologi pod vodstvom Phila Masona izkopavali na slabih sedem hektarjev veliki površini na obeh straneh obstoječe nitre ceste Ljubljana - Zagreb. Najprej so našli in raziskali ostanke naselbine iz po- zne bronaste dobe (10. do 8. stoletje pr. n. St.) in veliko gro- bišče iz tega obdobja s 358 žarnimi in šestimi skeletnimi gro- bovi, pa tudi domačijo iz 15 stoletja. Arheologe pa je prese- netilo odkritje rimskega vojaškega tabora, velikega kar 210 x 290 metrov. To izjemno in edinstveno najdbo v Sloveniji, hkrati pa tudi edino znano te vrste iz tega obdobja zunaj rim- skih provinc Galije in Germanije, datirajo v leta okrog začet- ka našega štetja. Utrdba je verjetno nastala leta 14 ali 13 pr. n. št. v času rimske zasedbe Panonije, uporabljali pa so jo do konca velikega panonskega upora med letoma 6 in 9 n. St., torej približno 20 let. Po velikosti tabora, obdanega z dvoj- nimi obrambnimi jarki, in po spremljajočih najdbah (ostan- ki latrin za stražarje, vodnjak, krušne in železarske peči, ja- me za odpadke, shrambne jame za žito, amfore za vino, tudi kocke za kratkočasenje vojakov) arheologi sklepajo, da je bi- lo v njem prostora za posadko okrog 1000 mož ali za mešano enoto, se- stavljeno iz legio- narjev in pomož- ne konjenice. Vo- jaška utrdba je stala tik ob cesti, ki je kasneje po- stala glavna rim- ska prometna po- vezava iz Siscie (Siska) prek Emo- ne (Ljubljane) do Aquileie (Ogleja). Opustili so jo zaradi spremenjenih vojaških prio- ritet, saj se je rimska vojska pod cesarjem Tiberijem po- maknila proti Donavi. Utrinek z izkopavanja Na znanem najdišču v Ribni- ci so poleg že znanih ostalin antične poštne postaje Ro- mule našli veliko število ko- vancev, kar potrjuje, da je bi- la Romula tudi carinska po- staja ob prej omenjeni cesti. Ob naselbini, ki je bila oblju- dena v času od 1. do 4. stoletja, je videti tudi ostanke svetiš- ča, vidni so sledovi obrtnih dejavnosti, predvsem predelo- vanja kovin, nekoliko stran pa so naleteli še na ostanke šest do osem metrov visoke uradniške zgradbe. V grobovih izven naselja so našli j an tarne dodatke, najatraktivnejša pa je naj- dba 21 cm visokega bronastega kipca lara, hišnega boga. Na Colu med Prilipami in Podgračenim so arheologi nalete- li na presenetljive najdbe bivalnih in gospodarskih objektov iz časa srednjega neolitika, to je 4500 let pr. n. St.. Razporedi- tev stavbnih ostalin kaže, da je bilo tarn prazgodovinsko na- selje, dokazani pa sta dve zaključeni stanovanjsko gospodar- ski enoti s svojim lastnim dvoriščem in urejenim dohodom. Dvoprostorna bivalna hiša je bila velika 7,5 x 5,5 metrov, pet metrov od nje pa je bilo manjše gospodarsko poslopje. Na Colu so našli tudi ostanke dveh stavb poznobronastodobne naselbine, ostanki pa dokazujejo poselitev tega območja tu- di v železni in rimski dobi. Pri Čatežu so izkopavanja odkrila ostanke naselbine iz ča- sa 4800 let pr. n. St. oziroma pravega malega mesteca za tisti čas, posode iz te- ga najdišča pa so doslej najstarejše najdbe v Posav- ju. Tudi pri Čate- žu so vidni sledo- vi rimskega voja- škega tabora. Na Čateškem griču, skalnem izrast- ku Gorjancev pod Šentvidom oziro- ma nad sotočjem Krke in Save, pa je bila nekoč utr- Ostanki rimske podeželske hiše pri Veliki vasi 14 AVTOCESTA— Oktober 2004 ___žfV&f v Posayju - jena postojanka s 5,5 metrov širokim kamnitim obrambnim obzidjem, ki jo arheologi zaradi gradnje brez malte umeščajo v prazgodovinski čas (v bakreno, bronasto in železno dobo). Ob tem je zanimiva najdba skeleta ob vznožju obzidja utrdbe iz 1. stoletja pr. n. št.. Ostanke prazgodovinskega objekta so odkrili tudi na najdišču sv. Jurij v ozkem pasu med hitro ce- sto in Krko, kjer so našli tudi antične in srednjeveške ostan- ke. Bogat arheološki izplen v okolici Čateža zaključujeta od- kritje 4,6 metrov široke rimske ceste ob lokalni cesti Čatež - Krška vas ter najdba močno utrjenega novoveškega cestišča proti brodu na Savi na najdišču Na vrtih. Severno od Krške vasi, med hitro cesto in sedanjo strugo Sa- ve, so arheologi najdene predmete (keramiko, kos pečnice, gradbeni material, apnenčaste bloke) povezali z vasjo Zasav- je, ki je bila uničena 25. januarja 1781, ko je zelo narasla Sa- va, spremenila strugo ter odnesla 14 hiš in cerkev sv. Niko- laja. Pri Gorenjih Skopicah so sprva naleteli na ostaline rim- ske podeželske vile oziroma kmetije s centralno ogrevanimi bivalnimi prostori, pomembnejša pa je najdba staroslovan- ske lončevine, kar potrjuje obstoj doslej edine znane nasel- bine starih Slovanov v Posavju. Osrednje mesto v arheološki podobi Krškega polja zaseda Drnovo oziroma antični Neviodunum, v tistem času poleg Emone (Ljubljane), Celeje (Celja) in Petovije (Ptuja) eno šti- rih rimskih mest na ozemlju današnje Slovenije, ki je mest- ne pravice dobilo v drugi polovici 1. stoletja n. št. Južno od današnje vasi Drnovo so arheologi našli predvsem veliko grobov, katerih kamnita konstrukcija in bogatejša vsebina dokazujeta, da so v antičnem Neviodunumu živeli premož- nejši hudje. Ena od najdenih grobnic tik ob lokalni cesti Dr- novo - Cerklje ob Krki je bila povsem nedotaknjena, v njej pa je bil celoten grobni inventar: dve skledasti žari s pepe- lom umrlih ter pivsko posodje. Našli so kar nekaj grobov, ka- terih kupole so bile porušene oziroma najverjetneje preora- ne, notranjost pa izpraznjena. Kot kaže, so bili na tem ob- močju že velikokrat na delu "amaterski arheologi". Tudi na Grofovih njivah oziroma pri glavnem odcepu z avto- ceste so odkrili prazgodovinske in antične naselbinske osta- line (ostanke keramičnih posod, gradbenega materiala in ožgane gline), pa tudi železnodobno grobišče. Na Velikih nji- vah pri Veliki vasi ostaline potrjujejo obstoj bronastodobne naselbine, v Velikem dolu na obronku Krakovskega gozda pa so našli ostanke rimske arhitekture. Najprej so domnevali, da gre za temelje delavnic oziroma nekakšne »industrijske cone«, kasneje pa se je pokazalo, da ostanki pripadajo stano- vanjskim hišam s kmetijskimi poslopji. Lastniki teh stavb so bili po vsej verjetnosti kar premožni, saj so lepo vidni niz- ki stebrički, ki so služili kot nosilci talnega sistema ogreva- nja, rimske različice centralne kurjave. Glede na oddaljenost najdbe od središča Neviodunuma je možno sklepati, da so bila poslopja zgrajena v poznejši dobi tega antičnega mesta. Arheološka stroka poudarja predvsem pomen povsem no- vih odkritij: najstarejših ostalin v Posavju iz 5. tisočletja pr. n. St., ki so jih našli pri Čatežu, ostanke rimskega tabora na Obrežju in staroslovanske naselbine pri Gorenjih Skopicah. Najdišči Obrežje in Drnovo pa sta skupaj s še 15 najdišči ob slovenskih avtocestah predstavljeni tudi na arheološki raz- stavi v krški Dvorani v parku. RE Avtocesta Avtocesta je v zakonu o javnih cestah opredeljena kot dr- žavna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu mo- tornih vozil in ki je sestavni del avtocestnih povezav s so- sednjimi državami; njen sestavni del so tudi posebni pri- kh'ucki na avtocesto. Projektna hitrost avtoceste na rav- ninskem in gričevnatem terenu je določena na 130 km/h, na hribovitem in gorskem terenu pa na 110 km/h. V pri- merjavi s hitro cesto ima širše prometne pasove, večje ho- rizontalne krivine, manjše vzdolžne nagibe in drugačne prečne nagibe. Avtocestne številke Za izgradnjo 518 kilometrov avtocest in 35 kilometrov drugih državnih cest bo treba pri zemeljskih delih nare- diti več kot 21 milijonov kubičnih metrqv izkopov, največ na avtocestah Pesnica-Miklavž in Selo-Šempeter, na vsa- ki.vec kot 2 milijona. Preko 18 milijonov kubičnih metrov zemeljskih del pa bodo izvedli za nasipe - največ na av- tocesti Blagovica-Šentjakob. V nove slovenske avtoceste bodo med drugimi materiali vgradili tudi čez 310.000 ton cementa in le nekaj manj kot 80.000 ton jekla. Premostitveni objekti Premostitveni objekti (podvozi, nadvozi, mostovi, via- dukti) predstavljajo trenutno nekaj več kot deset odstot- kov slovenskega avtocestnega sistema. Njihova skup- na dolžina je namreč preko 30 kilometrov, ko bo zgrajen celotni avtocestni si- stem, pa jih bo vsaj še enkrat toliko. Z novimi avtocestami bomo do- bili tudi veliko več pre- dorov: okoli 30 kilome- trov jih bo, če bi seve- da sešteli vse predor- ske cevi skupaj. Zaradi narave avtocest se pre- dori na njih gradijo lo- čeno, po "ceveh" - vsa- ko za drugo smer vož- nje. Največ predorov bo prav gotovo pod Trojanami, na avtocestnem odseku Vransko - Blagovica: samo na avto- cestni trasi bodo zgradili štiri dvocevne predore v skup- ni dolžini 11,5 kilometrov, poleg njih pa še eno 270-me- trsko predorsko cev zaradi prestavitve regionalne ceste proti Zasavju. Mravlje na avtocesti Pomen mravelj v naravnem ekosistemu, posebno v goz- du, je izredno velik, hkrati pa njihova organizacija življe- nja v velikih družinah omogoča, da jih pri poseganju v okolje zaščitimo. Ko se posegu v mravljišča zaradi grad- benih del ne moremo izogniti, družino z mravljiščem lah- ko preselimo. Pri tem moramo k takemu opravilu priteg- niti strokovnjaka specialista, ki bo: - presodil, ali je vrsta mravelj ogrožena, redka ali kako drugače pomembna - presodil, kakšne so možnosti za uspešno preselitev mravljišča - določil najboljši čas za selitev - določil kraj, kamor bomo na novo naselili mravljišče - določil način preselitve - ustrezne ukrepe za pripravo in izvedbo preselitve. Oktober 2004 AVTOCESTA 15 ZrVeti v Posa^ju Tematska priloga Posavskega obzornika štev. 83, Priloga 1: AVTOCESTA Vodja projekta - urednica priloge: Mojca Lovšin Dostal, Odgovorni urednik tiskanih izdaj: Silvester Mavsar, Oblikovanje in postavitev: Gra- flčni studio Neviodunum, Krško, Fotografije: Zavod Neviodunum, SCT d.d. Ljubljana, CGP d.d. Novo mesto, Primorje d.d. Ajdovščina, NGR d.d. Hoče, Valvasorjeva knjižnica Krško, Naklada: 15.000 izvodov, Tisk: Delo TČR, Ljubljana, Krško, oktober 2004 Pri pripravi priloge Avtocesta smo uporabili tudi naslednje vire: - Urejanje obcestne krajine, RS Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorsko planiranje, Ljubljana 1997; - Mladina gradi, Ob 20-letnici izgradnje ceste Ljubljana-Zagreb, Ljubljana 1978; - Eva Holz, Razvoj cestnega omrežja na Slovenskem ob koncu 18. in v 19. stoletju, Ljubljana 1994; - Slovenske avtoceste: trideset let avtocest v Sloveniji, Dars, Celje 2002; - Spletna stran Dars d.d. www.dars.si; - arhiv Domoznanskega oddelka Valvasorjeve knjižnice Krško VSAKA NOVA PESEM SE V SONCU LESKETA piše.- Maruša Mavsar Rebeka Dremelj Rebeka Dremelj je v teku razmeroma kratke kariere uspešno posvojila kar dober delež slovenskega medijsko-kulturnega prostora. Pojavlja se kot pevka, plesalka, voditeljica dokaj visoko gledanih oddaj, igralka, skratka, zvrhana mera ambicioz- nosti, triumf v svetu slovenske lepote (osvojila naslov miss Slovenije 2001). Izkori- sti vsako priložnost za promocijo in ohranjanje v spominu ljudi. Senovčanka nepre- stano zbuja ogromno diskusij, za nekatere je edina miss, ki je znala vnovčiti svoje ime in podobo do dfugim nedosegljivih mej, za druge preveč prisiljena in "napadal- na", češ, da bi rada bila "vse hkrati". In različni so kajpak tudi glasovi o njenih pev- skih sposobnostih. Kakšna je v resnici, najbolj ve prav ona, in to nam zaupa v prvi pesmi z istoimenske plošče TO SEM JAZ (predstavitev njenega drugega samostojnega albuma s štirinaj- stimi novimi skladbami je bila marca letos v kazinoju Kongo v Grosupljem), za nje- nim glasbenim izdelkom pa stoji Dallas Records. To sem jaz Mislila sem, da vem vse vse na planetu le zameje da eel svet okrog mene se vrti nič drugega bilo pomembno ni. A spoznala sem sedaj nikar ne vprašajte zakaj da veliko je ljudi ki zelijo da mi spodleti. Refren: Ni pomembnejše stvari, kot da sreča se deli brez spotikanj in vprašanj kdoje kje in kdo gre kam. Se verjamem v ljudi ¦ kimi dajejo modi vse kar piše ni tako jaz resnična sem zelo zelo. Ne, ne, ne bom, predala se saj to življenje, res prekratko je ne, ne pustim si vzeti teh sanj pa tudi če, me odnese kam drugam. Živela bom kot si zelim pa tudi če se sanjam prepustim zavedam se, da to sem jaz ne bo uničil me zdaj zloben glas. Refren: A meni res vseeno ni ker vem da mi ne bo lahko trdno na zemlji zdaj stojim delam pač tisto, kar si najbolj želim V prebrani pesmi ste najprej lah- ko ugotovili, da je besedilo pre- prosto, da ni posebne metafori- ke in da, če spremljate Rebeki- no pot (tudi nevšečnosti, ki sov- padajo z njenim javnim življe- njem), je tukajšnja "pripoved" enaka tistim, ki ste jih ppeposlu- šali v obliki uradnih izjav in in- tervjujev. V prvi kitici Rebeka pogleda nazaj in brez ovinkarjenja po- ve, kako se je zdela sama se- bi in svetu središče pozornosti. Da pesem lažje teče, je skleni- la kitico z rimanjem zadnjih E- E in I-I. Sledi spoznanje, da živi v sve- tu, ki ni samo njen, kjer je veliko takih ljudi, ki ji privoščijo neu- speh. (Spet rimanje z aa-bb). Po- slušalce nagovori, naj ne sprašu- jejo po razlogu takšnih dejanj, to prošnjo poudari z besedico NI- KAR, kot da sama pozna odgo- vor in je slednji preveč neprije- ten, lahko pa bi ta verz pome- nil tudi kesanje ob tako poznem, kakor je sklepati - prepoznem spoznanju človeške narave: A spoznala sem SEDAJ nikar ne vprašajte zakaj da veliko je ljudi ki želijo da mi spodleti. Refren? Najpomembnejše de- janje - deljenje sreče. Ali gre še za isto osebo, ki se ji je zde- 10, da se planet vrti okoli in za- radi nje? Da se je spremeni- la, zatrdi že v drugi kitici, ko ima opravka z zlobnimi jezi- ki. Pri osrečevanju ljudi ne že- 11, da jo spotikajo in posegajo v njeno zasebnost z nepotreb- nimi vprašanji. Znova in znova nas prepričuje, da vse napisa- ne stvari niso odsev resnično- sti in da se v težjih trenutkih opre na ljudi, ki so izvor nje- ne moči in zato tudi zaupanja. In medtem, ko jo obdajajo iz- mišljotine, ona ostaja zelo, ze- lo resnična. Zaradi minljivo- sti življenja se ne namerava predati in si vzeti sanj. V kolikor pa teh ne bo mogla izživeti tukaj, pri nas, bo odšla tarn, kjer bo sprejeta. V naslednji kitici pa še doda, da bo živela tako kot si želi, tudi če se prepusti sanjam (ali je smisel te- ga spet odhod ali pa bi živela v lastno ustvarjenem svetu). Zdaj, ko ste že prepričani, da je obkoljena s "hudobneži", še en- krat poudari: zavedam se, da to sem jaz ne bo uničil me zdaj zloben glas Ponovi se refren. Zaključi s pre- pričanjem, da ji ne bo lahko in ji za to ni vseeno. Trdi, da na zem- lji stoji z dvema nogama, trdno, uporno, ker in ko počne tisto, kar si resnično želi. In te želje ji ne sme zameriti ni- hče. Besedilo pa dovolj zgovorno priča o tern, da je pevka globoko prizadeta vsakič, ko je "na tape- ti" rumenega tiska in nevoščlji- vih Slovencev (na internetni strani je ponudila celo 100.000 tolarjev nagrade osebi, ki bi za- gotovila celo verzijo zloglasnega "filmčka", ali pa vsaj ugotovila, kdo je dal to prvi na "net", pre- pričana, da se bo v celotni verzi- ji jasno videlo, da ona ni akter- ka v tolikokrat omenjenem po- snetku.) Odločila sem se za analizo samo ene pesmi, saj je za to jasno (na- pisano tudi na njeni spletni stra- ni), da jo je napisala Rebeka sa- ma, pri drugih pesmih (razen za pesem Nočem te več, ki je de- lo domačinke Majde Arh) avtor besedil ni zapisan, ker pa gre za drugačen način pisanja in izra- žanja, domnevam, da tudi ni de- lo pevke. Ko boste preleteli naslove osta- lih pesmi, boste opazili veliko ni- kalnic oz. zanikanj in ne ravno izvirnih nagovorov, že najmanj- ši popravek s kakšnim neizpet- im, nevsakdanjim naslovom pa bi zagotovo vnesel več svežine v sam izdelek. Na Rebekini novi plošči najdete še pesmi: Ne ustavi se, Ne hiti, Narobe svet, Ne boš se igral, Bu- merang, Angel, Nočem te več, Kamikaza in Nikoli več, Fever, No that type in Cruel summer. Vabllo Ker besedila posavskih glasbenih skupin in pevcev niso dovolj dostop- na, vabim ustvarjalce vseh glasbenih zvrsti in avtorje vseh starosti, da mi pošljejo po najmanj tri avtorska besedila, priložite tudi kratek opis vašega dosedanjega dela, morebitne uspehe, priložite pa tudi sliko, da yas bom lažje predstavila našim bralcem. Pišite na naslov: maru8amavsarffjpvahoo.com. lahko pa tudi po pošti: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško - s pripisom Vsaka nova pesem. kultura NOVICE ob robu Odkrl otatožja Alfuizu Gspanu Krški župan Franc Bogovič je 20. oktobra na ploščadi v starem Kr- škem, kjer je stala rojstna hiša literarnega zgodovinarja in bibli- otekarja prof. Alfonza Gspana, ob njegovi 100-letnici rojstva od- kril spominsko obeležje temu velikemu Krčanu. Alfonz Gspan, literarni zgodovinar in kritik, bibliotekar, pesnik in pisec, urednik, prevajalec, zaradi svojega vsestranskega dela dobitnik mnogih nagrad, je večino svo- jega življenja - umrl je leta 1977 - sicer preživel v Ljubljani, a je bil ves čas moč- no navezan na svoje rodno mesto. Zato se je njegova žena prof. Nada Gspan-Prašelj odtočila, da Valva- sorjevi knjižnici Kr- ško podari 2308 enot obsegajočo zasebno knjiino zbirko svoje- Danlno pogodbo so sklemh direktonca Val- pokojnega moža vasorjeve knjižnice Krško Ida Merhar, prof. sku , r 1g kos1 Nada Gspan-Praselj in dr. Primož Gspan, sin hjštva Darüno pogod. prof. Alfonza Gspana, spominsko obeležje bo so f Gspan-Pra- pa je odkril zupan Franc BoSovič. šelj Alfonzov sjn dr Primoi Gspan in direktorica krške knjižnice Ida Merhar slovesnopodpi- sali v Dvorani v parku, darilo pa bodo v Valvasorjevi knjižnici uredili kot spominsko sobo prof. Alfonza Gspana. P.P. Srwanja mkdanjh pevcmr NWZVktor Parma Mešani pevski zbor Viktor Parma Krško je od leta 1973 do 1993, ko je uradno prenehal delovati, obogatil zborovsko petje v krški občini, Posavju in v tujini. Nekdanje pevke in pevci so se 14. ok- tobra spet srečali in obujali spomine na skupna leta v zboru. Srečanje je organiziral takratni pobudnik in prvih deset let tudi zbo- rovodja mešanega pevskega zbora Viktor Parma Adolf Moškon, ki mu je leta 1973 uspelo sestaviti 38-clanski zbor, ki se je že naslednje le- to predstavil na prvi posavski reviji v Brestanici. Sledili so številni na- stopi doma, sodelovanja na zborovskih revijah, taborih doma in na tu- jem, drugo desetletje dela pa je vodenje zbora prevzel Janko Avsenak iz Brestanice. Po letu 1993 se je zbor preimenoval v Svit, Parmovci, kot jim pravijo, pa še danes pojejo v različnih zborih v Posavju. L.P. Nekdanji »Parmovci« Zemta pod našfeni nogami Ob graditvi avtoceste, ki se tudi v Posavju vse bolj bliža zaključ- ku, je bilo v Sloveniji odkritih in raziskanih več kot sto najdišč iz različnih arheoloških obdobij. Nekaj najdišč lahko pobliže spo- znamo na razstavi v krški Dvora- ni v parku. Razstava z naslovom Zemlja pod našimi nogami - Arheologija na av- tocestah Slovenije - z nekaj izkopa- nimi predmeti, predvsem pa z veli- kimi plakati prikazuje najpomemb- nejša odkritja sedemnajstih najdišč na trasi slovenskega avtocestnega križa, med njimi imata pomembno mestö" tudi nam najbližji Obrežje in Drnovo. Kot je na otvoritvi raz- stave dejal vodja ljubljanske eno- te Zavoda za varstvo kultume de- diščine Boris Vičič, so arheološka odkritja zadnjih let v Sloveniji tako obsežna in presenetljiva, da jih bo- do strokovnjaki še dolga leta preu- čevali, prav gotovo pa bo potrebno na novo napisati tudi nekatere dele zgodovinskih učbenikov, ki govorijo o najstarejših obdobjih na tleh da- našnje Slovenije. Ob izgradnji cest- nega odseka Smednik - Krška vas so strokovnjaki prišli tudi do novih spoznanj o poselitvi Krškega polja. Med drugim so namreč odkrili ob- sežno naselbino iz pozne bronaste dobe pri Veliki vasi, železnodobno grobišče na Grofovih njivah ob glav- nem odcepu z avtoceste, kompleks rimskih grobnic pri Drnovem ter po- deželski vili pri Veliki vasi in Skopi- cah. razstava bo na ogled do 9. no- vembra. S.M. ohmmr V Krškem bo 26. in 27. novembra potekal prvi Slovenski multimedij- ski festival - SIMMF, na katerem bo- do predstavili Mrežo multimedijskih centrov Slovenije, katere del je tu- di Multimedijski center Krsko, se sli- kali z ASCII kamero, se seznanili s tern, kako lahko interaktivno raču- nalNiško tehnologijo uporabljamo v vsakdanjem življenju, predstavila se bo Akademija in inštitut za multi- medije iz Ljubljane, skupaj s selek- cijo del njenih študentov. Svet sodo- bne multimedijske umetnosti bo na predavanju predstavila Dunja Kuko- vec, kustosinja in vodilna izvedenka za multimedijsko umetnost pri nas. Ob zaključku festivala pa se bosta predstavila pionirja slovenske multi- medijske umetnosti Boštjan Perov- šek in Lado Jakša s performansom Oslikani zvočni prostori. Reprfza Vražjega dekleta 22. oktobra so se domači pevci, solisti in združeni zbori ter simfonični orke- ster Glasbene sole Krško pod vodstvom Draga Gradiška v Kulturnem domu Kr- sko ponovno predstavili z glasbeno dra- mo v dveh dejanjih Vražje dekle sklada- telja Milka Lazarja. Libreto po knjigi li- ke Vašte je napisal Silvester Mavsar, re- žija in scena sta delo Barbare Hieng Sa- mobor, kostumi Barbare Stupica, maska Mojce Pevec, poleg združenih zborov ob- čine Krško pa so se kot solisti predstavi- li Tjaša Fabjančič, Saška Kolarič, Janko Potočnik, Janko Volčanšek, Mateja Arnež Volčanšek, Rok Bavčar ter Stanka Macur in Peter Dirnbek. Letnl koncert Viva Brežiški mešani pevski zbor Viva se je 23. oktobra v Viteški dvorani gradu Bre- žice že enajstič predstavil na letnem koncertu in navdušil ljubitelje zborov- ske glasbe. Peli so In QOdli Drugo leto zapored so pevke AKŽ Pod Gorjanci v Kostanjevici pripravile sreča- nje ljudskih pevcev in godcev. Tokrat so poleg njih peli in godli še Trebeški dro- tarji, Fantje s Preske, Solzice iz Budne vasi, Pevci z Rake, Dušice iz Podbočja in Bučenski ramplači. Vaje v slogu na odru V organizaciji Zavoda Neviodunum ozi- roma Teatra Neviodunum v ustanavlja- nju je 6. oktobra na odru male dvorane Kulturnega doma Krško potekala premi- era gledališke predstave Raymonda Que- neauja Vaje v slogu, ki sta jo izvedla Pipi in Gus iz Brežic. Na koncu predstave, v kateri so sodelovali tudi gledalci, sta se Gus in Pipi spraševala, "kje je sploh me- ja med igralcem in gledalcem". Oktet DKD Svoboda Sanovo vabi k sodelovanju Člani okteta DKD Svoboda Senovo se po- našajo s častitljivim jubilejem delovanja, a jim zdravstveno stanje ne dopušča, da bi nastopali po začrtanem planu, zato že- lijo medse nove glasove. Zato vabijo vse, ki radi pojejo, v četrtek, 4. novembra, ob 18. uri v godbeno sobo Doma kulture na Senovem (nasproti pošte) na posvetoval- no srečanje z novimi pevci. studio 18 oktober 2004 ObžorniK kultura Ttontrolirana slucajnost in organizirana igra" Urške Jekler V lanskem letu se je Urška Jekler Ijubite- Ijem umetnosti prvič predstavila na graj- skem dvorišču brestaniškega gradu, ko je na ogled postavila izvirne tekstilne kompo- zicije, v letošnjem letu pa je umetnica iz Malega Kamna, sicer po rodu z Jesenic na Gorenjskem, razstavila že petič svoja likov- na dela, med 22. in 27.oktobrom tudi v ko- privniški šoli. Ciklus grafik, čeprav se mlada umetnica ni od- ločila za tematsko razstavo, temveč za presek grafičnega ustvarjanja vse od študentskih dni do danes, sam po sebi izpričuje, da Jeklerjeva mojstrsko obvlada tehniko kolagrafije in da zna z velikim občutkom prisluhniti tistim posebnostim, ki jih ta tehnika vsebuje in ponuja. Da so te vtkane v samem procesu gradnje matrice z oblikovanjem Struktur, tako da barvo, ki se bo iz matrice vtisni- la na grafični papir, zadržijo v ustreznih površinah - visokih, ugreznjenih in hrapavih delih. In ob temu tudi to, kot je grafike opisal profesor Ivan Mrš- nik, da je interakcija med ljudmi še vedno zelo pomembna, čeprav jo so- dobna družba z visoko tehnologijo vse bolj omejuje. Odprtje razstave je spremljal kultumi program, ki so ga z glasbenimi točkami pripravili učen- ci tamkajšnje sole in Vlasta Moškon, ki je ob tej priložnosti prebrala ne- kaj pesmi krške ustvarjalke Marije Kalčič Mirtič, ki bodo v teh dneh na- tisnjene v novi pesniški zbirki. Dela Urške Jekler, ki sicer zaključuje po- diplomski študij na umetniški smeri Oddelka za tekstilstvo na Naravoslov- notehniški fakulteti v Ljubljani, učinkujejo kot igra z materiali in slučaj- na intervencija, kot celota pa kot skladen, polnokrven, urejen in izbru- šen organizem. B.M. LJÜDSKA ÜNIVERZA KRŠKO ičimo se za življenje Univerza za tret je življenjsko obdobje odpira svoja vrata! Zato vabljeni vsi upokojenci in starejši od 50 let, da se nam pridružite v naših tečajih. In sicer organiziramo: • tečaj tujega jezika (angleščine, nemščine) • nadaljevalni tečaj računalništva imenovan internetno popotovanje • predavanja o zgodovini Krškega • Krožek "Zdravi v zrelih letih" Prav tako vabljeni vsi ostali, da nas kontaktirate in posredovali vam bomo katalog naše izobraževalne ponudbe 2004/2005. Ljudska univerza Krško Dalmatinova 8 Tel: 07/488 11 70 E - pošta: info@lukrsko.si Spletna stran: www, lukrsko.si/portal KRŠKO, CKŽ 26; Tel.: 490 4000, Izposojevališče VIDEM, C. 4. julija 59; Tel.: 07/490 30 70, Izposojevališče KOSTANJEVICA, Ljubljanska 7; Tel.: 07/49 86 210 alvasorjeva knjižnica Krško - Novice iz Valvasorjeve knjižnice Pogosto omenjamo, ob obisku knjižnice pa lahko tudi sami doživite, da knjiž- nica že dolgo ni več le prostor kjer se hranijo in izposojajo knjige. Kaj vse lah- ko knjižnica ponudi, kaj vse lahko najdete v knjižnici... Skoraj vsak dan nam ponudi nove možnosti, nove ideje. Veliko novih vzpodbud smo prinesli tudi s posvetovanja splošnih knjižnic Slovenije, ki je bilo pred časom v Kranjski go- ri. Govorili smo o sodelovanju in partnerstvu knjižnic z raznimi ustanovami v okolici na digitalnem področju. Pridružila sta se nam tudi referenta iz Velike Britanije in Norveške. Pravo veselje je bilo prisluhniti njunim primerom. Upam da bomo lahko vsaj delček vsega novega, mogočega ponudili tudi uporabni-' kom naše knjižnice. Na žalost se velikokrat marsikatera dobra ideja ne uresni- či zaradi pomanjkanja časa ali prostora. V letošnjem letu ponovno opažamo, da se veča obisk, izposoja in uporaba knjižnice. Letos smo vpisali 515 novih članov, kar je v primerjavi s preteklimi leti največ za enako časovno obdobje. Knjižnico je zaradi izposoje letos obis- kalo preko 65.000 obiskovalcev, ki so si na dorn izposodili skoraj 227.000 enot gradiva. To so statistics podatki in ne zajemajo obiskov v študijski in časopis- ni čitalnici, množice informacij, ki jih damo vsak dan uporabnikom, poizvedb po internetu, informacij iz domoznanskega oddelka... Zelo je narasla tudi upo- raba intemeta, saj je s skoraj 4.500 uporabniki enkrat večja, kot je bila v ena- kem obdobju lani. Letos smo vpisali že preko 6.000 novih knjig in več kot 600 enot neknjižnega gradiva, v skupni vrednosti preko 19 milijonov tolarjev. In katero gradivo se zadnje čase najbolj išce? Med leposlovjem je najbolj iskana kriminalka Da Vincijeva šifra (D. Brown). Naši bralci radi posegajo po romanih Nore Roberts in Rosamunde Pilchner. Za- nimiva življenjska zgodba temnopolte manekenke Warns Dirie Puščavska ro- ža, vas bo tudi težko počakala na polici. Iskani sta tudi dve izmed zadnjih iz- daj založbe Eno: Ženske, ki tečejo z volkovi (C. P. Estes) in Divji moški (R. Bly). Simpatični so romani sodobnih, zaposlenih žensk: Trije v postelji (C. Reid) in Le kako ji to uspe (A. Pearson). Med strokovno literaturo so že dolgo najbolj izposojana dela Sanje Rozman. Zelo se iščejo knjige, ki jih je napisal ameriški psiholog John Gray, pa knjige o jogi, spolnosti, zdravem načinu prehranjevanja, motivaciji, vzgoji. Visoko na lestvici najbolj izposojenega gradiva je tudi knjiga Vse o nosečnosti in otro- kovem prvem letu. Mlajši bralci še vedno največ posegajo po knjigah o mladem, dobrosrčnem ča- rovniku Harryu Potterju in knjigah iz zbirke Viharno nebo. Priljubljena so de- la Caty Hopkins o prijateljicah in njihovih dogodivšcinah in druge zbirke, ki jih izdaja založba Grlica. Za Kratkohlačnike Thomasa Brezine in zbirko 5 prijate- Ijev (Blyton) lahko skoraj že rečemo, da so klasika. Naši najmlajši bralci najra- je posegajo po knjigah, ki opisujejo dogodivščine želvaka Frančka. V oddelku z AV gradivom se najbolj išce film Pirati s Karibov, sledijo mu Posled- nji samuraj, 3. del Levjega kralja, Ribica Nemo, Najdaljši dan in filmi trilogi- je Gospodar prstanov. Najbolj se poslušajo Norah Jones, Petar Grašo, Avril La- vigne, Ana Gabriel in Kylie Minogue. V mesecu oktobru so se v knjižnici ponovno začele ure pravljic. Igralna soba v knjižnici, kamor otroke prijazno vabita miška Minka in maček Muri vsak torek popoldne postane čarobna soba za otroke, ki se pridružijo naši Antoniji Amon in pravljičnim bitjem. Svoja doživljanja ob pravljicah otroci potem prenese- jo na papir. Njihove umetnine razstavljamo v pravljični sobi. Oglejte si jih, ko boste v knjižnici! Na potovanje v čarobni svet pravljic vabimo otroke starejše od pet let ob torkih v Krško in vsak drugi četrtek v izposojevališče v Kostanje- vici na Krki. Pravljična-druženja so ob 17. uri. Večeri se daljšajo in prihajajo dnevi, ko bomo imeli več časa tudi za prijatelji- ce knjige. Dosti je takšnih ljudi, ki bi radi brali, pa ne morejo ali težko pride- jo do knjižnice. Tern je namenjena naša storitev dostave gradiva na dorn. Po- kličite nas in z veseljem vas bomo obiskali in vam prinesli gradivo iz knjižnice. Storitev je brezplačna. Za več informacij pokličite 07 490 4016. Bliža se 20. november, dan slovenskih splošnih knjižnic. Dan, ko se vsepovsod govori o knjižnicah. Tudi o Valvasorjevi knjižnici se bo takrat še več slišalo. Praznik bomo obeležiti delovno in svečano. Pridite v knjižnico, naj bo to v prazničnih dneh okoli 20. novembra, ali kak drug dan. Vedno boste dobrodošli, vedno boste našli kaj zase! Alenka Žugič Jakovina ObzorniK oktober 200*4 19 šport in rekreacija Krški spidvejisti državni prvaki Ekipa krskih spidvejistov je po mnogih letih ponovno osvojila naslov dr- žavnih klubskih prvakov. Priborili so si ga na zadnji spidvejski dirki v le- tošnji sezoni v Krškem 2. oktobra, na katero je ekipa Ljubljane sicer pri- šla s štirimi točkami prednosti pred krški- mi vozniki, vendar je Krčanom uspelo nad- oknaditi zaostanek in osvojiti naslov. AMD Krško je za to dirko pripeljalo dva poljska voznika, ki sta se pri- družila Izaku Šanteju in Denisu Štojsu. Do- mačini so že po četr- ti vožnji prešli v skup- „ ~ . ,.,,* ._.*.. no vodstvo, premagan Drzavrn prvakv Izakjantej, Dems Štojs ,n M ^ aktualp1 Poljaka Rempala m Trojanowsk, državn1 pryak žagap ]z Ljubljane. Njihova prednost se je še povečevala, ljubljanski vozniki pa so se vdali v usodo in z izjemo Žagarja niso niti poizkušali resneje ogro- ziti pohoda Krčanov. V skupnem seštevku so tako Krčani zbrali 138 točk, drugi so bili Ljubljančani s 125 točkami, tretji pa Lendavčani z osvoje- nimi 61 točkami. V Podbocju spot košarka Več kot desetletje zatem, ko se je Košarkarski klub Podbočje prese- lil v Krško, kasneje pod imenom Interier celo ogrozil slovenski primat takrat nepremagljive OUmpije, nato pa potonil v povprečje ter naza- dnje celo ostal brez članske ekipe, se v Podbočje vrača košarka. Sku- pina košarkarskih navdušencev se je namreč odločila, da bodo v ok- viru Športnega društva Podbočje 75 v kraju ponovno poskušali oživi- ti šport, ki je bil nekoč zaščitni znak Podbočja in je na domače tek- me privabljal tako rekoč celo vas in okolico. Članska ekipa, v kateri je ob domačem podmladku tudi nekaj izkušenih košarkarjev, je pod vodstvom Francija Rozmana z zmago 93:82 proti Kamniku začela ig- rati v tretji slovenski ligi - center. Ju-jitsu turnip v Dobovi V Dobovi je 2. oktobra potekal ju-jitsu turnir Slovenija open oziroma Po- kal Brežic, ki ga je organiziralo Društvo borilnih športov Katana Globo- ko. Tekmovanja se je udeležilo kar 258 tekmovalcev 10 držav. Doma- či tekmovalci so se izkazali s kar nekaj zmagami in visokimi uvrstitva- mi. V duo sistemu so v svojih kategorijah zmagali pari Gorazd Kostevc - Dejan Kink, Vanja in Vita Preskar, Marko Kovačič - Matej Žer- jav in Matic Derenda - Andrejka Ferenčak, dvojica Andreja Fe- renčak - Tjaša Gori- šek pa je bila druga. V borbah je med čla- nicami edino zmago za domači klub osvojila Maja Ferenčak, med člani pa Zlatko Riz- vič, ki je bil razglašen tudi za najboljšega članskega borca na turnirju. Z drugim mestom v svoji kategoriji se je izkazal član sevniškega Ippona Zvone Ivačič, zmagala pa sta kadeta Peter Pšeničnik iz Katane in Tim Avguštin iz Ippona. Globo- ška Katana je bila najboljša tudi v ekipni razvrstitvi za Pokal Brežic. Tekmovalci DBV Katana na tekmovanju v Dobovi Vesna Kržan tretja študentka na svetu Brežiška strelka z zračno pištolo Vesna Kržan (na fotografiji) je v začetku meseca postala univerzi- tetna državna prvakinja, konec meseca pa se je s svetovnega univerzitetnega prvenstva v češkem Plznu vrnila s kar dvema odličjema. Najprej se je uvrstila v finale najboljših osmih posameznic, v katerem je v desetih strelih zadela 98,6 kroga ter se s petega mesta prebila na tretje in osvojila pr- vo bronasto medaljo. Enak uspeh je ponovila na- slednji dan še na ekipnem tekmovanju, ko je s še dvema slovenskima strelkama prav tako zasedla tretje mesto, za srebrom pa so dekleta za- ostala za vsega tri kroge. ntx> kt#Žfco LukahiAmadBja uspešna v tujini Konec septembra je potekalo med- narodno plesno tekmovanje Beograd Open v standardnih in latinsko ame- riških plesih, ki se ga je udeležil tu- di Lukčev par Luka Vodlan in Amade- ja Plevel. V LA plesih sta med 31 pari osvojila odlično 10. mesto, med 26 pa- ri v LA plesih pa sta za las zgrešila fina- le in dosegla prav tako odlično 9. me- sto. 9. oktobra pa sta se Luka in Ama- deja v Samoboru na Hrvaškem udeleži- la mednarodnega plesnega turnirja in v kategoriji mladincev suvereno zmagala tako v ST kot v LA plesih. Uspešni krški strelci V Trbovljah je 9. oktobra potekala še- sta pokalna tekma v praktičnem stre- Ijanju Strelci Kluba za praktično stre- Ijanje iz Krškega so dosegli nasled- nje uvrstitve: Tanja Sluga je zmagala v kategoriji pištola ženske, Dušan Le- vičar je bil tretji v kategoriji revolver, Marjan Čeplak pa je bil četrti s pištolo standard skupina C. Živa Založnikv polsinalu mastersa Živa Založnik iz Teniškega kluba Krško se je udeležila zaključnega masters turnirja Teniške zveze Slovenije az naj- boljše igralke in igralce iz posameznih starostnih kategorij. V kategoriji deklet do 18 let se je po dveh zmagah prebila v polfinale, kjer jo je ustavila kasnejša zmagovalka Taja Mohorčič (Max LJ). Ži- vi, ki trenira pod vodstvom Bojana Žič- karja, je po tern uspehu uspel še preboj na članski masters, v kategoriji do 12 let pa je to uspelo Hani Umek. Obe sta turnir zaključili v prvem kolu. Zmagali Krkaši in BrežičankB Končali sta se rekreativni teniški ligi za moške in ženske, ki ju je organizi- ral Teniški klub Krško. Zmagovalci 12- članske moške posavsko-dolenjske te- niške lige so tenisači ekipe ŠD Krka - TC Otočec I, ki so dobili vse dvoboje. Za njimi so se uvrstile ekipe TC Bizelj- sko, TK Brežice I, TK Sevnica, Pozejdon Krško in Slovenska vojska. V petčlanski ženski ligi pa so prav tako brez poraza zmagale igralke Teniškega kluba Breži- ce pred ekipami ŠD Krka - TC Otočec, NLB Krško, TK Krško in TE Brestanica. Jazbinsek tretji na EP Krčan Rožle Jazbinšek (na fotografi- ji levo) je na evropskem prvenstvu v tajskem boksu združenja WMF in EMC v Pragi na Češkem osvojil bronasto me- daljo v kategori- ji do 75 kg. Jaz- binšek, nedavno finalist prestiž- nega S1 turnirja prav tako na Če- škem, je v četr- tfinalu suvereno premagal Angleža Roberta Verneya, v naslednjem krogu pa ga je tesno, s 3:2, ugnal Italijan Fabio Siciliani in mu preprečil uvrstitev v finale. Slovenijo je sicer zastopalo šest tekmovalcev, ki so skupno osvojili pet medalj. Öianska odbojka spet vBrestanici Ženska ekipa Odbojkarskega društva Brestanica, ki je nastalo pred približ- no 10 leti, je začela s tekmami v 3. slovenski odbojkarski ligi. Pred leti so 20 oktober 2004 ObzofniK sport in rokroacija Strelski maraton za knjigo rekordov Robert Ferenčak iz Strelskega kluba Brežice in njegov kolega Robert Kranjc iz Olimpije sta se s strelskim maratonom na pokriti terasi bre- žiškega vodovodnega stolpa vpisala v Guinessovo knjigo rekordov. Iz- menično, vsak po eno uro, sta 16. in 17. oktobra 24 ur neprekinjeno streljala z zračno pištolo in v tem času v elektronsko tarčo odda- la 1450 strelov ter skupno zadela 13.454 krogov. Vsak njun strel je v povprečju torej veljal 9,28 kro- ga, kar je zares nadpovprečen do- sežek. Ktjub nekaj poskusom tak- šen maraton do sedaj ni uspel še Robert Ferenčak in Robert nikomur, saj gre tako za fizično Kranjc po strelskem maratonu kot psihično zelo težaven podvig. ObGHiski kros v Koprhmici V okviru praznovanja 140 let šolstva in 30 let nove šolske stavbe v Ko- privnici je 5. oktobra pri osnovni šoli potekal občinski kros, ki se ga je udeležilo 372 učenk in učencev iz vseh osnovnih šol občine Krško. Med letniki 1998 sta zmagala Tadeja Žarn (Podbočje) in Erik Grubar (Ko- stanjevica), med letniki 1997 Aleksandra Kožar (Krško) in Primož Božič (Podbočje), med let- niki 1996 Tadeja Per- čič (Senovo) in Alen Novak (Krško), med letniki 1995 Katja Bevc (Leskovec) in Ta- dej Sobotič (Senovo), med letniki 1994 Tja- ša Štrasner (Krško) in Marko Kuntarič (Pod- bočje), med letniki 1993 Doris Račič (Leskovec) in Anže Obreza (Krško), med letniki 1992 Ajda Regali Knez (Krško) in Grega Polšak (Raka), med letniki 1991 Kristina Prime (Kostanjevica) in Miha Kužner (Koprivnica) ter med letniki 1990 Tjaša Hojnik in Jan Breznik (oba Krško). Osem medalj Sevničanov Karateisti Karate kluba Hypo so na turnirju v Travniku v Bosni in Herce- govini v zelo močni konkurenci osvojili kar osem medalj, od tega tri zla- te, tri srebrne in dve bronasti. V katah je bil pri članih Marko Stopar drugi, sevniška ekipa (poleg Stoparja še Denis Orač in Rok Črepinšek) pa je zmagala. V športnih borbah je med mladinci do 62 kg spet zma- gal 16-letni Jasmin Dautbegovič, Uroš Šinkovec pa je bil tretji. Zlato je med člani do 68 kg osvojil tudi 24-letni Marko Stopar, bron pa Rok Kuzem. Med starejšimi dečki je Miha Cvelbar osvojil srebrno medaljo, prav tako tudi Rok Črepinšek med člani do 78 kg. Dvb medalji za Rajhenburg Tri tekmovalke KBŠ Rajhenburg so sredi meseca kot članice sloven - ske reprezentance nastopile na močnem mednarodnem karate turnir- ju v San Marinu. V posamični konkurenci je Marija Jeler po dveh zma- gah klonila v polfinalu, nato pa zmagala v boju za bronasto medaljo ter s tem izpolnila normo za nastop na februarskem EP v Solunu v Gräji. Na vseh štirih kvalifikacijskih tekmah za EP, na katerih je nastopila, je Ma- rija osvojila odličje, skupno pa je v predtekmovalnem in prvem tekmo- valnem obdobju osvojila že 10 medalj. V ekipnem delu tekmovanja Da- nijela Grilc s člansko ekipo osvojila srebrno medaljo, Jasmina Grilc pa je v posamičnem delu izgubila zaradi treh premočnih kontaktov. B-m CGflTGR Obrtna cona Leskovec nad vulkanizerstvom Unetič Inf. 041-762 001, www.bfit-glaser.si be t=rr ano fggl th<= oir=r=GR ^fl^H^fe cuiTiuf BIOLOGIN PO0ZEMNA PEVKA LINDA ŠPRANJA MLAD|L JHK^ ~ -r/ teLEZN1CA PR0DNIK •"" ^^a SIBENIK ^^^^^^*\ NAJM*NJŠI mfpflli^ SLIKARSKA J^^ \ NEDELJIVI VINARINACE) TEHM|KA ^^B / ' DELEC «nnpT VODENIH ^^ / • SNOVI «g, BARVIC ŠKATLICA S FIGURICAMA I MOŠKEGAINŽENSKEZA NAPOVEDOVANJE VREMENA AMERIŠKAFILMSKA ICRALKA(JANE) JAPONSKO Rltevo OSVEŽILNA «^1" te*""E PUAeA VWLINISTKA DIPLOHATSKI (VANESSA) PREDSTAVNIK ZNAMKATO- SOVICA VOLT VORNJAKOV SVETLANE 'tT, ESTRADA -------------------- MAKAROVIČ °°"" BERILO 7iDnpuii# Cevuar- ------------ »S!* 5*^™?, JEVANIT ORANZADA *NA VKATORGI DEccu POMETALKA, NORINA HVALNICA TOME1ACK.A K0MET (WO) NAGNJEN OKAMNELA DARILO SVET' SM0U LU KUHINJ8KA ZENIN NAPRAVA IZBRANEC POKRAJINA REZINE GLAVNO VVIETNAMU -------------------- MESTO -------------------- REZISER GRČIJE V1TEZ VESNE PREOJAMSKI (FRANTlSEK) .^.E, ZAŠCrTEN ATA SKOPUENB« »uie SUROVINAV IZUM -------------------- -..„.x r, ANATEMA LONSARSTVU-------------------- POSTEUNO "^ GLEDALISKI ZARJA, SVIT KDORJIW PROSTOR -------------------- PALICAZA ^™ -------------------- SLOVENSKI CISteNJE VGRAPI KIT PONUDNIK PLUGA UBUALEC s INTERNETA POGAN.AJD ZUPANClfi -------------------- DRZIHUCE OTON LETEV 13.AL115. -------------------- BREZ-DAN V RIM. ZDRAVILO ALKOHOLNIO KOLEDARJU PIVO P.ADUSKA AZIJSKA GORA NiPOVFnO- DRZAVA (MEDNA-MUJM (JERUZALEM) RODNO) K0R0ŠEC ERIKTUL DUSANURSIČ SEZNAM KARSE JEDIZA NACEDI REDNE "*tEDI DNEVNE OBROKE IZOBfiENJE NAUK 0 IZCERKVE ZVOKU Geslo križanke pošljite do 20. novembra 2004 na naslov: Po- savski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitVami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja Trgovina Tuma: 1. pulover v vrednosti 5.990,00 SIT 2. pulover v vrednosti 3.500,00 SIT 3. majica - top v vrednosti 2.500,00 SIT Nagrajenci 82. številke: 1. Barbara Stopar, Pečje 6a, 8290 Sevnica 2. Slavko Kos, Koštialova 22, 8000 Novo mesto 3. Mojca Škoberne, Prestadol 37, 8280 Brestanica Geslo 82. številke: SOLA VARNE VOŽNJE ObzörhiK Oktober 2004 23 iktljs in prostor Tins sosedje imajo padwaktivne odpadke agendja arao Ne te v Sloveniji, tudi pri naših sosedih v Avstriji, Italiji, Hrvaški in na Madžarskem, se ubadajo z vprašanjem, kako poskrbeti za var- no skladiščenje in odlaganje radioaktivnih odpadkov (RAO). Čeprav v Avstriji in na Hrvaškem ne deluje nobena jedrska elektrarna, pa tudi v Italiji so zaprli njihove štiri nuklearke, pa ne smemo pozabiti, da RAO nastajajo tudi v raziskovalni dejavnosti, industriji in medicini. Odpadki tudi brez nuklearke Ravno takšen primer je Avstrija. Kljub temu, da njihova edina zgraje- na jedrska elektrarna v Zwentendorfu v bližini Dunaja zaradi negativne referendumske odločitve ni nikoli začela obratovati, pri 600 malih pro- izvajalcih vsakodnevno nastajajo nizko in srednje radioaktivni odpad- ki (NSRAO). V šestdesetih letih so v Avstriji začeli delovati štirje razis- kovalni reaktorji, izrabljeno jedrsko gorivo iz njih pa vračajo proizva- jalcem v ZDA, tako da težav z visokoradioaktivnimi odpadki (VRAO) ni- majo, a tudi končnega odlagališča za NSRAO še niso zgradili. RAO tako že od leta 1976 zbirajo, obdelujejo in skladiščijo v raziskovalnem cen- tru v Seibersdorfu blizu Dunaja. Tarn vsako leto sprejmejo približno 300 m3 predvsem neobdelanih NSRAO, jih nato primerno obdelajo in pripra- vijo za skladiščenje, prevoz in končno odlaganje. Tamkajšnje skladišč- ne zmogljivosti so bile prvotno načrtovane do leta 2012, ko naj bi bila končana gradnja končnega odlagališča NSRAO. Ker pa imajo zaradi veli- kega nasprotovanja javnosti težave z iskanjem primerne lokacije zanj, se ta rok odmika, Avstrija pa se ozira za možnostmi odlaganja v medna- rodnem odlagališču. V Avstriji radioaktivne odpadke zbirajo, obdelujejo in skladiščijo v raziskovalnem centru Seibersdorf blizu Dunaja. Soodgovorni za RAO iz NEK Na Hrvaškem nimajo posebnega jedrskega programa niti raziskovalnih reaktorjev, a tudi pri' njih nastane letno - predvsem v nuklearni me- dicini - približno en m3 NSRAO letno, skupaj pa jih imajo nekaj deset m3. Hranijo jih v skladišču Inštituta za medicinske raziskave in medi- cino dela ter v skladišču Inštituta Ruder Boškovič, ki se oba nahajata v Zagrebu. Poleg tega imajo posamezne ustanove (centri za nuklear- no medicino) svoja lastna priročna skladišča zanje. Ob tem seveda ne smemo pozabiti, da je Hrvaška solastnica Jedrske elektrarne Krško in tako odgovorna za svoj delež RAO, ki nastajajo v njej. V začetku de- vetdesetih let so zato ustanovili Agencijö za posebne odpadke (APO), ki ima nalogo vzpostaviti celovit sistem učinkovitega gospodarjenja z nevamimi - tudi radioaktivnimi - odpadki. Odlagališča za RAO na Hr- vaškem prav tako nimajo, na podlagi številnih kriterijev pa so izbra- li možno lokacijo za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpad- kov na Trgovski gori. Problem RAO še niresen V Italiji so v šestdesetih letih zasnovali obširen jedrski program s štirimi nu- klearkami (Trina Vercellese in Caorso na severu ter Latina in Garigliano na jugu drzave) in z dvanajstimi raziskovalnimi reaktorji. Po čemobilski ne- sreči je parlament ustavil obrato- vanje vseh štirih nukleark, ustavi- li oziroma razgradili pa so tudi se- dem raziskovalnih reaktorjev, tako da jih deluje le še pet. Del izrab- Ijenega jedrskega goriva iz jedrskih elektrarn so poslali na predelavo v Veliko Britanijo, del ga predelujejo sami, ostalo pa hranijo v bazenih ob dveh nuklearkah. NSRAO iz njih so ostali v skladiščih nukleark, saj Ita- lija končnega odlagališča zanje ni- ma. Količina NSRAO pa kljub usta- vitvi jedrskega programa narašča, saj tovrstni odpadki nastajajo pri t.i. malih proizvajalcih, za ravna- nje z njimi je bila zadolžena agen- cija ENEA, sedaj to nalogo prevze- ma SOGIN. RAO iz medicine, industrije in raziskav trenutno skladiščijo v va- si Cassaccia pri Rimu, kjer vsako leto obdelajo 700 m3 NSRAO, po zmanjša- nju prostomine pa jih letno uskladiščijo 70 m3. Iskanje lokacije za končno odlagališče so v zadnjih letih pospešili, a je bilo doslei neuspešno. Samodejna linija za stiskanje sodov z radioaktivnimi odpad- ki v skladišču Cassaccia v bli- iini Rima. uve odlaoališči, a še brez končne rešitve V osrednji Madžarski od leta 1983 deluje njihova edina nuklearka v Pak- su, ki proizvede več kot 40% električne energije v državi. RAO, ki na- stajajo pri obratovanju jedrske elektrarne (manj kot 100 m3 letno), skladiščijo v tamkajšnjem začasnem skladišču, kjer je več kot polovi- ca prostora že zasedenega. Približno 60 m3 NSRAO letno nastane tudi pri malih proizvajalcih, predvsem v Raziskovalnem inštitutu za jedrsko energijo. Na Madžarskem je že leta 1960 začelo obratovati odlagališče za NSRAO v kraju Solymar blizu Budimpešte, kamor so do leta 1975 od- ložili okrog 800 m3 odpadkov. Leta 1976 so v kraju Püspökszilagy zgra- dili še večje površinsko odlagališče za odpadke malih proizvajalcev, kar nekaj časa pa so tarn odlagali tudi NSRAO iz nuklearke. Skupaj se je v odlagališču nabralo blizu 5000 m3 jedrskih odpadkov. Čeprav prostorni- na tega odlagališča zadoštuje za več desetletij, Madžari predvsem za- radi obratovanja jedrske elektrarne Paks nujno potrebujejo novo odla- gališče. Za izrabljeno jedrsko gorivo so v bližini jedrske elektrarne Paks zgradili posebno skladišče, ki bo zadoščalo za potrebe vseh njihovih elektrarn za obdobje 50-ih let, zato izgradnja odlagališča za izrabljeno jedrsko gorivo ni posebej pereča. Proučujejo različne možnosti vključ- no z opcijo mednarodnega odlagališča. virT: Matjaž Stepišnik: Nič elektrarn, veliko malih proizvajalcev RAO; Mir- jana Cerškov-Klika, mas. Savka Kučar-Dragičevič, mas. Antun Schaller: Skrb za okolje in boljše posoje življenja; mag. Nadja Železnik: Pro- blem radioaktivnih odpadkov; Dušan Marc: Iskanja končne rešitve. Ra- opis 7, april 1998. 24 oktober 2004 ObzörhiK okolje in pristar NITRATI in okoüske posledk» uporabe gnqji \ 50 let ¦ kostak V predhodni številki Posavskega Obzornika smo pisali o pesticidih atrazinu in njegovem metabolitu desetilatrazinu v vodi. Zaradi tok- sičnosti in domnevne mutagenosti sta uvrščena v seznam prepovedanih fitofarmacevtskih sredstev. Kot že veste je območje, ki je v naši občini najbolj obremenjeno s potencialnimi onesnaževalci, Krško polje, kjer se nahajata vodna vira Drnovo in Brege, ki napaja- ta vodovodni sistem Krško. Opozorili smo vas že, zakaj je temu tako. Pomembno je ponovno poudariti strokovno mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto, da občasno povečane koncentracije atrazina in desetilatrazina, ne predstavljajo nevarnosti in ne ogrožajo zdravja Ijudi 1 Eni od pomembnih onesnaževalcev podzemne vode so tudi nitrati. Nitrati v podzemne vode pridejo iz koreninske cone zaradi gnoje- nja z organskimi ali mineralnimi gnojili ali pa pronicajo va- njo iz neurejenih kanaliza- cijskih sistemov in greznic. Nitrati, ki jih voda spere v podzemne vode iz negno- jenega rastlinskega po- krova, ne dosegajo dovo- Ijene mejne koncentraci- je za pitno vodo (50 mg NO3/1). Glavni vir onesna- ženja podzemne vode z ni- tratnim ionom pa je poleg gnojenja kmetijskih povr- šin tudi neurejena kanali- zacija. Na našem območju je nitrat blizu mejne do- pustne vrednosti v vodi, vendar že več let ne prese- ga predpisane meje. Iz grafičnega prikaza je razvidno, da je bila koli- čina nitratov prekorače- na v letu 1995 na črpališ- čih Drnovo in Brege. Takrat so bili uvedeni strogi pre- ventivni ukrepi, ki so ko- ličino precej zmanjšali. V izogib podobnim težavam je bil zgrajen vodovodni si- stem Rore, ki tako kot vsi ostali sistemi ni ogrožen z nitrati. Vsebnosti nitratov v povr- šinskih vodah so razmero- ma nizke, čeprav se na po- sameznih odsekih vodoto- kov že kažejo trendi zvi- ševanja. Povišane vsebno- sti se pojavljajo predvsem na lokacijah, kjer v vodo- tok pritekajo komunal- ne odpadne vode, odpad- ne vode z živalskih farm in odpadne vode iz neka- terih industrijskih obra- tov, ter na odsekih vodo- tokov z manjšo vsebnostjo raztop- Ijenega kisika. Uporaba gnojil je zakonsko na- tančno predpisana. Vnos rastlin- skih hranil v tla je predpisan z Uredbo (Ur. list RS, St. 68/96), v kateri je predpisan vnos rastlin- skih hranil v tla na vseh kmetijskih zemljiščih, poseben poudarek pa je namenjen gnojenju na vodovarstvenih območjih. Navedene so tako časovne kot tudi količinske omejit- ve vnosa. Poleg uredbe je bilo v letu 2000 sprejeto tudi Navodilo za izvaja- nje dobre kmetijske prak- se pri gnojenju (Ur. list RS, St. 34/2000), ki določa pravila ravnanja pri gnoje- nju tal z rastlinskimi hra- nili tako, da rastline lahko v največji meri izkoristijo hranila ter se pri pridelavi čim bolj preprečijo izgube hranil (predvsem nitratov) v vire pitne vode. Uredba o kmetijskem stanju povr- šinskih voda (Ur.l. RS, St. 11/02) na primer določa mejno vrednost za nitrat za ugotavljanje kemijske- ga stanja površinskih voda, Uredba o kakovosti pod- zemne vode, ter druge. Spremljanje stanja kako- vosti voda v Sloveniji pote- ka v okviru Agencije RS za okolje v sestavi Ministrstva za okolje, prostor in ener- gijo s programom driavne- ga monitoringa. Pridružujemo se mne- nju Zavoda za zdravstve- no varstvo, da gnojila ne- gativno vplivajo na okolje v celoti. Potruditi se mora- mo, da bo uporaba gnojil v kmetijstvu kar se da raci- onalna in gojiti kulture, ki so sprejemljive, saj je pra- vilno gnojenje eden izmed predpogojev za zdravo pri- delano hrano. graf 1 in 2, legenda: Brege Drhovo Mejna dovoljena koncentracija KOLIČINA NITRATOV V mgN/1 KOLIČINA NsTRATOV V mgNO3/l 12,0 10,0 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0 1 1 |& M f v> u \ 1 1 1 I 19 193 19 194 i< )95 19 96 Jo 11 .1997 60 50 40 30 20 10 o j.' I I n I L_ I I j | I I o d 11 .199 7 19 98 1S I99 X» 2C 101 20 02 2C »3 Vidimo, da količina nitratov v obravnavanem obdobju ni bila presežena. Dovoljena količina nitratov po novembru leta 1997 je 50 mgN03/l. iz občine Krško Zaščita in reševanje ob meseou požarne varnosti Kakosmoorganizirani Pred desetimi leti se je državna uprava prilagodila novim ustavnim po- gojem tudi na področju zaščite in reševanja. Pred tem je bilo predvi- deno masovno vključevanje prebivalcev in zaposlenih za izvajanje na- log zaščite in reševanja. Pri tem je skoraj vsak posameznik imel dolo- čene naloge. Danes je področje zaščite in reševanja ločeno od obrambnih zadev z Za- konom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je bil sprejet leta 1994. S tem zakonom je država prevzela nekaj prejšnjih občinskih pristojnosti, občine pa imajo nalogo, da v skladu z merili in lastno oce- no ogroženosti organizirajo svoje sile za zaščito in reševanje. V državni upravi se urejajo predpisi, pogoji skupnega izobraževanja, in- špekcijski nadzor, delovanje centrov za obveščanje, evidence o držav- Ijanih skupaj s vsemi upravnimi postopki glede pravic in dolžnosti pri- padnikov CZ ter načrtovanje zaščitnih postopkov in ukrepov ob več- jih naravnih in drugih nesrečah (potres, večje poplave, velike promet- ne nesreče, industrijske nesreče, nesreče z nevamimi snovmi in podo- bno). Zavedamo se, da na območju ene občine sodeluje v zaščiti in reševa- nju najprej vsak državljan, potem vsako podjetje in ustanova za svoje Ijudi (zaposleni, učenci, otroci, starejše osebe), kakor tudi vsaka jav- na služba ali uprava v okviru svojih pristojnosti (policija, zdravstvo, ga- silci, energetika, telekomunikacije, javni promet, komunala - vodovod in podobno). Poklicna gasilska enota (PGE Krško) je edina občinska struktura, ki je 24 ur pripravljena za izvajanje nalog požarne varnosti in nalog ob nesre- čah z nevarnimi snovmi ter nesrečami v prometu. Zelo pomembno vlogo imajo tudi prostovoljna gasilska društva pri Gasilski Zvezi Krško (26 dru- štev), ki pokrivajo celotno območje občine in ob velikih nesrečah pre- vzemajo naloge splošnega reševanja. Poleg tega ima Občina Krško v evidenci Civilne zaščite (CZ) še štab CZ (10 članov) s poveljnikom na čelu, 5 sektorskih štabov po krajevnih skupnostih (15 oseb), 3 enote za tehnično reševanje (21 oseb), enoti za izvidovanje ob ruševinah (16 oseb), enoti za RKB dekontaminacijo (23 oseb) in 12 ekip prve pomoči (96 oseb). V celoti lahko rečemo, da je danes veliko manj državljanov vključeno v sistem zaščite in reševanja, veliko manj zaščitne opreme je pripravtje- no za osebno zaščito zaposlenih in otrok v šolah, kot smo to bili navaje- ni v minulih časih. Tudi solidarnost je dobila drugačne bolj tržne dimen- zije, kar ne gre vedno v prid zaščiti in reševanju. Mladi fantje danes ni- majo več predvojaške in vojaške vzgoje, kar v družbi dolgoročno lah- ko posledično vpliva na začetni odziv in pripravljenost ob nevarnostih in nesrečah. Res pa je tudi, da je danes družba v celoti veliko bolj mo- bilna z osebnimi avtomobili, da ima že skoraj vsaka hiša in veliko malih obrtniskih delavnic orodje in vire energije, ki bodo omogočili kvalitet- nejšo reševanje ali zaščito ob eventualnih nesrečah. Splošna družbena infrastruktura je bogatejša in varnejša, kar glede na izkušnje po svetu bistveno zmanjša število mrtvih ob velikih nesrečah, povečuje pa materialno škodo. Na kratko, z ukinitvijo družbenega premoženja se je razdelila tudi odgovornost, kar pa z vidika zaščite in reševanja ni ved- no učinkovito. Kako delamo fn razmišljanio na Občini Krško Občina je dolžna na področju zaščite in reševanja določiti sile, ki bodo pomagale ob velikih nesrečah obveščati, nuditi .pomoč, zaščito in reše- vanje ogroženim prebivalcem. To nalogo v pripravah izvaja z usposab- Ijanjem in opremljanjem poklicnih, prostovoljnih in dolžnostnih enot, ob nesreči pa s priporočanjem zaščitnih ukrepov in vodenjem nalog re- ševanja na svojem območju. Za te naloge Občina Krško v svojem prora- čunu letno nameni približno 2,4 % svojih prihodkov, od tega 86 % za ga- silstvo in 14 % za civilno zaščito. Največ občinskega denarja je tako na- menjamo za požarno varstvo, kakor tudi za nabavo namenske opreme za enote CZ in pogoje logistične podpore enotam ob nesrečah. Na ravni občinske uprave imamo danes samo enega zaposlenega delav- ca za vse te zadeve, ki področje zaščite in reševanja izvaja administra- tivno, v primeru velikih nesreč pa se vključuje preko dela občinskega štaba za CZ. Pri svojem delu za izhodišče jemljemo ocene ogroženosti za primer po- tresa, poplav in ocen ogroženosti družb NEK, VIPAP, TE Brestanica in Ge- oplin, ki lahko v primeru nesreč najbolj ogrozijo prebivalce na območ- ju občine oziroma Posavja. Podatki o organiziranosti podjetij na območju občine Krško (VIPAP, TE Brestanica, NE Krško in drugi) so v pristojnosti države oziroma Izposta- ve za zaščito in reševanje v Krškem, kakor tudi nadzor nad njihovim na- črtovanjem, usposabljanjem in pripravljenostjo, tako da občinska upra- va nima več vpliva na organiziranje in stanje vseh sil za zaščito in reše- vanje na svojem območju, kot je to bilo do leta 1994. Ob morebitnih velikih nesrečah se skliče Občinski štab CZ, ki ga vodita poveljnik ali njegov namestnik. Do začetka delovanja štaba, naloge na terenu med ogroženimi prebivalci usklajujejo prostovoljni gasilci, pri- padniki Poklicne gasilske enote Krško, reševalna enota Zdravstvenega doma Krško, policija in po potrebi druge službe (socialne, komunalne, humanitarne). Vse strukture vodenja zaščite in reševanja tako v obči- ni kot v podjetjih in ustanovah so povezane preko regijskega centra za obveščanje v Posavju, ki omogoča začetno obveščanje sil za zaščito in reševanje in ogroženih občanov. Predvsem je delovanje regijskega cen- tra za obveščanje (ReCO) pomembno ob sprožitvi alarmnih naprav (si- ren), ko sledi tudi konkretno obvestilo delavca v centru v zvezi z nevar- nostjo ali nesrečo. Občina Krško je v letu 2003 poskrbela, da imamo tudi v naselju Resa so- dobno elektronsko sireno, ki omogoča nekaj minutno obveščanje, tudi v primeru, ko ni elektrike v omrežju. Podobno sireno imamo tudi na policijski upravi v Krškem. S tem smo za- gotovili boljšo slišnost v 3 km pasu okoli NE Krško oziroma družbe Vi- pap. Tako imamo zdaj na območju občine Krško skupaj 33 siren, od te- ga 24 elektronskih in električnih, ki se sprožijo neposredno preko cen- tra za obveščanje. Ključnega pomena je predvsem hitro odločanje o zaščitnih ukrepih in opozarjanje občanov in javnosti ob nesrečah z nevarnimi snovmi. To na- logo lahko uspešno izvedejo samo odgovorni v podjetju povzročitelja nesreče ali pa v primeru naravnih nesreč s pomočjo občanov, predvsem gasilcev prek opozoril s terena. Za prebivalce na območju v Posavju velja še vedno ocena največjega tveganja v primeru industrijske nesreče z nevarnimi snovmi v tovarni celuloze in papirja, v NE Krško ali v prometnem tranzitu na našem ob- močju. Kajnozmoremo? Na podlagi analiz dogodkov o nevarnostih in nesrečah zadnjih petih le- tih v mestu Krško in okolici, ugotavljamo, da ne moremo biti zadovolj- 26 oktober 2004 ' ObzorniK iz občine Krško ni z dosedanjo pripravljenostjo. Stanje se na tem področju sicer izbolj- šuje, predvsem zaradi novih predpisov, ki so usklajeni z zahtevnejšimi postopki na evropski ravni, pričakujemo pa, da bodo tudi inšpekcijske službe svoje delo hitreje opravile do ravni, ki bo zagotovila ne samo pa- pirno, temveč tudi operativno (dejansko) pripravljenost za odziv na ne- sreče z nevarnimi snovmi in da bodo podjetja, ki uporabljajo nevarne snovi, tako v industriji kot v prometu, pravočasno poskrbele za obveš- čanje zaposlenih in občanov v ogroženem okolju. Kaj lahko naredimosami? Če smo ponovno ugotovili, da je najboljše kar lahko naredimo za se- be, samopomoč in vzajemna pomoč, potem smo ohranili največjo pri- ložnost, da bo tudi pomoč drugih prišla v prave roke in tja, kjer bo naj- potrebnejša. Vedno je pomembno, da ob nesrečah brez panike prisluh- nemo obvestilom, ki jih mediji ob nesrečah posredujejo preko centra za obveščanje. V primeru priporočil za zaščitno ukrepanje bodimo mirni in pomagaj- mo najbližjim. Na javnih mestih, predvsem v prometu, spoštujmo prometne predpise in usmeritve policije. Vedno pomislimo o potrebi po lastni obleki, pitni vodi, zdravilih, do- kumentih in stanju bivališča, če ga zapuščamo. Ne kličimo brez potre- be razne institucije, ker bodo zveze preobremenjene in verjetno kma- lu prekinjene. Vedna postopkov je ob nesrečah zelo podobnih pa ven- dar so specifičnosti. Na primer, ob radioaktivnem sevanju, naj bi se za- klanjali v zaprte in nižje predele zgradb, ob nevarnosti klora pa dm- prej v čim višje predele. Občasno prelistaj- mo brošure o postop- kih za primer nesreče v NE Krško in skupaj z mlajšimi v družini de- batirajmo glede na lastne pogoje in mož- nosti. To brošuro ome- njamo zato, ker je pritagojena sedanjim pogojem in delovanju sistema zaščite in re- ševanja. Tudi pogled v druge brošure (splošno kako bi ravnali ob nesre- d, o nesred s klorom) in pregled oznak in napisov na javnih mestih so pravi preventivni ukrepi. Navedene brošure se občasno deli jo po gospo- dinjstvih, predvsem pa po osnovnih šolah. Vedno jih lahko dobite tudi na predalniku ob vhodu v Obdno Krško. Ravno tako je na TV programih vedno več oddaj o postopkih ob nesrečah (Discovery), na spletni strani Uprave za zaščito in reševanje pa so objavljeni postopki za občane v pri- meru skoraj vseh pričakovanih nesreč na območju Slovenije. Spet lahko zakljudmo, da je preventiva najcenejša, da lahko zase naj- več naredimo sami, potrebujemo samo čas, vsako znanje pa prepreču- je paniko in napake ob postopkih, takrat ko že moramo ukrepati. Kadar vas povabimo, da si ogledate predstavitev načrtov zaščite in reševanja ali kakšne gasilske in druge vaje, pa pridite! Namestozaključka V tem članku smo se hoteli izogniti predavanju in predstavljanju obšir- ne zakonodaje. Predvsem smo želeli ob mesecu požarne varnosti spod- buditi razmišljanje o zaščiti in reševanju ob morebitnih nesrečah. Ko slišite in vidite, da so se gasilci ali drugi poklicni reševalci pojavili s svo- jimi vznemirjajodmi sirenam, pomislite, da smo nesrečam izpostavlje- ni vsi. V zadnjem času je pohvalno, da se tudi osnovne sole bolj zave- dajo, da ni potrebno čakati nalog iz Ljubljane, da bi se učenci seznani- 11 z začetnim odzivom in postopkom ob nesrečah v šoli ali na poti v so- lo. Vsekakor je boljše srečo povabiti k sebi veliko prej, ker ob nesrečah redko vpraša za nas! Branko Petan, svetovalec za zaščito in reševanje Franc Pavlin, namestnik poveljnika za CZ Podpis pogodte za prenovo Glasbwie sole Krško Občina Krško in Komunalno stavbno podjetje Kostak sta slovesno podpisala pogodbo s katero se na Vidmu uradno začenja obnova prostorov za delovanje Glasbene šole Krško. Glasbeno šolo v Krškem, ki predstavlja osrednjo institucijo zadolženo za razvoj glasbene kulture, v šolskem letu 2004/2005 obiskuje 441 učencev. Sedanja stavba na Dalmatinovi 6 ne nudi več ustreznih pogojev za pou- čevanje učencev, saj je prostorsko premajhna in predstavlja le približno 47% normativno izračunanih potrebnih površin. Trenutno je na razpolago 526 m2 z desetimi udlnicami. Na svoji dosedanji lokaciji je sola tako po- stala preutesnjena, zato je nujno potrebna selitev v večji objekt - stari hotel Sremič, ki ga je leta 2001 za glasbeno solo kupila Občina Krško. S povečanjem uporabnih površin iz 526 m2 na 1895 m2 bo popolnoma re- šena prostorska stiska, s katero se glasbeniki srečujejo v obstoječi stav- bi. Odpravljena bo nevarnost poplavljanja kletnih prostorov sole, do- datni prostori bodo omogočali izvajanje koncertne dejavnosti, sola pa bo imela tudi vse prostorske možnosti za izvajanje celotnega programa glasbene sole, ki ga do sedaj ni bilo mogoče uresničevati. Prav tako bodo ustrezno veliki in izolirani prostori učencem omogočili kakovostnejši po- uk in s tem učinkovitejše pridobivanje znanja ter veselja do glasbe. Lokacija nove glasbene sole se nahaja v neposredni bližini železniške in avtobusne postaje, kar bo zagotovilo lažji in varnejši prihod in odhod učencev, kot tudi vseh ostalih obiskovalcev. Z gradbeno obrtniškimi deli je izvajatec - podjetje Kostak Krško, začel zadnji teden v oktobru, zakljudl pa naj bi jih novembra 2005. Predvi- dena vrednost gradbeno obrtniških del znaša 156.281.159,45 SIT, celo- tna naložba prenove pa je ocenjena na več kot 300 milijonov tolarjev, vključno z nakupom objekta, izvedbo gradbeno obrtniških del in opre- mo. Od tega bo Obdna Krško zagotovila vedno sredstev (64%), ostalo pa Ministrstvo za šolstvo, znanost in sport. Zagotovitev ustreznih prostorov in pogojev učencem ter zaposlenim v Glasbeni šoli Krško, je eden od pomembnih ciljev, ki jim je Obdna Krško sledila v prizadevanju za uresničitev projekta. Ustrezna kakovost izobra- ževanja na gtasbenem področju je namreč odličen temelj za rast kulture prebivalstva, kar bogati tudi obdnsko in širše kulturno dogajanje. Otvorit B v pplmaraBfla vwlovwla Sremlc 1 1 Na Grmadi je potekalo odprtje primarnega vodovoda Sremič. Pro-i jekt ureditve vodooskrbe na območju Sremiča je v prvi fazi za-l hteval zagotovitev zadostne kolidne kakovostne pitne vode zaj porabnike, ki so se do sedaj oskrbovali iz lokalnega vodovoda, zaf katerega je značilno nihanje kakovosti in količine vode, kalna vo-1 da v času deževja, njena bakteriološka oporečnost in pomanjka«! nje v poletnem času. 1 Izdelava projektov se je začela pred dvemi leti, po zagotovitvi sredstev V § proračunu Občine Krško pa so letos sledila izvedbena dela. Izvajalec CGPI Novo mesto je z gradbenimi deli začel julija in jih zakljudl sredi sep-1 tembra. 24. 9. 2004 je tako steklo prvo prečrpavanje vode po novozgra-1 jenem vodovodu v Vodohran Grmada. V tej fazi, kateri je potekala re-1 konstrukcija obstoječega črpališča v VH Resa, izgradnja črpališča ob VHj Poljšca ter izgradnja tlačnega cevovoda od VH Poljšca do VH Grmada, sei je dodatno uredila tudi kabelska kanalizacija za potrebe optičnega širo-1 kopasovnega omrežja in kabelske televizije. Po zaključeni prvi fazi vred-1 nost del znaša 63.500.000 SIX od tega je z nekaj manj kot osmimi milijo-i ni tolarji naložbo sofinancirala tudi Krajevna skupnost Krško. I Druga faza projekta, postopna sanacija obstoječega vodovodnegal omrežja Sremič, še poteka in predvideva prenos vaškega vodovoda vi upravljanje Komunalnemu stavbnemu podjetju Kostak. Za omenjenoi prenovo, predvsem zamenjavo obstojedh pod-dimenzioniranih in do-1 trajanih cevi, bo potrebno zagotoviti 20 milijonov SIT. Zaključena na-1 ložba vodovoda Sremič predvideva okoli 200 priključkov, kar je 40 večJ kot do sedaj. I I ObzorhiK Oktober 2OO4 27 iz občinB Krško Namakalni sistem Kalce - Naklo *" ^*1™ ^**1 alm"tHm* * """^" Občina Krško in Kmečka zadruga Kostanjevica sta podpisali sporazum o sofinanciranju izgradnje transformatorske postaje s kablovodom za potrebe namakalnega sistema Kalce - Naklo. Naložbena dela celotnega projekta se bodo začela čez mesec dni, za- ključila pa maja 2005. Lastnik tega velikega namakalnega sistema je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bo tudi prevzelo stroške izgradnje črpališča ter primarnega in sekundarnega voda nama- kalnega sistema, Občina Krško bo z 11 mio SIT sofinancirala izgradnjo transformatorske postaje, Kmečka zadruga Kostanjevica pa je na osno- vi Odredbe o uvedbi namakanja na območju občine Krško prevzela inve- stitorstvo melioracijskih del. Območje 260 ha velikega namakalnega sistema Kalce - Naklo se nahaja v trikotniku vasi Katce - Naklo, Malo Mraševo in Veliko Mraševo. Izgrad- nja zajema tri faze, od tega se območje prve, ki meri 110 ha, razteza med regionalno cesto Kostanjevica - Cerklje in reko Krko med naselje- ma Brod in Veliko Mraševo. Območji 2. in 3. faze skupaj merita 150 ha ter se raztezata v trikotu med regionalno cesto Kostanjevica - Cerklje ter vasmi Malo Mraševo, Kalce ¦ Naklo in Pristava pri Leskovcu. Območ- ja predvidenega namakanja, ki jih obdetujejo lastniki in najemniki 344 parcel, so kmetijsko pridelovalna, s poudarkom na pridelavi zelenjave, jagod in trsnic na prostem in v pokritih prostorih. Lastniki zemljišč so se z notarsko overjeno izjavo zavezali, da bodo v ro- ku enega leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja za izgrajeni del dr- žavne infrastrukture, nabavili namakalno opremo - terciar in začeli upo- rabljati namakalni sistem. Po končani izgradnji bo veliki namakalni si- tem last driave, terciar pa last uporabnikov zemljišč. Občina Krško izgradnjo transformatorske postaje med drugim sofinan- cira tudi na podlagi Strategije razvoja kmetijstva v občini, v kateri so opredeljene sledeče smernice razvoja pridelave vrtnin s poudarkom na povezovanju in skupnem nastopu pridelovalcev na trgu: - povečanje števila kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo vrtnin, - ureditev namakalnih sistemov, - uvajanje skupne blagovne znamke za pridelovalce na našem območ- ju, - skupen nastop na trgu (doseganje večje ponujene količine), - povečanje obsega pridelave paprike, feferonov, paradižnika, solate in zelja, - priprava zelenjave za trg vseh zainteresiranih proizvajalcev s po- močjo pralnice in pakirnice zelenjave na Zdolah, - opuščanje intenzivne pridelava na vodovarstvenem območju, usme- ritev v integrirano in ekološko pridelavo. Oddelek za gospodarske dejavnosti Občine Krsko'je za potrebe upravne pridobitve okoljevarstvenega soglasja v postopku pridobivanja gradbe- nega dovoljenja za namakalni sitem Kalce - Naklo pri Vodnogospodar- skem inštitutu naročil tudi izdelavo poročila o vplivih na okolje, iz ka- terega je razvidno, da je predviden poseg v okolje sprejemljiv. Ob tern bo obratovanje namakalnega sistema Kalce - Naklo imelo tudi pozitiven vpliv na kulturne rastline, za rast katerih ugodna klima na območju ob- čine Krško predstavlja primerne razmere. Oddelek za javne finance in proračun Obči- ne Krško je v tern mesecu dobil novo vodstvo. Odgovorno funkcijo je s 1. oktobrom prevze- la Božislava Venek, univerzitetna diplomira- na ekonomistka, ki na Občino Krško prihaja z Davčne uprave RS, kjer je v okviru Davčne- ga urada Brežice sedemnajst let vodila izpo- stavo v Krškem. Kot vodja Oddelka za javne finance in prora- čun bo skrbela za učinkovito opravljanje na- log s področja financ, knjigovodstva in mate- rialnega knjigovodstva, s področja dohodkovne politike, proračuna in gospodarjenja, ter za nadzor nad porabo finančnih sredstev pri vseh proračunskih porabnikih in izvajalcih gospodarskih javnih služb. Javni razpisi Občine Krško za družbene dejavnosti Občina Krško objavlja javne razpise za sofinanciranje programov na podroqih socialnega in zdravstvenega varstva, kulture, tehnič- ne kutture in športa ter za sofinanciranje programov za otroke in mladino. Rok za oddajo prijav je 29.11.2004 do 12.00 ure, razen za prijavo na javni razpis za sofinanciranje programov športa. Prijavo zanj je mo- goče oddati najpozneje do 1.12.2004 do 12.00 ure. Posamezna pri- java na javni razpis mora biti izdelana izključno na prijavnem obraz- cu razpisne dokumentacije naročnika (Občine Krško). Razpisno doku- mentacijo dobijo zainteresirani na naslovu: Občina Krško, Oddelek za družbene dejavnosti, Cesta krških žrtev 14, v času uradnih dni ali na spletni strani Občine Krško www.krsko.si. Odpiranje vlog, ki ne bo javno, bodo opravile strokovne komisije. Vlog, ki ne bodo vložene pravočasno, komisije ne bodo upoštevale. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentaci- jo, bo komisija prijavitelja pozvala, da dopolni vlogo. Prijavitelji bo- do o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 60 dneh od datu- ma odpiranja prijav. Javni razpis za sofinanciranje programov na področjih social- nega in zdravstvenega varstva Predmet javnega razpisa so programi nevladnih ali nepridobitnih in/ ali neprofitnih organizacij ter zavodov, ki delujejo na področju so- cialnega in zdravstvenega varstva. Orientacijska vrednost razpisa za leto 2005 je 21.320.000,00 SIT, in sicer za področje socialnega var- stva (A) 13.670.000,00 SIT in za podroqe zdravstvenega varstva (B) 7.650.000,00 SIT. Prijavitelji morajo prijavo oddati najpozneje do 29.11.2004 do 12.00 ure na naslov: Občina Krško, Oddelek za družbene dejavnosti, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško - soba 205. Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti in označene z »Ne odpiraj - ponudbe na razpis« s pri- pisom »za področje A« oziroma »za področje B«, odvisno od tega za katero razpisno področje je prijava. Dodatne informacije posreduje Milan Masnec (tel. 07/49 81 203, el. pošta: milan.masnec@krsko.si) v času uradnih dni od 8.00 do 10.00 ure. Javni razpis za sofinanciranje programov na področju kulture Predmet javnega razpisa so programi na področju kulture, ki zaje- majo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kultumih do- brin na področju knjižno-založniške, knjižničarske, glasbene, ples- ne, gledališke in lutkovne, literarne, likovne in fotografske, film- ske in video dejavnosti ter varstva kulturne dediščine. Orientacijska vrednost razpisa za leto 2005 je 31.000.000,00 SIT. Prijavitelji morajo prijavo oddati najpozneje do 29.11.2004 do 12.00 ure na naslov: Občina Krško, Oddelek za družbene dejavnosti, Ce- sta krških žrtev 14, 8270 Krško. Prijave morajo biti oddane v zapr- ti kuverti z oznako »Ne odpiraj - prijava na razpis za kulturne pro- 28 oktober 2OO4 ObzoriiiK iz občine Krško grame in projekte 2005«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. Dodatne informacije posreduje Vida Fritz (tel. 07/49 81 284, ei. poš- ta: vida.fritz@krsko.si) v času uradnih dni od 8.00 do 10.00 ure, za Ijubiteljske kulturne dejavnosti pa Sonja Levičar, (tel. 07/48 81 650, ei. pošta: oi.krsko@jskd.si). Javni razpis za sofinanciranje programov s področja tehnič- ne kulture Predmet javnega razpisa so programi s področja tehnične kulture, in sicer na področjih radioamaterstva, jamarstva, modelarstva, astro- nomije in potapljanja z avtonomno potapljaško opremo. Na javni razpis se lahko prijavijo društva, klubi in njihove zveze, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti s področja tehnične kulture in imajo sedež v občini Krško. Orientacijska vrednost razpisa za leto 2005 je 3.500.000,00 SIT. Prijavitelji morajo prijavo oddati najpozneje do 29.11.2004 do 12.00 ure na naslov: Občina Krško, Oddelek za družbene dejavnosti, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško. Prijave morajo biti oddane v zaprti ku- verti in označene z »Ne odpiraj - prijava na razpis za tehnično kultu- ro 2005«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. Do- datne informacije posreduje Vida Fritz (tel. 07/49 81 284, ei. pošta: vida.fritz@krsko.si) v času uradnih dni od 8.00 do 10.00 ure. Javni razpis za sofinanciranje programov športa Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov s področja športa v občini Krško za leto 2005. Orientacijska vrednost razpisa za leto 2005 je 60.000.000,00 SIT. Na razpis se lahko prijavijo sport - na društva in klubi, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem v občini Krško, zavodi s področja športa, vzgoje in izobraževanja ter zavodi, zasebniki in podjetja, ki so registrirani za izvajanje športne dejavnosti. Prijavitelji morajo prijavo oddati najpozneje do 1.12.2004 do 12.00 ure na naslov: Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško. Pri- jave morajo biti oddane v zaprti kuverti in označene z »Ne odpiraj - prijava na javni razpis - sport 2005«. Na hrbtni strani mora biti na- veden naslov prijavitelja. Prijava mora biti izdelana izključno na pri- javnem obrazcu razpisne dokumentacije naročnika (občina Krško). Priložen mora biti natančen opis prijavljenih programov z vsemi za- htevanimi podatki. Prijavitelji, ki se prvič prijavljajo na razpis, po- šljejo tudi fotokopijo odločbe ali sklepa upravne enote o registraciji. Namesto odločbe oziroma sklepa se lahko predloži odločba o statusu društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa. Enotne obrazce za prijavo in ostalo razpisno dokumentacijo dobijo prijavitelji na naslovu: Občina Krško, Oddelek za družbene dejavno- sti, Cesta krških žrtev 14, v sobi St. 203 (Zdravko Pilipovič, tel. 07 49 81 229), ali pri sekretarju Športne zveze Krško Oskarju Kovaču, Ce- sta 4. julija 58, tel. 07/49 05 255, vsak delavnik med 8. in 10. uro, ali na spletni strani Občine Krško www.krsko.si. Javni razpis za sofinanciranje programov za otroke in mladi- no Predmet javnega razpisa so programi za otroke in mladino v obči- ni Krško v letu 2005, razen programov s področja športa, zdravstva in sociale. Na javni razpis se lahko prijavijo društva, klubi in njiho- ve zveze ter ostale nevladne organizacije, ki so registrirani za oprav- ljanje dejavnosti s področja dela z mladimi in imajo sedež v obči- ni Krško. Orientacijska vrednost razpisa za leto 2005 je 7.500.000,00 SIT. Prijavitelji morajo prijave oddati do 29.11.2004 do 12.00 ure na na- slov: Občina Krško, Oddelek za družbene dejavnosti, Cesta krških žr- tev 14, 8270 Krško. Prijave morajo biti poslane v zaprti kuverti in označene z »Ne odpiraj - prijava na javni razpis za sofinanciranje programov za otroke in mladino 2005«. Na hrbtni strani mora biti na- veden naslov prijavitelja. Dodatne informacije posreduje Vida Fritz (tel. 07/49 81 284, el. poš- ta: vida.fritz@krsko.si) v času uradnih dni od 8.00 do 10.00 ure. VARN0ST V CESTNEM PROMETU Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško Ali smo dovolj pripravljani na spramenjene voznerazmarevpronutu? Poletje se poslavlja, prihaja jesen in zima, s tern pa tudi spremenje- ne razmere v cestnem prometu. Krajši dnevi in daljše noči, slabša vidljivost na cesti, megla, pogoste padavine (dež, sneg) povzročajo številne težave udeležencem v cestnem prometu. Ob vsakodnevnih skrbeh in problemih pogosto ne razmišljamo, da se je potrebno pripraviti na spremenjene vozne razmere v cestnem pro- metu. Ob jesenskih opravilih se bistveno poveča promet na naših ce- stah, zlasti s traktorji in delovnimi stroji, ki so vse prepogosto v sla- bem tehničnem stanju, brez ustreznih svetlobnih teles, z njimi pa pogosto upravljajo premalo odgovorni ljudje, včasih tudi v slabem fizrcnem in psihičnem stanju. Nečista cestna površina, prekrita z listjem in drugimi nečistočami, povzroča slabšo stabilnost vozila, bistveno se zmanjša zavorni učinek in s tem poveča zavorna pot in prometna nesreča je zelo blizu, v ko- likor se udeleženci v prometu ne zavedajo teh pasti ter se pravočas- no in pravilno ne odzivajo na spremenjene vozne razmere. Za spremenjene neugodne razmere na cesti je zelo pomembno, da poskrbimo za svoje vozilo, da je v brezhibnem voznem stanju, pra- vilno opremljeno z ustreznimi zimskimi pnevmatikami v času od 15. novembra do 15. marca na vseh kolesih. Zelo važno je tudi, da poskrbimo, da smo dovolj opazni - vidni, da ob slabši vidljivosti nosimo odsevna telesa (kresničke) in se držimo prave lege na cesti. Vozniki motornih vozil naj bi ob gosti megli ati močnem sneženju uporabili meglenke in to le takrat, kadar je vidljivost manjša od 50 m, istočasno pa je potrebno prilagoditi hitrost vožnje tako, da lahko ustavimo pred vsakršno oviro na cesti. Zelo pomembno je tudi, da si voznik ob vožnji zagotovi dobro vidlji- vost s tem, da poskrbi za brezhibnost brisalcev stekla in delovanje vseh naprav za čistočo stekel. Prav tako je potrebno poskrbeti za čis- točo vseh svetlobnih teles na vozilu. Vzoren voznik je tudi opremljen z raznimi kemičnimi sredstvi in pripomočki za čiščenje stekel. V jesenskih in zimskih razmerah (listje na cesti, blato, poledica, sneg) je še zlasti nevarno na nadvozih, mostovih ter na cestah v senčnih legah, kjer stanje na vozišču lahko preseneti še tako previd- nega in izkušenega voznika. Če že naletimo na spolzko vozišče, je najpomembnejše ostati prise- ben in ne reagirati panično, ampak umirjeno prilagodimo hitrost vož- nje svojim sposobnostim in danim razmeram na cesti. Povečamo var- nostno razdaljo in se izogibamo sunkovitega vrtenja volana, nenad- nega močnega sunkovitega zaviranja, prepogoste menjave prestav, zlasti v nižjo prestavo ob prehitrem vključevanju sklopke. Ob vožnji v spremenjenih voznih razmerah torej bodimo skrbni, te- meljiti pri oskrbi vozila, pri vožnji pa se naučimo predvidevati nevar- ne situacije, ki so v bistvu lahko praviloma predvidljive, in ravnaj- mo kar se da preudarno, odgovorno do lastnega življenja in življenja drugih udeležencev v prometu. Samo znanje, izkušnje, kultura in odgovornost so zagotovilo večje prometne varnosti na cesti. PREMALO NAS JE, DA BI UMIRALI NA CESTAH! Ivan Petrišič predsednik SPV Obäne Krško ObžorhiK Oktober 2OO4 29 oglasi ptudtmo vam nasvet |*a vai najboljil izgbd, raajti radovoljna stranka Ibrt nas nikoll ni odvei. FRIZERSKI ATELJE Bojana Černoga s.p. CKŽ 135c, TC JOB Krško tel.:07/488-1 -614 GSM:041/ 950 - 529 Srudio Estet - kozmetika - aroma masaže - nega rok - francoska manikura - umetni nohti - parafinske obloge - medicinska pedikura ¦i - frizerstvo * Lidjja Urbane s.p. Kajühova 1, Breiice Tel.: 0749 62 466, GSM: 041 555 432 TPR RUNOVEC Kmetiisko vrtnarska trqovina - kmetijski material - gradbeni material ____ _____ - VSe Za VrtiČkarStVO [okrasnogrmič^^|^HK] - gospodinjski plin ^^^H IVAN IN MARTA d.n.o., Ob potoku 9, 8270 Krško, Tel.: 07 49 26 605 Tel/fax: 07 49 01 605, el. post a: tprrunovec@car.si ^**&* ANGELIKA I V PROSTOR1H CEK9NA ZA LEPOTO LAS BOSTA POSKRBELA ANDREJ - TUTO ml. in NATAŠA-TAŠA [dELOVNI ČAS: Pon. - Pet. 08-19, Sob. 7-12 ANGELIKA MIHORIČ, s.p., CKŽ 132b, 8270 Krško I Tel.: 07/49 22 222, GSM 051 306 302 r^rr^ GPTIKA Stdjan Bautin s.p* OKULISTIČNI PREGLEDI KDNTAKTNE LEČE SDNČNA DČALA KRSKO DALMATINDVA 1 TEL.IO7 49 22 S 1 2 SEVNICA TRG SVOBODE 1 4A TEL.: O7 S 1 62 62O Oekin VULKANIZERSTVD, AVTDMARKET, BAR, RDČNAAVTDPRALNICA CKŽ 132 B, B27D KRŠKD TEL.: G7/49D 34 7G, Fax: 07/49D 34 71, GSM: 041/697 B39 ™www. alenk FRIZERSTVO PODALJŠEVANJE LAS UTRJEVANJE NOHTOV MODNO LIČENJE ^Mnka Dirnbek s.p. m.: 07 49 66 333 KM-SMS: 031 428 258 lij^^ncon, inclivicliialeOT Ij^^^^PKilen, n at mice n1 . 5 " www AfBTikinSTüdio com e -mail: alenka@alenkinstudio.com Ba.Ä'lJ:W:: ¦ IZKORISTITE KUPON -10% prvi obisk TEL&ffldAKO, - niMIIDIEil SEHOS www.telsat.sl, e-mail: telsat@slol.net CPB 20,8280 Brestanlca, tel.: 07/49 73-500 30 oktober 2004 ObzorniK oglasi Sparkasse svetuje: Kakor si boste postlali, tako boste poslovali. Dobre poslovne ideje potrebujejo za svojo uresničitev dobrega poslovnega partnerja. Naše načelo pri kreditiranju podjetnikov je, da se vedno prilagodimo fmančnim okoliščinam in potrebam vsakega posameznega podjetja. Po vaši meri izdelamo načrt financiranja, ki vas bo uspešno pripeljal do zastavljenlh ciljev kot so nakup zemljišča in izgradnja poslovnih prostorov, povečanje obstoječih all posodobitev njihove infrastrukture. Investicijski krediti za podjetja in podjetnike med drugim omogočajo: • dobo kreditiranja od 1 do 15 let, • individual™ višino kredita, • kredit z devizno klavzulo, • mesečni ali četrtletni interval odplačevanja. Pri izplačevanju kreditov se lahko odločite za enkratno izplačilo, ali pa za izplačilo večkratnih zneskov glede na napredovanje gradnje oziroma izgradnje vašega podjetja. Tudi glede izbire ustreznega kreditnega zavarovanja se Sparkasse povsem prilagodi vašim zahtevam. .Izbirajte med možnostmi hipotekarnega zavarovanja, bančne garancije, ali zavarovanja v obliki poroštva. Konec koncev je v našem interesu, da se vaše podjetje počuti karseda udobno. Vas zanima vec? Finančni svetovalci za podjetja in zasebnike so vam vedno na voljo. Mateja Unetič Finančna svetovalka Podjetja in zasebniki Poslovna enota Novo mesto Ljubljanska 26 (TPC Hedera) Telefon: 07/394 23 40 info@sparkasse. si SFÄRKASSE Drugačna banka Sodelujte v veliki nagradni igri računalniške trgovine 1ÄJHEE3IS1RAČUNALNIKI poslovnem centru TABU Krško Z obiskom v trgovini do skuterja <* YAMAHA in ostalih bogatih nagrad več o nagradni igri na: www.lainternet.net/trgovina/ možnost nakupa na obroke • gotovinski popusti ugodna izdelava internetnih strani kupon za 5% gotovinski popust 1A1IZh44:UYWiRAČUNALNIKI PHI t Iskreno se zahvaljujem vsem volivkam in volivcem, ki ste me izbrali za poslanca v Državni zbor. Ne bom vas razočaral. Hvala! i. iMštim STORITVE IN SVETOVANJE PODROČJE DELOVNW RAZMERU =&. pogodbe o zaposlitvi 2- «=> dokumenti za nastop na delo in prenehanje delovnega razmerja =o podjetniške pogodbe akt o sistematizaciji in ostali akti VODENJE POSLOVNIH KNJKfr PODJETWISTVO Ank»Koprtvnflcs.p..Certakrtl*žrtev132A8270Kf*kD Tel.: 07/490 48 00. GSM: 041481898 ObžorhiK Oktober 2004 31 I "i wKm I Oblščite nas - pon - sob 8 - 21 | ned 8 -18 možnost Dovračila davka Restoran PANORAMA RÜUUÜüüj si I SL E 71 UNITED COLORS OF BENETTON. SäIoM CVijCČA orhideja Cafe bar mm •jUMeciJINI TO KUPUJCfA ßtazi&SiözzZ^Ii7 •»I 1NTBRTEKIT1L MBOAStOrB r l JUTRANJKA Frizerski studio P^6TM^PEJ2J^A IS TIG! REVtON TOP STIL LMS ADUT ERA Hipermarket SPORT ZlJTARWl CllM lOCHriCO USLU2N1 CtRTAft TIS4K VlTElflS K n j i ž a r a Sportina Group LIVING I Oil I «t INM KIOM munn karlovačka banka d.d. Avin Lijekovi i medicinski proizvodi y^ellejjnno »ERA Center Samobor