—pcapejp ^ o ^ ZA IZBOLJŠANJE LISTA V* Mn nUi ki "OUi Narcla" ali o GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki* ★ CITATEUE OPOZARJAMO. da pravočasno obnon naročnino. S tem pam bost« mnogo prihranili pri opominih. — Ako fto niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno posknšnjo. TELEPHONE: CHelsea 3-1242 ClM Matter September 2lit, 1M3 at the Port Office >t New ¥erk, N. I, Act mi CeogreM ef March 3rd. 187». No. 98. — Stev. 98. NEW YORK, FRIDAY, APRIL 28, 1939—PETEK, 28. APRILA, 1939 ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK Volume XLVII. — Letnik XLV1I. SRBI IN HRVATI SO SE BAJE VENDAR SPORAZUMELI Predsednik hoče skoro d ve milijardi za relief VSAKA AVTONOMNA BANOVINA BO IMELA SVOJA MINISTRSTVA; NARODNA SKUPŠČINA BO OSTALA Cvetkovič in dr. Maček sta se sporazumela v temeljnih načelih. — Slovenija bo skupno s Hrvatsko avtonomna država v Jugoslaviji. — Dr. Maček bo še razpravljal v nedeljo s svojimi svetovalci. ZAGREB, Jugoslavija, 27. aprila. — Poglavit-' na pogajanja med ministrskim predsednikom Dra-gišo Cvetkovičem in dr. Vladimirom Mačkom so bila končana in hrvatsko vprašanje je bilo rešeno. To je največji politični dogodek, odkar je mala Srbija po svetovni vojni postala kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in ji je pozneje pokojni kralj Aleksander dal ime Jugoslavija. Podrobnosti sporazuma niso znane, toda bodo mogoče objavljene v uradnem poročilu o pogajanjih. Sporazum pa ima za svoj temelj federacijo, katero mora izvesti novi koalicijski kabinet. Vsa Jugoslavija čuti veliko olajšanje in oddih, kajti hrvatsko vprašanje je doslej oviralo vsak narodni pokret in razburjalo duhove. V avtonomiji, ko jo je dosegel dr. Maček, boste vključeni tudi Slovenija in Dal macija; drugi avtonomni del bo Bosna in tretji Srbija. Dr. Maček je svojo zahtevo, da bi bila Bosna razdeljena, slednjič umaknil in bo ostala skupna. — Vsaka avtonomna država bo imela svojo vlado, toda vedno v okvirju sedanjega kraljevstva in ustave, ki je bila uveljavljena leta 1 93 I. Ta ustava v resnici vsebuje poglavitne določbe glede federativnega kraljestva, toda te določbe so do sedaj ostale mrtve črke. Nikdo pa ne prikriva, da bo še več pogajanj, pre-dno bo uveljavljen novi sistem. To pa bo naloga novega kabineta, kateremu bo najbrže načeloval Dragiša Cvetkovič. Novi kabinet bo najbrže sestavljen že danes. — Aleksander Cincar-Markovič bo najbrže ostal vna-nji minister. Drugi ministri bodo pripadali sedanji vladni stranki, hrvatski seljaški stranki in stari srbski opozicijski stranki. V kabinetu bodo tedaj Srbi, Hrvatje, Slovenci in bosanski mohamedanci. Vnanje zadeve, narodno obrambo in finance bo vodila osrednja vlada v Beogradu, vsaka avtonomna banovina pa bo imela svoje ministrstvo in sicer za finance, trgovino, vzgojo in družabno blagostanje. Rešiti bo se treba zapleneti položaj glede oblasti banatskega in zveznega finančnega ministra. Sedaj še ni govora o tem, da bi bile krajevne narodne skupščine, ker bi bilo treba premeniti ustavo. O tem pa bo prišlo do obravnave, kadar bo kralj Peter postal polnoleten. Včerajšnji sporazum predstavlja kompromis, in Cvetkovič ter dr. Maček sta sedla k konferenčni mizi kot državnika in pripravljena dovoliti koncesije. Toda pri tem ni mogoče prezreti kneza Pavleta, ki je ves čas pogajanj zavzemal mesto posredoval-K temu sporazumu pa je v mnogi meri pripo- HITLER BO POVEČAL ARMADO Na obvezno vojaško slu-bo v Angliji bo Hitler odgovoril z večjo armado.— Napadalne čete bodo vključene v stalno armado. EDINOLE VOJNA BI PREPREČILA KRALJEV OBISK Angleški kralj in kraljica bosta odpotovala 6. maja proti Kanadi. — Za prevoz je določena križarka "Repulse". L/ON"DON, Anglija, 26. apr. — Iz zanesljivega vira se jt* iavedelo, da bosta angleški kralj in kraljica odpotovala | dolžen je, da je skušal odnesti iz Birmingham Trust & Savings Bank četrt milijona dolarjev. Včeraj je prišel v banko ter izročil predsedniku listek, na katerem je bilo zapisano: — Izročite mi $250,000! Predsednik mu je odgovoril, da mora iti v blagajno po denar in je pri tem alarmiral policijo, ki je bila takoj na mestu. Ko je opazil moj^ak policiste, je vzel iz ročnega kovčega bombo, ki pa ni hotela eksplodirati. Poleg boitfbe je imel v kovčegu deset kosov dinamrta. žbe in .pravi, da je bila vpeljana samo na pritisk Francije in da je angleški narod niti ne maira. slancev, ki so bili izvoljeni pri splošnih volitvah v decembru. Hrvaitski poslanci pa že od umora Stip-ka Radios niso več šli v narodno skupščino v Beograd, temveč so bili nekak kabinet dr. Mačka v njegovem boju za hrvatsko avtonomijo. Iz tega je razvidno, da se je Dr. Maček v načelu 8porazumil s Cvetkovičem in se ni hotel s podpisom obvezati, dokler sporazuma ne pojasni svoji stranki, oziroma njenim voditeljem. HENDERSON SLEDNJIČ SPREJET Angleškega poslanika je slednjič sprejel nemški vnanji podtajnik. — Vročil mu je Chamber-lainovo pismo za Hitlerja. BERLIN, Nemčija, 27. apr. — Diplomatske zveze med Anglijo in Nemčijo so zopet postale normalne, ko je angleškega poslanika sira Ne vik« Hendersona, ki se je pred dvema vrnil v Berlin, sprejel podtajnik nemškega vnanjega urada baron Ernst von Eis-saecker. >>ir Henderson je dva dni zaman skušal, da bi prišel v stik s kanclerjem Hitlerjem in vna-njim ministrom Joachim von Ribbent ropom. Henderson je von Weissaeck-erju izročil osebno pismo angleškega ministrskega predsed nika Neville Ghamberlaina. Francoski poslanik Robert Coulondre, ki se je tudi vrnil na svoje mesto v Berlin, se bo jutri zglasil v nemškem vna njem uradu. Oba poslanika sta bila odpoklicana iz Berlina v času, k se je Hitler polastil Cehoslo-vaške. Nemško časopisje se posmehuje angleški obvezni.vojaški službi in pravi: "Anglija se more oborože-vati, kolikor h Oče. za nas je to brez vsakega pomena. Nikakor ne maramo napasti Anglije, fuehrer pa 'bo gledal na to, da tudi ona ne bo nas napadla." Jugoslovanski vnanji minister Aleksander Cincar-Markovič je skončal svoje dvodnevne razgovore 'z nacijskimi voditelji z dolgo avdijenco s kanclerjem Hitlerjem v prisotnosti vnanjega ministra Joachi ina von Kibbentropa. Dolgo S9 je tudi razgovarjal s feldmar-šalom Hermannom Goeringom o nemško-jugoslovanskem so delovanju. Vsi razgovori r?o se vršili v prijateljskem ozračju. Nemcr mislijo, da je Jugosla-vija postala trden del balkanskega ibloka, katerega hoče zgraditi os Rini-Berlin. Ko bosta v soboto prišla v Berlin madžarski ministrski predsednik grof Paul Teleki in vnanji minister grof Štefan Czakv, bo izglajena pot za poravnavo "majhnih" sporov med Madžarsko in Jugoslavijo. Tekom Ci nca r-M a rko v i če ve-ga obiska v Berlinu je nemško časopisje obširno pisalo o jugoslovanskih kopališčih in dru g-ih zanimivih krajih. [i i»' >»»n ii i u»»F11111 n 11; 11 * - * * 111 n VROČA DEBATA V SENATU NAPOVEDUJE HUDO BORBO WASHINGTON, D. C.. 27. aprila. — Zdi se, da igra v sedanjem kongresnem zasedanju vprašanje reliefa najbolj važno vlogo. Predsednik Roosevelt je deloma prodrl z dvema predlogama, včeraj je pa zahteval, naj dovoli kongres 1,477 milijonov dolarjev v reliefne svrhe. FRANCIJA NE PRIZNA ZAV0JEVANJA Bivši čehoslovaški poslanik noče izročiti poslaništva nemškemu poslaniku. — Aktivnost Cehoslovaške. PARIZ, Francija, 27. aprila. — Cel i os! ovaški begunci so a tem, da imajo pravico do francoskega potnega lista in do bivanja v Franciji, pripravljeni bojevati se na strani Francije v morebitni vojni. To izjavo je podal bivši čo-hoslovaški poslanik Štefan O-susk v listu "Zzecho Slovi:k Cause", ki je glasilo begun cev iz osrednje Evrope. 44 Ker je francoska vlada od klonila priznanje osvojitve Češke in Moravske," pravi Osusky," je bilo meni popoi noma prepuščeno, ali izročim Nemčiji čehoslovaško ta edini izraz življenja češke neodvis-' nosti. Iz tega sledi, da morejo češki konzulati v Franciji postavno braniti cehoslovaške zadeve. Izdajati morejo potne liste, ki so veljavni. Poslaništvo in konzulati morejo izdajati za svoje rojake pravico za bivanje in tlelo v Franciji. 4'Sedaj pa, ako pride do vojne, kaj se bo zgodilo! Po posebni odredbi je francoska vlada postavila tuj«*e pod isto vojaško dolžnost, kot Francoze. Dokler Cehoslovaška postavno Obstoja za Francijo, i-mamo mi ('ehoslovaki pravico in dolžnost se organizirati in braniti pravico obstoja naše države. To je naša narodna dolžnost. Pripravljamo se in pripravljeni smo za vse." V Parizu bo aprila čehoslovaško zborovanje, na kate rem bodo delegacije iz čeških in slovaških naselbin v Franciji razpravljale o položaju. Na tem zborovanju bo Osusky prebral poročilo, ki bo pod sedanjimi pogoji velikega političnega pomena. Denar bi bil namenjen prer! vsem za razne javne gradnje, pri katerih bi dobilo delo veliko število nezapo^enih. Predsednikova zahteva je vse precej presenetila. Zdi se, da razen svojih najožjih somišljenikov ne bo dobil niti v po slanski aboraici niti v senatu zadostne podpore. Posebno v senatu se bodo vršile vroče debate, kajti nekateri senatorji zatrjujejo, da troši vlada denar po nepotrebnem in da se z denarjem, ki ga izdaja v reliefne svrhe, števi lo nezaposlenih ni znatno zmanjšalo. Poleg tega je zahteval predsednik, naj dovoli kongres 28.? milijonov dolarjev za vladne izdatke, ki so s tem v zvezi. Zahtevana vsota je manjša kot je bila lani dovoljena. Sedaj je zaposlenih pri raznih vladnih reliefnih projektih nad tri milijone delavcev. HITLER IMA RAD PLESALKE BERLIN, Nemčija, 27. apr. — Adolf Hitler je šel na predvečer svojega govora v nem škeni državni eni zboru v Metropole gledališče, kjer je videl plesati Miriam Verne iz Pittdmrgha, Pa. Po predsta vi je Hitler prosil gledališko ravnateljstvo, da Vernejevi ponudi daljšo službo. In Ve meje va je dobila v gledališču si" žbo za dva meseca. Ko jo je Hitler videl pred dvema mesecema prvič plesati, ji je dal visoko nagrado in je rekel: 44Vaš ples v resnici ču do vito lep." mmmmm Naročite še danes S. A. Koledar za leto j m VEIK DOBIČEK JEKLARNE CLEVELAND, O., 27. apv. — Midland Steel Products Co. poroča, da je v prvih treh mesecih letošnjega leta imela $540,965 dobička, v primeri s $171,881 doibička v istem času lanskega leta« RAZGLEDNICE Newyorike SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PRI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 316 WEST 18th STREET NEW YORK 35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDSTAVLJAJO-ČIH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE SOc (Poštnin* plačana) Vsoto lahko pošljete ▼ znamkah Po 2 oziroma po 3 cente. ■Illlll MM H Q » A^-BTtv To?* Friday, April 28, 1939 "QLAS NARODA (tOUX or TUB raOTLI) t .....J Ovum tod PubUtted by ■L0VBN1C PtHI.IHHING COMPANY (A Corporation) J. Loualu, Sm. utd addreeees ot above officers: NEW YORK, N. ¥. I88UBD BYBRI DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Adwtlwtteot on Sa eolo leto velja Use m Aserlko Ze put Ma ................$3.'rf) 2e fletrt leta................$1.50' a« [(0i ieta 2a New York sa eeio ieto .. 17 Oil Za pol !et» ................s3.M) Zrn lnosemetTo m. celo Ieto .. ■HJLAB N4BODA- IZHAJA VSAKI DAN IZVZCMfil NEDEIJ fN PRAZNIKOV XiLAB NARODA", XI« WEST 18tfc STREET, NEW YORK. N. I TELEPHONE: CHclec* |~U4> DOPISI bra podpira la orabnootl me ne prlobCuJelo. Denar aa naročnino Mj M blagovoli poMUatl po Money Order. Pri n^remembl kraj* ru.ro* Mkvw. preetMo, da ee nao. tudi prejtoje W?aJltCe nasaaal da bltreja najdejo naslovnika. ANGLEŠKI VOJAŠKI IZDATKI SLOVENE '(YUGOSLAV? DAILY kuhinja s gospodinjsko opremo, k«»t s«* to s>podobi za t prstenima f»ečlarja ml fare. Tako da (icoi^u, ako l»i s<* slučaju*." (p ne. i • m? obdaja vbšir«*n vilit* z vin-ko hrajd<> pri zidu, ki pa ni 'bil dosti «-I m I <• l:i n radi iljcgt vi- Iiolr/iii. par pa so mu dolu i sesedje. ki ,nm /daj tudi r»ri £o>)MMlinjstvn pomagajo, v.-rjali nekaj srjJnt«-. katera je ••uMiio takrat ix znnlje lezla. /al ..... jr l»ilo, ker ni /.<» zrasl- l:», d:» '.i nam lahko ž :ijo po- i > i ........i. Kine roleti <1 vrt ti p;i so lopa In«.-s kova d i Peter • • • • • • HI'KOVINSKI, Pittsburgh, Pa. Pariški "Temps" objavlja pregled o stanju angleških financ ol> -zaključku proračunskega leta l!>38-39 s "posebnim ozirom na angleške vojaške izdatke v navedenem proračun rilcem letu, ki se je zaključilo 31. marca. Po začetnem ipredlogu je državni proračun za lansko ieto predvideval okoli 352,000 funtov prebitka, docim se je ob zaključku pokazal primanjkljaj v znesku 12 milijonov 714,000 funtov, četudi so ibili prejemki -preteklega leta za okoli 54 mili jojiov funtov večji od onih v letu 1937-38. To razliko je trfba v glavnem pripisati večjemu anglo-bkernu oboroževanju, ki zahteva vedno večje državne izdatke. Skupni znesek vseh vojaških izdafktov v preteklem letu znaša 382.50 milijonov funtov, kar daleč presega prvotna predvidevanja vlade. V proračunskem letu 1937-1938 je bilo v ta namen izdanih le okoli 262 milijonov funtov, leto poprej pa celo samo 186 milijonov funtov. Iz tega sledi, da so bili lansko leto vojaški izdatki Anglije za okoli 120.5 milijonov funtov ali 46% večji od -predlanskih, kar ipoiiMii &koro jHKlvojitev angleške vojaške proizvodnje v preteklem letu v skladu s -prvotnimi predvidevanji. Na\edeni iznesek 382.5 milijona funtov vojaških izdatkov je bil do višine 254.5 milijona funtov krit za davki. V -primer s predlanskim letom so -e davčni prejemki za kritje vojaških izdatkov zvišali za okoli 59 milijonov funtov istočasno pa so se povečali tudi izredni prejemki (posojila v olbrambue namene) od 65 milijonov funtov v letu 1937-38 na 128 milijonov funtov v letu 1938-1939. Navzlic tem izredno 'povečanim vojaškim izdatkom pa finančna sredstva Anglije uiti od daleč niso izčrpana, kakor to najboljše kaže proračun za leto 1939-40 v katerem bo okoli 920 milijonov funtov kritih z rednimi prejemki, doeim odpade na nova iposojila le okoli 352 milijonov funtov. Iz .primerjave s prejemki v lanskem letu se da sklepati, da bo letošnji angleški državni proračun uravnovešen, ne da "bi se vlada morala za to potlužiti novih davkov. To Ugodno domnevo potrjuje med drugim tudi okolno^t. da so redni vojaški izdatki v novem proračunu nižji od lanskih četudi se sicer v skupnem znesku zvišajo na okoli 580 milijonov funtov. Verjetno pa je, da l>o morala angleška vlada spričo novih mednarodnih napetosti povečati svoje oboroževanje -še z novimi izrednimi izdatki za katere bo potrebno tudi večje da\-eno kritje oduosno razpis novih posojil. Finančnih sredstev za svoje oboroževanje ima vsekakor Anglija se dovolj na razpolago. Bolniške počitnice. — Na.-i modri in izkušeni zdravniki iz Mercy bolnišnice pošljejo <"e-itokiat že okrevajoče bolnike za par tednov domov na oddih ali počit nice. Zlasti se to zgo-di ob večjih praznikih kot je Božič, in Velika noč, ko je vsakdo rad v krogu svojcev in prijateljev. Ampak nikar me ne glejte tako debelo in začudeno (s svo jim i duševnimi očmi) saj kdo nego bolniki so bolj potrrimi odn>ora in jKičitiiie, ki v iem slnčajii pomenijo s prometnim bolniwniskega zraka s svežo stjo proste narave. V tem pogledu moramo torej docela zaupati zdravnikom, ki vedo kaj koristi bolnikom. Tz tega ozira se je po na svetu zdravnikov za nekaj časa podal domov tudi rojak in moj prijatelj CJeorge Lipovšek iz Library. Pa., ki si pri nas ž<* od meseca novembra zdravi v pre mogornvii zlomljeno nogo. Toda, Ivan. jaz ti ne bom rekel na svidenje, ker se po vrnem čez tri tedne tako mi je dejal pri slovesu - ampak obišči me na domu v nedeljo dno 23. aprila, da mi bos osebno čestital, kajti naslednji dan bo praznik mojega patrona sv. Ju rja, ki j<* b il, kot kc bere, hraber riimijanski vojščak; pa tudi jaz mu nNem delal cranio te, ko sem se boril v svetovni vojni. \Y tla hj bil krvi/elje:i in brez srea, toda saj ves. da vojna je vojna, kjer velja načelo: ali po meni ali po tebi. Ako prideš, ne bo ti žal. ker imam dobro domačo kapljico, katero mi je preskrbel lansko je-en tik pred mojo nesrečo va žlahtnim trsuim sokom. temveč je indi prvovrstni pleskar (hoiir-e painter) in ti prebarva lii-o i|M> zmerni eejii od zunaj in znotraj, da izgleda lična in ljubka kot bi jo iz -katljiee |>otegnil. Ker line «je (Jeor^e na to vabilo sponenil tudi javno v 44 Pros vet i", zatorej mi ni kazalo dnnrvsra, nego se odzvati, čeprav težko, ker so me isti večer tudi na 'M-ard party" v dvorani naše eerkve pričn kovali. * « * Pečlarski stan, najlepši stan. Ko -mo prispeli v Library, na« je f.in. ki prijazne hi-e »naših roja kov. kot pišr-eta krog koklje. in od kjer je lep rsuzgled po eel i |M>Urajiiii. Uazkazal nam je Homove prostore in meni je najbolj ugajal v . In j<>m In najmodernejši kot steklo uladek eementni tlak, tako-zvana 'Merrasa'' ki ga imamo v našem zavodu *po hodnikih ter raznih prostorih in ga vidiš po velikih hotelih, re>tav-lantih -trgovinah in sličnih lokalih. Tvarina je zme> cemen-ta in raznobarvnega zdrobljenega marmorja in granita. Lz-uajdha je prišla po svetovni vc'jni iz Italije in m* ba vi jo s tem izključno le italijanski podjetniki in strokovnjaki. / malo pogledat na moj, komaj streljaj oddaljen pečlarski grad. — nam je dejal (ieorge, ko smo si malo osvežili grla z mrzlim ječmeiio"vcent. Vstopivše na- je pozdravila pogrnjena miza, ki se je šibila pod težo narezane snake in -lastne potic«i, nabolj vabljiv pa je bil |»ogled na pisano stekleno majoliko ol»kroženo kozarcev, v kateri se je h-ske-tala žlahtna božja kapljica, rumena kot cekin in eista kot kristal. Vem, da .-e našemu Petni Zgagi že sline eedijo ko samo rita, kaj še le. če hi zraven bil. Po okrepčilu nam je n;uš go--titel j razkazal svojo fn-člarsko t»alaeo. ki sestoji iz treh malih limiih »b in -pudniih pro štorov^ kjer je visoka klet in ev« -a, ki >o ravnokar jela br>teti, in zdaj, ko berete te vrstice, so' gotovo v naj-bn iiiejšcm cvetju na kar mora biti očarljiv pogled, kajti: Hre-kov in ja'blanov evet in brhko slovensko dekle če je še kaj lepšega na s\-t.t pa mi naj ledo pove! Ko se je že stemnilo, je prišla skupina pevcev-rojakov s harmonikarjem na čelu, in pod oknom so ltm tako krepko zaigrali in zapeli kot čtv*titko za god, da se je ves grmi tresel in je odmevalo čez hrib in dol. Pozneje se jim je v sobi pridružilo še nekaj drugih pevcev in sosedov, med njimi Leo Prijatelj, pred-ednik domačega pevskega zbora, in zabava -e je uadaijevala ves večer med smehom in plesom, petjem in pitjem, da je kar prenaglo prišel ča~ otlhoda. Kdino. kar je kalilo nat-emu gostitelju Georgu voelje, ker se ni mogel radi bolezni, kot navdušen plesalec- tudi sam zavrteti ob zvokih poskočne godbe, ali upam. da bo to zamogcl prihodnje leto pri godovjuiju. In zdaj najlepša zahvala prijatelju tJcorgu v mojem in v imenu vseh udeležencev za gostoljubnost in tako imenitno post rež bo. Sicer pa na svidenje Oeorge, zqpet v naši bol nišnici prihodnji torek! Zdravniški nož. — V naši bolnišnici s«, nahaja rojakinja Mrs. Man* Lwkovec iz Bur-gett.stown. Pa., radi operacije na vratu. Želim, da bi s<» posrečila s čim večjim uspehom. • « ■ Kukavica je zapela. — Rav- ( Nadaljevanje na 4. -tr.) OBLSKATI SVKTO VNfl OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgroletna skušnja Vam to jamči. Miits po brezplačna navodila In pojasnila na SL0VJ5NIC PUBLISHING CO. uPOTNlSKl ODDELEK "GLASA NARODA":: V«w York, N. Y. NAZNANILO in ZAHVALA Tužnib iu |M>trit 1» mi- rui^uaiijnin 2al<>stm» vest, «ht je pn-iniuula ueiKizabljt-iiii -ojh-mj^i t.zir»nua uiati — Frances Urbas 1'ukojiui j»> bila rojena du*> i::, marca l<-ta ls!»7 na ln>h>ujtiii jezeri. l»ri Cerknici; ujeuo dekliško lun- je l»ilo Kebe. Podala se je due marca v MK'luuj; Itolnišnico v KiclivvooJ, VV. Va., kjer je dubro prestala dre težki «a»-raeiii. t. aprila. Ob tej priliki se vsem tistim zahvaljujemo, ki so jo ol»iskali iu jo tolažili v bolnišnici. Pogreb se je vršil dne r>. aprila, 1!»:;» iz Holy Family «-eikvc v Kichuood. W. Va., vem-e: društvo št. SMM.; Mr. in Mrs. Joe Urbas; Jjonnie, Julia in Johnnie I'rbas; Mr. iu Mrs. Auton tiodeša ; Mr. in Mrs. Prank Tekav»*»: Mr. iu Mrs. John Joiiex; Mr. In Mrs. Joe H»vaj ; Mr. iu Mrs. Andy Husarik iu Mr. iu M.s. Lous Preloz ter vsem. kateri m. dali avtomobile ua raziKrhi^o; h'a-ia dalje vsem, ki so darovali za >v. maše zadušuice. Zahvaljujemo se tudi družini Mr. in Mrs. Frank Muletz iz Frostburg. Md., za udeležbo pri pogrebu, iu >-i»b«h vsem, kateri s,o se v tuko obilnem številu udeležili iH>greba iu nanj stali ob strani v teh brrtkih urah ua en ali drugi način. Zdaj ■jm najlepša hvala Auliuiu fiode.ša za lepo ureditev pogreba ter družini Louis Prelaz za darovano sobo, kjer je truplo pokojne počivalo. Tebi pa. ljuba žena, dragi mati, uikdar ne pozabljena, naj 11 bo lahka tuja žemljica. Žalujoči ostali: JOHN I KB AS. soprog; JOE, K K ANK in EDWARD, sinovi; OČE in SESTRA v stari domovini, ter SESTRA v Clcvelandu. JerryviUe, W. Va., dne 17. aprila, 19ČKJ. P\/.sr\\ow\\\l JK XA l\ MIJEVID K oimtf THKBKiS, - 00R0NN0ST SVETOVNE RAZSTAVE V NEW V0WU BO SLEHER NEGA PRESENTTIU 1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPiSJE .GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA a^I l(* i poitnino Ne zamudite te prilike! Slovenic Publishing Co. 216 West lWi $trett MswYoik It Y. m .i «J1»»«/ ■ fLA XKXA VA I)K\ IH »ŽIVI J A.I Jaz ui-t'Mj I > i i tako -reecti ali iipsiprpii «t starega kra&ketfa rezervista, ki se je udeležil vseli desetih ali enajstih ofenziv ua -o^ki fron ti. Takoh* je pripovedoval, in meni >»» se jezili lasje. — Bilo je, se mi */.i smo (bili že hudo zdelani. Xe reeeiii. denarja smo i-ineli preeej, pa kaj bos z de narjeiii, ee ti komaj vsak tretji dan prinesejo smrdljivo uienažo. Postajalo je huje in huje. — Nekejra večera je mora! stotnik dolj«;o easa izbirati tri, ki bi se prostovoljno poihdi Italijanu skoro pod no>. To se pravi: ne samo v prve vrste, amipak >e dosti dalje je bilo treba iti, skoio prav do prvih laških strelnih jarkov. — Vedeli smo, da >e priprav lja nekaj pošastnega, pa uie to. davili smo se trije: jaz, neki llereegovee in neki Sta-jere — ne vem, ee mu je bilo dvajset let. — Oboroženi smo bili do zob z vsem, kspr potrebuje hrumeli vojak. Roenili bomb -mo imeli par dueatov. Spravili smo se v malo kotlino in počepnili. Črna tenui vseokrog. — Tedaj je pa začel Lah strahovito streljati. — Mine so letele po zraku, kakor ročni "kuferčki. Na ^oilni dan ne bo huje grmelo. — No, pa tudi mi smo jih zaleeli metati. Vedeli smo, c je smehljal. — Oba *sva bila že izčrpana, Štajercu je pa žarel pogum v očeh. — Lej ga zlodja, — selil si mislil. — Fant pa v zmago zaupa. — Stresalo nuis je, čepeli smo in jih metali. — Meni iu Hercegovcu jih je zmanjkalo. Vse sva že vr gla. Le Stajcrc je držal še zadnjo v roki. — <'akajta! — je zpšepetal, in oči >0 se 11111 divje za bliskale. — Bom vrgel. To je zadnja. — Ne adaj, ne zdaj, — sva ugovarjala in trepetala. — Počakaj, da bo Italijan ustrelil. — Držal jo je v resni roki. Precej visoko 'blizu cela jo je držal, pripravljen, da jo vrže ter zapečati najino in svojo u~ sodo. — V zraku se je razletela mogočna granata. — Torej vrzi! — sem siknil. — In vrgel jo je. — Bil je »pikov as. — Metali smo namreč karte, ne grtfnat, in siu fcfelfcne -Štajerske najti je bil ogulil do zadnjega centa. h LIB FAB O D A"—New Tori ■J*" i ■ i '■ ■ f........ >iii« i " "■ - Friday, April 28, 1 939 gaatggfaž . 1 i . ,■ . jij-j t 1 Kratka Dnevna Zgodba II. BOl >10: " Toje najarogantnejsa ženska, kai *eni jili kitaj srečal," s«' jezi BiH Book, ki >o ga rm-zivali v hotelu bogati Bili." ** Poslal sem ji ifajinanj d«*et-k i at rože, ona mi |»a komaj od-* Iravi." Vl*osk(u>i en k i at s prstanom,'' ga je j m »dražiI Harris. "Kaj Min tutli to že storil, pa mi ga je |K>»lala |h> komur-niei mnenj,*' \ >i >o M' mu .-tti«*jali. **Sto dolarjev bi dal. da bi vi lel to žensko manj itonosno. Sto dolarjev >amo y.ato, da bi videl, kako bi iz premeni la m voj naduti izraz in zardela. kakor v-aka |Ntet(>Rt ženska.*' Harris si je natočil rušo žganja. •M e bi jo kdo | »ol ju bi I. mi-j >lim. da bi bila eisto drugač- m»." BiH j«- bil vh» iz M-U' od jeze, *M'e bi jo kdo poljubil! Saj z nikomur ue govori. Kdo bi imel toliko |M>gum;i .* N'i»eni In jee. 11 m I kar m' ti«*e te žen-no — kakor m-ui obljubil: sto dolarjev plačam tistemu. ki ima toliko {tomima, da bi »e! k nji in jo UNiljutiil/' (ieot'frey j«> prilitijal |Hx*H*i. letiili korakov v liotel in slikal j*' Sir kije Bi I love ltesede. Stopil je k njegovemu naslanjaču in *e malomarno naslonil nanj. Njegov lopi. mladeniški obntz je kazal sledove pršute noči in v »i so vedeli, da je bila ta nor /a igralno mizico grob zadnjega Geoffrey evega, denarja. Kdo ve, da li bo nrogel še jutri poravnati račun v hotelu. Njegovi prsti .so nemirno drhteli, ko ^i je prižigal cigareto. *'Za katero damo pa gre?** je vprašal. Bili je pokasal na mlado že-no, sedečo %a. 1 »a risk o mizo in ribrnjeno tako ,da je videl Geo-frey sanm njen, krasni hrbet in lepo podčesane lase. In JiHl je dejal veselo: <4Zvišani vsoto na dvesto dolarjev, če greste k nji in jo ob-jnincte. Bogmc, ta šala je to- POLJUB pošiljatve iztočno in po dnev- nem kurzu. V Jugoslavijo: Z* $ 2.M ....................LHu. lC i $ 4.7« ....................Uiii. --"i $ « HO ....................Diu. 'AJO $10.70 ....................l>iu. 5*V ril— ....................Diu. 1U00 $41.— ....................Diu. 2000 V Italijo: Za • 6.30 9 1*— t »T — 1112.50 fl«7— Ur 100 Ur 200 Ub 000 Ur 1000 Ur 2000 Ur S0U0 KUR SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALA DOLI NtMWA NAKAZILA IEVK&U rO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO IL— S L O V E N I C P UB L I S H I N G COMPANY (TRAVEL BUREAU) tli W. * i Mirnim liko vredna.*' j Pok rani I jala naj bi. Tega ni- (JeotTrev je malo pomislil, .da prav za prav nikoli mogla. Bogve, kako ic-žko j«' .spravljal l-jnl ila sta -e, morda še pre-/.iidnje čase r^ k u) uij denar. Da j več. I >o tistega dne, ko je jI i si kaj * 'ital. >e je bil /e dav- tJe« lir« v napravil to smešno i no odvadil, a časi, ko je mogel! neumnost s >vetlolaso deklico, Miti |.i)iiiH'ii na - voje ime in* stvar, ki inn jo Diana, zlasti pa-rod hi no, bili že dav:;o minili, njen oče, nista mo^la od|rtistjti. e lega ni prenesel. In oče jo je enkrat znrva in končno, mar v tem utrjeval. Potlej so pa bo škodovalo t»-j dami, če jo pridi sorodniki, (Jeoffreva so (»oljmbi č«mlen mladenič. < Ie<>t -, progla-ili za .j>u>tolovca in mu frev napravi najprej pre.stra- prorokovali strašno bodočnost, še n obraz in zatše|ie tu. jI) iana te hladno odklonila "Odpustite, niilosliva gospa.-(predlog, da bi ostala Še pri Miiat.ral sum vas za svojo se-.njem. Šest let je minilo od tj-tro." Istega dne, še.st let, ki -so pove- " Daj mi ta d«*r ur," je dejal,čale Dianino lepoto in fwmos. mir Tio.,\'rgel |4"proč cigareto in Idočim je (JeotTrev pozabil, da BLOVENB (YUGOSLAV? OTp-T stopil |M»gumno k mladi dami. Dama h- j«- zamišljeno igrala s -vojim rol«em in razmišljala, da li bi ne kazalo iti spat, ko jo je nekdo r m I zadaj ujel. Iti zagledala je ffrevev obraz in njegova ozka u^ia, jx»tem ie je bil nekoč gentleniau. Sedel je nasproli svoji ženi. s katero je bila zatonih« njegova -leča in i»odiiŠal j«1 njen izravnani globoki glas. "Kaj i j«- |>a pri-lo na misel, da sj iih' vpričo vh-Ii \' liotcln p.-i i alfo j ziičntiia n j<*irov |»oljnl> f m »I ;ul»il *" ira ]»• vpm^ala čez na ovojih u~tnic»h. Nj«*n hirali n«-kaj ča-a. |>rij;i/.n<» in |»iij;j je trajal -»aillo -e!,un I o, |M»1«-«II tel.j^kr«. (,ff reV .H* tl-Jla je pa < b jela nj«*irovo trlavo */ i I. Saj vi'iidar fie more tej ž«* mehkimi r« kami in mu vrnila tii iMivedati re-nice. Privolila |M»ljub. Preden Pa j«* mogla bi mil zau-nieo. In po pravici, kaj reči. je bil (»rofflev Že in| ;Xasmehr il »e ie. šel. In ona je >edela kakor "Opazil —«-ni. le. Diana, bila vsak viiVr sama za s\oj«» mi- -i lepša kakor k la j Uoii. Zena žico, »aiiM> iz pre~en<»čenih Oil" ; |\« ikor -i ti. bi morala hoditi z razov okrog sebe je sklepala, ['zastrtim obrazom, da bi ne moda (Jeoffrevev | m/ljub ni-o bilejgla nikogar zapeljati, Diana." sanje . Ozrl se j<- na njo in videl, da (Jeeffrev j<* taval po temnili je ttila laž resnica in pred njim ulicah, potem je t>a sedel skru- je vsial spomin na čase pred šen za mizo v kivnii ter jel pre-j Šewi inii leti. klinjati Billa, -voje neurejene | "Ljirbim le, Diana, kakor razmere in sebe. Taka smola! nekoč, -ne, kakor s<«m te vea -ploh nimam denarja. Poljubil nja. 1'speh je »bil klavern. ga preliva. Kn sam udeleženec bi bil tudi drugo žensko.** ugotavlja L. Vilain, ki je sku-'je s|»aznai to' ribo, in io je bi-Diana j<» globoko vždilinila. paj z znanim kuharjem R. De- !a neka — dama. 'Vedela sem to. Geoffrey.'* jlormoin sestavil ta obed v ho-J Divjaičino, ki -o jo pripra- Ncžno ga je pobožala 'ih> la- telu du Louvre. . |vili na lovski način, so smatrali I Desert j»> predstavljala šarlota seli. 4tN<'ki moj znanec je s|n-| Zmagovalce za vina, /nanj/a si m;, dam.ja.ka, ilivjeira pra- jy maroške vo lene dinje in pa-čajno slišal vaš pogovor, pa mi romanopisec, je izmed šestih je brž prinesel to na uho'. Ve-( vr-t vima spoznal izvor in let-s«'li me, da si to priznal. Prav nik petih, večina udeležencev najfinejšimi travami, zadnje dni pa so jim dajali |x> ^no čajno žličko konjaka, da bi r-e jim meso pai-feinitalo, kakor delajo to kmetje v Ardenih. Solato so priipravili iz tanko zrezanih endivij in ba^kiskih krompirjev, ki jih upombljajo drugače samo za garni ran je. si storil.** Potem ga je pa prijela za glavo in ga dolgo poljuftiljala. Zdaj ni bilo več dvoma, da o-stane Diana t»ri njeni drugič i:i za veti no. pa se je motila, da je bilo kaj. Pomerol st» smatrali na primer za hurgiMidca, sarthečana so navajali za saumurca, barsača ali celo chablisa. Kar se pa tiče jedi, je bilo Še marinirana govedina,'* so menili strokovnjaki — toda bila iz maro-V. Po tem mcuujii. ki je prine- je severni jelen. Neki trgovec i salua prese.ne«'-enja. so si z divjačino iz.Koulogua ga jej mora|i mix\Q osra- močeni priznati, da se mora gastrouom do popolnosti muo- liil dobavil v na pol zmrznjenem stanju za ta obed. Štiri dni so ga marinirali. Nihče ni spoznal, da je bil :ro učit s. Spisi Josip Jurčiča: I. ZVKZKK: U v o d — N a r o d n e pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — »Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polha«"" — Domen. — Dva prijatelja. II. ZVKZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — Grad Ro-jinje. — Uoliua. III. ZVKZKK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZKK: Cvet in sati. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd? i^d bratoma. . , VTH. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — apomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade;. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 v« Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani . . . $1.20 Ivan Pregelj: Izbran Spisi STEFAN GOUA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno allko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Goljet ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v Bvoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pnlver und Blei" ter biser naše ncr^listike: Gospoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 11 Naročite pri: Knjigarni Glas Naroda 216 W.18th STREET NEW YORK, N. Y. (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana potrebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani. V tem m. zvezka nain prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja IS. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu trori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopojnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, iia njegovem gradu Lansprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 »a Friday, April 28, 1939 IUIV1M1 fTtfOOHMTT DULT nikdar n e ugasne ROMAN IZ ŽIVLJENJA "OLA8 NARODA" F&tRSDIL L H. eo- "Obe bove odpotovali od tukaj in se bove naselili v kakem drugem kraju, kjer naju »ne bo nikdo poznal. Tam bove zamenjaie najini imeni. Vi se boste izdali za gospo Bitt-bergovo jaz pa bom prevzela vaše ime. In tam bove čakali, da pride va« otrok na svot. Dali mi boste otroka in ko boste zopet mogli vstati, bove šli zopet kam drugam in bove prevzeli sopet svoji pravi imeni. Ko bost© popolnoma zdravi, se bove za vedno ločili. Nikdo ne bo vedel, da je Eva Wernerjeva dala življenje otroku. Izognili se boste sramoti, jas pa — o moj Bog — zopet bom dobila svojega moža, brez katerega ne morem živeti." Ko s«n ji vse to pripovedovala, je neprestano jokala v vsej bolečini svoje duše. Bil je tih, pretresljiv jok. Velike solze so ji tekle po njenem ltponr, bledem obrazu, ko sem skon-eala, me je proseče ]>ogledala in mi s pogledom, ki mi je raztrgal srce, rekla: "Navzlic vsemu «sem se veselila svojega otroka —* vse, vse bi mi nadomestil — kar sem izgubila. Toda usoda naj-brže hoče drugače, ker vas je pripeljala na mojo pot. In vklonila se bom temu, kar mi je naklonila usoda. Kdo ve — mogoče bom kmalu umrla — m potem bo moj otrok v najboljših rokah. Mi je, kot da -o moč svoje matere; šel bo junaško skozi svet in bo zelo močan." Otrok je bil vpisan v krstno knjigo majhne vard pod imenom Hans Geortge Brttberg. Zavri-kala sem, ko senu držala otroka v svojih rokah, toda Eva me je pogledala s tako obupanimi očmi, da se ji nisem več upala pokazati -vojoga veselja. Stregla sem ji z veliko »danostjo in sein ji napravila vse, kar sem ji le mogla. Ko je vstala iz postelje in je bila zmožna hoditi, sve odpotovali iz va^i ter poiskali drug tih kraj. Iskreno me je prosila, da ostanem ž njo še nekaj tednov, iker ji je ločitev od otroka pretežka. In to sem razumela le predobro. Zo^pet sve se iz-premenili v uvoji pravi postavi in sve v novem kraju nastopali pod tvojima pravima imenoma. Tam sem najela dojilko, ki je prevzela otrokovo oskrbo. Tedaj pa se mi je zdelo, kot da mi Eva gine pod rokami, četudi sem storila vse, kar je fcilo ▼ moji moči, da bi pokropčala njeno zdravje, je -polagoma Ugašala kot svetilka. Nobene življenjske volje ni imela vež, kot tri bila v resnici oddala otroku vse, kar je imela »▼oje moči. Moj mož mi je na naznanilo o rojstvu mojega sina pisal ramo nekaj hladnih besed. Njegovo pismo sem pokazala Evi in sem ji rekla: "Ko bo vkiel otroka, potem bo vse dru- NAJDENI IN ZOPET IZGUBLJENI MILIJONI. (Denar je mnogo lažje zapraviti, kakor zaslužiti. To je Pozdrav! gora zlata. Novozelandca sta si brž postavila kočo in izkopala pod hribom rov. Čez tri ona izmed temeljnih resnic živ_ mesece P* P™1* domačini Ijenja. Včasi se pa zdi never-1m1JlIlia -?eh poziti kajti izka-jetno, kako velika morejo biti faI° se da "J1' premeženja, ki so jih ljudje iz-,11,0™ 4 ^f'f0' ..:fskalc« gdbili. Na Novi Zelandiji ^atasta se hotela resih pred umrl pred leti siromašen mož. j Ni pa bil vedno siromašen, ™d!!a do™aqinom *?ntov imel je najbogatejše rudnike ^rlrngov.,* Toda domačinom zlata na svetu, pa jih je izgubil. I*** f*®1® to preTna SpomJadi leta 1878 sta iskala \sta fe "mnilazatee. J dva Novozelandca Lee in Mc-|r°>: ^ ™ 1U obl-»plozije so se domačini iustrašili in zbežali. Ko je nastal zopet mir, sta Novozelandca zvedela za bogatega iskalca. Rezultat je bil sijajen. Treba je bilo pa mnogo denarja za pridobivali je zlata. Ta čas je pa tretji iskalec rr> r, . j zlata odkril isto bogato ležišče. Tatm na obzorju sta . •• • j-i * i „ i „ • * j i Hitro je ustanovil sindikat z zagledala med pečinami eudno „^r*™ * i i- K j 30,000 funtov «sterlingov, zase- | del je zlato polje, Lee in Mc- • Croiubie sta se pa morala obri-i svetlikanje. Napotila sta se tja. Svetlikanje je postajalo vedno močnejše. Slednjič s-ta, .. , , - .___t ji » 4 sati pod nosom, ker sta po za- prispela tja — do kremencaste , . ' . . \ , , i i t i . - , , . IJconu 'uzgrabila pravico do le- :iiii»iHii>niiiim*ii|||{jiiiitiiii|t|jiiiiniiiiu^iiiiuiiii,, ,1111111111, ..itiiiiii^ i,iiiiuiiiiii.iiiiiiiiii ............................................................................................ skale, lesketajoče se kakor zlato. Prihrumela je nevihta z nalivom, toda iskalca zlata nisi a izgubljala časa. MeCroni-bie ,se je hitro vrnil v taborišče po orodje, 30 milj daleč ga je ne^el mtnl silnim nalivom. Vso noč je "bil v sedlu in ko je moral slednjič broditi naraslo reko, so ga valovi odnesli s seboj. Njegovemu tovarišu se je komaj posrečilo rešiti ga v zadnjem trewutku ,da ni utonil. Ni bilo dvoma, naletela sta bila na žilo zlata. Skale okrog so so lesketale v zlatu- in 70 m visoka pečina je bila doslovno Tedenski kotiček (Nadaljevanje z 2. strani) pravico žišča zlata, ki sta ga bila za nekaj dni zapustila. Njun položaj je "bil tako brezupen, da nista niti poskusila vložiti tožbo. Nedavno je Lee umrl kot siromašen motž. Rudnik, ki ga je odkril, je pa dal že za 10 milijonov funtov sterlingo'v zlata. Samo dividende so vrgle že nad 7 milijonov funtov «terlingov. 15 LETNA P02IGALKA. Za gospodinje Kuharske Knjige... ii ituitiiii tiiiaiiMiiBUiuui i auuRii Slovenske zene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed. V knjigarni "Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimata; LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c KUHARICA 965 navodil, 255 strani. broširana $1.25. . . vezana $1.50 VSE PARNIKE SLOVENIC PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL. 1>EPT. SIC w. istfe sc new vwfc. n. v SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdajr— 728 strani. Cena $5. > KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK no med pisanjem tega dopisa semi to pomlad prvikrat slišal kukavico in sicer je na moje okence priletela in tako zapela: Krukuu. kukuu, pismo je tu. Naglo sem okno odprl ter ji izvlekel list iz kljunčka, in še predno sem pogledal naslcv, sem slutil,, odkod veter piše, in nisem se motil. Pismo je bilo od osebe, ki mi vedno pošlje poročilo na nenavaden in ro-maaitičen način: potom drobnih ptičic. Zadnjič je Vil go-lobček, to pot kukavica, prihodnjič pa, kaj se ve, mogoče se bo celo poslužila — pisane papigo. Znana vdova z North Side, predsednica društva 77. SŽZ. vabi mene ter vse rojake obojega spola, stanu in vsake starosti na zabavni večer, ki ga priredi omenjena Zveza v torek dne 2. maja v Swabiam dvorani, 912 Chestnut St., N.S. Ker nam obljubujejo izvrstno postrežbo in mnogo zabave, za to na svidenje in prijatelj "N. Slcube raj privede svoje znance z Južne Strami (South Side) tovariš Fr. Spisič pa fcvoje iz Lawrenceville. • Poziv Slovencem. — Jugoslovanski odsek Vseslovanske-ga odbora sklicuje za v nedeljo dne 7. maja ob 8. uri zvečer veli ko ljudsko zborovanje v Pitts-burghu v Carnegie Hall, East Ohio in Federal St., N. S. Vsi, ki mrzite fašizem in ljubite svdbodo, pridite! V Amsterdamhi aretirali nedavno moža, ki je bil močno osumljen, da je zažgal hišo, kjer je stanoval. Obsojan je bil na štiri leta ječe in kazen ie sprejel. Kmalu je bil pa v_____ ..... ___________ U-, h« zop* aaaietcn po«,, ......................... Gasilci so ga hitro pogasili m tako ni napravil ^ječje &kode. Pač pa so postale oblasti pozorne na obsojenega požigalca. ker jim je. zazdelo, da je bil morda obsojan po nedolžnem, peževe države. Najstarejše znamke izvirajo iz leta 1852, na njih so upodobljeni kl.juči sv. čeprav .je ob koncu obravnave priznal požig. V začetku prejšnjega tedna so odkrili v dotični hiši nov paskus požiga. Požig se pa ni posrečil in uprava hiše je postavila stražo v nadi, da se bo požigalec vrnil nekaj nepričakovanega, požigu so zasačili 15-letno hčerko obsojenega dozdevnega Petra in papeževa tiara, znamik je bilo sedem vrst. ta 1867 je izšlo sedem Zgodilo se je, . znamk: znamke iz naslednjega leta so bile pre t Iskane. Po letu 1870, ko je bilo po zasedbi Rima končano zedinjenje Ita-'lije, so ostali papežu samo Va-pr- tikam, Late ran in Castel Gan-dolfo. Sveta stolica je garancijsko jamstvo odklonila in pa- lmi j privlačne zanmke iz k-ta 193,'J. Takrat sta izšli dve vrsti in sicer začetkom leta šest Teh znamk, ob koncu leta pa zope«t Le- šest. Na njih vidimo deloma vi>-1' papežev znak, deloma pa vati- in hči tipična dedno njena piromana. ZNAMKE PAPEŽEVE DRŽAVE. O tam sem fcila prepričana. Eva je brala pismo in svetle «o ji tekla po licih in «o kapale na piemo. Tako veliko je bi la njeno ao<«tje do meiv«. Tako je bila ratzburjeoa zarili hladnega fpisma, da se je, kot ie večkrat te dni, onemogla trudila. In ko sem jo položila v posteljo, mi je rekla z vro-iioo ♦ »rojih očeh: še sem vam v resnici pomagala — drugače__" (Dalje prihodnjič). Inr mi V znamenju poletja. — Rojake v Pitt«burghu opozarjam, da me bodo pozabili to sofooto pomoči pomakniti kazalec na časomerih za eno uro naprej. Izgubili bomo sicer eno uro na span ju, ki jo bomo pa spet pridobili zadnjo sdboto ali nede- IIjo v serotembru — ako dočakamo. Če ne, ga bomo pa itak dovolj imeli — v hladni gomili, I 1 »ožigalea, ki ie priznala, da jCi'^ve ™"dke ^ bile vzete iz že pre i bretz očetovega dovolje- Pro,.,ieBte.; Z »^eranfiko pogod-Tija poskusila zažgati hišo. Iz- bo ^ Pa zajamčena snve-vedenci so izjavili, da sta oče ronost C,Ua dl Vaticano in 1. obreme-' avgusta 1929 so prišle v prodajo nove znamke. ISbdem nižjih vrst močno spominja na znamke iz 1. 1852. Tudi na njih vidimo ključe sv. Petra in tiaro, samo' drugačne Koso po smrti Pija XI. izšle barve. Na šestih vrstah višjih znamke Sede Vacante je bilo vrednot je slika vladajočega povpraševanje po njih zelo ve- papeža Pija XI. Od leta 1929 liko. Filatelisti so se j>a zani- je izšlo več serij znamk, med imali tudi za znamke bivše pa- katerimi so za filateliste naj- kanske vrtove. Leta 1934, ob mednarodnem pravniškem kongresu in 1400 letnici Justipia-novega kodeksa se je pojavila serija šestih znamk, leta 1926 za razstavo katoliškega tiska serija osmih znamtk, lani za arheološki kongres, serija šestih znamk in serija osmih znamk za letalsko pošto. Znamke papeževe države so zelo lcyx1 in precizno izdelane . aiH!||||,,t|l»llMl|||,.|||lWIIM||.jilHl,''N||.|j|lir imun" *l'inmiiM,l'»tiiiii«»i»!l|iiiniiii""''ior Ko obnovite naroČil nino, pridajte se 50 t^ centov za o. A. Ko-t^r- ledar za leto 1939. i iii(ii.iiiiHiiii,li.iiiitiiii|ln,iiiiiiiiii|hi!iiimiM| - ill' '''liaifll'1 '''»ti ,||1>' ''Iiiiuiiiir'lliti^itil^ KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS ODPLUTJA — Meseca APRILA 29. aprila : Conte di Savo^a » Cienoa AquitaDia t Cherbourg Chaiuplain v Havre ODPLL'TJA — Meseca Ma?» 3. muju : Normaudie t Havre Hamburg v Hamburg 5. maja: Bremen v Bremen 6 maja: Vulc-ania ▼ Trst Iv), maja: (jueeu Mary v Cherbourg New York v Hamburg 1-. maja : K ti ropu v Bremen 13. maja : lie de Fraure v Havre Kmi v Cenoa 17. maja: A<|iiitania v Cherbourg Hausa v Hamburg Normandie v Havrlumt>UH v Bremen L'.">. maja: Xieuw Amsterdam v Boulogne 24. maja : Queen Mary v Cherbourg Deutsrblund v Hamburg 25. maja : Cbainplaiu v Havre I 2H. maja : Hremen v Bremen 1*7. maja i Conte ill Savoia v Cenoa 31. maja : A<|iiitaiiia v