OSE KNJI Leto IX številka 9 cena 1,46 EUR / 350 SIT 26. september 2007 Leto IX številka 9 cena 1,46 EUR / 350 SIT 26. september 2007 Na Ponikvi ponosni na novo šolo.................................str. 7 Zvone Štorman: Ponosen sem, da sem Savinjčan...................str. 16 Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v trgovini Brglez. Jok narave in ljudi Minuli petek je bila Slovenija odeta v žalovanje. Dan žalovanja je na svoji četrtkovi seji razglasila Vlada RS v spomin na žrtve ujme in kot izraz solidarnosti s prizadeti- mi družinami in vsemi, ki so jih 18. septembra prizadele podivjane vode. Nekatere, predvsem v občinah SSD, je narava prizadela že drugič, in to točno po mesecu dni, ko je divjalo prvo neurje z uničujočo točo. Neurje s plazom je med drugim najbolj prizadelo družino Golobovih iz Podgorja pri Letušu, ki jim ni odneslo le doma, pod seboj je pokopalo tudi dve mladi življenji. Dve izmed šestih slovenskih žrtev podivjane narave. Več na str. 8 in 9. L. K. Hiša v Podgorju pri Letušu, kjer sta ugasnili dve mladi življenji. Gazela ponovno iz SSD Na četrtkovi prireditvi in podelitvi naziva gazela savinj-sko-zasavske regije v Rogaški Slatini je med najhitreje rastočimi podjetji v regiji bilo za laskavi naziv izbrano podjetje Termotehnika iz Braslovč. Podjetje je specializirano za razvoj in izdelavo toplotnih črpalk ter hladilnih in ogrevalnih sistemov. Termotehnika je lani s 25 zaposlenimi ustvarila 2,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je sedemkrat več kot pred petimi leti. S tem izborom je Termotehnika postala drugi finalist izbora za zlato gazelo, ki bo 25. oktobra. Naj spomnimo, lanska najprej savinjsko-posavska, potem Direktor Rudi Kronovšek s priznanjem vrata EPU vrhunskega proizvajalca Hörmann, z motornim pogonom, montažo in D0V -» 2375 X 2000 -» 2375 X 2125 -» 2500 x 2000 -* 2500 x 2125 Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T: 03/71 20 600 Ustvarjamo pozdrave WWW.matjaZ.Si matjaž PE Ljubljana T: 01/24 45 680 info@matjaz.si že za 838 € kotni k Igor Kotnik s.p. jj- slikopleskarstvo | fasade | gradnje Ulica Nikole Tesla 6 | 3310 Žalec T: 03/710 30 96 I F: 03/710 30 97 I G: 041/61 22 83 I E: igor.kotnikiasiol.net slikopleskarska dela adaptacije toplotne fasade višinska dela z dvižno košaro je Aw» faiMfrfó pa slovenska zlata gazela je bilo podjetje Dat-Con s Polzele, ki je na letošnji lestvici savinjsko-zasavskih gazel na 24. mestu. L. K. Žalec, savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 Nagradna igra za nakup nad 8,35 €! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Barbara Lokan, Limovce 9, Trojane 2. Adi Golavšek, Migojnice 70, Griže 3. Jožefa Ploštajner, Šolska ul. 47, Šempeter. Naj posije sonce! Komaj smo vdihnili od poletnih ujm, že nam je narava ponovno zažugala s prsti. V uredništvu ugotavljamo, da letos skoraj »ne znamo« narediti številke Utripa brez kakšne naravne ujme. Jesenje vendarle čas pobiranja sadov narave, čas trgatev, obiranja hmelja, čas kostanjevih piknikov, luščenja bučnic in čas, ko se narava odene v prijazne rumeno, oranžno, rjavo, v tople barve. Pa smo se zmotili. Prav želela sem si že, da vsaj v enem uvodniku ne oplazim vremena, pa se mi želja ni uresničila. Ne morem mimo neizmernih količin vode, ki jih je nebo izjokalo na našo dolino in z njimi zvabilo marsikatero solzo na lica Spodnjesavinjčanov, ki niso le še enkrat letos z žalostjo opazovali škodo na svojih domovih in premoženju, žal so tokrat žalovali tudi za mladimi življenji. Zakaj se vsaj ta mesec ne moremo samo veseliti novih pridobitev, kot denimo deklica na naslovni fotografiji, ki seje na svoj prvi šolski dan podala v čisto novo šolo na Ponikvi? Pa naj nam bo ob davku, ki nam gaje letos naložila narava, ta majhna sreča na naslovni fotografiji v spodbudo, da za dežjem vedno posije sonce in da se za oblaki enkrat gotovo zjasni. Naj spodbudi tudi tiste, kijih sicer ni prizadela kakšna naravna ujma, pa jih večno bremeni kakšna zasebna ujma, na primer tista znana slovenska lastnost, ki seji reče »foušija«. Bolje kot zavidati ali biti nevoščljiv je privoščiti drugim, se ne strinjate?! Tisti namreč, ki z zavistjo opazujejo druge, kako nekaj imajo (pa najbrž morajo za tisto tudi precej garati, a to se seveda ne opazi tako pozorno kot blišč rezultatov dela), bi najbrž bili bolj produktivni, če bi tudi sami prijeli za kakšno aktivnost, ki bi prinesla več sadov kot zavidanje drugim. Za svoj položaj smo vendarle odgovorni večji del sami... razen v tistem delu, ki ga krojijo naravne sile. A tudi zanje se zdi, kot bi bile nekakšen razsodnik. Naj poslej »razsojajo« le še s sončnimi žarki in zmernimi vremenskimi stanji. Lucija Kolar Srebrna Lucija Svetovna podprvakinja ponovno doma Minuli četrtek so krajani Griž pripravili prisrčen sprejem za sokrajanko Lucijo Polavder, ki je na minulem svetovnem prvenstvu v judu v Riu de Janeiru osvojila srebrno medaljo in postala svetovna podprvakinja v absolutni kategoriji, in sokrajanu Roku Drakšiču, ki si je na istem tekmovanju s 5. mestom zagotovil nastop na olimpijskih igrah na Kitajskem. Tja bo po enakem dosežku z minulega svetovnega prvenstva odpotovala tudi Ponkovljanka Urška Žolnir. Več na str. 21. L. K. VSE ZA STREHO, MONTAŽA-DOBAVA KRITINE DIREKTNO OD PROIZVAJALCEV. Urejamo predračune, dobave in montaže NOVOST EKO ZA 200 LET VARNA PRED TOČO VSE ZA STENE IN STREHE trapezna pločevina, žlebovi, pribor, vijaki, okna VSE ZA OGREVANJE Šentrupert 03-700 05 OO, _____www.lindap.si OSREDNJA KNJ. CELJE V Galiciji polni načrtov Vlado Majer, Jože Kruleč in Lojze Posedel med slavnostnim prerezom traku Krajevna skupnost Galicija praznuje svoj krajevni praznik 12. septembra. Na ta dan se spominjajo viharnih časov iz leta 1868, ko so njihovi predniki spoznali pomembnost naprednih idej in svobodomiselnosti za obstanek slovenskega naroda in se pridružili pozivu k sklicu drugega slovenskega tabora v Žalcu. Osrednjo prireditev letošnjega krajevnega praznika so pripravili v soboto, 9. septembra. Ob tej priložnosti so namenu predali nov, 283 m dolg pločnik, ki so ga v celoti financirali iz sredstev KS v vrednosti 71.761 EUR, in štiri avtobusne postaje - nadstrešnice, v vrednosti 10.000 EUR. Slavnostni govornik na svečani prireditvi je bil predsednik KS Galicija Jože Kruleč, ki je spregovoril o dosežkih in delu KS Galicija v zadnjem letu. Poudaril je uspehe na področju promocije kraja, ki se kaže v lastni spletni strani, izdaji razglednice, k temu pa so svoje prispevali tudi uspešno izpeljani Gališki dnevi. Marsikaj je bilo postorjenega tudi na komunalnem področju, zelo uspešno je bilo sodelovanje z vsemi društvi v kraju, POŠ Trje, cerkvenim svetom, večji- mi podjetji, Občino Žalec in mejnimi krajevnimi skupnostmi. Kot je dejal Jože Kruleč, je dobro sodelovanje pogoj za dobro delo v prihodnje, saj jim ne manjka idej in načrtov. Trenutno vodijo aktivnosti za razširitev POŠ Trje, ki postaja premajhna, saj število otrok v njihovi krajevni skupnosti nenehno narašča. Do konca leta načrtujejo dve novi učilnici, kabinet in večnamenski prostor na podstrešju šole. Uredili naj bi tudi igrišče ob šoli, kjer naj bi v sodelovanju z društvom upokojencev pridobili tudi večnamenski prostor za druženje in rekreacijo. Slovesno sejo so zaključili s podelitvijo letošnjih priznanj. Te so prejeli Milan Ašenberger, Ivi Šmarčan in Alojz Toplak. Najvišje priznanje, plaketo KS, pa je letos prejel Vlado Majer, dolgoletni predsednik KS Galicija, ki je skupaj s sedanjim predsednikom Jožetom Krul-cem in županom Občine Žalec Lojzetom Posedelom prerezal slavnostni trak ob pločniku Podgora. V kulturnem programu so nastopili Godba Hramše, ma-žoretke Turistično-kulturnega društva Levec, otroška folklorna skupina POŠ Trje in učenci POŠ Trje. D. Naraglav Srečanje starejših S srečanja krajanov, starih 70 in več let V okviru praznovanja KS Griže so se na svojem srečanju, že 30 po vrsti, zbrali tudi krajani, stari 70 in več let. Teh je v Grižah trenutno 316, vključno s tistimi, ki živijo v domovih za starejše. Največ, 21, jih živi v Domu oskrbovancev Polzela. Srečanje je v dvorani doma Društva upokojencev Griže pripravila Krajevna organizacija Rdečega križa v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Približno 160 udeležencev je najprej prisluhnilo besedam predsednice Krajevnega odbora RK Griže Cvetke Grm, v nadaljevanju pa predsedniku KS Griže Iviju Krašovcu in podpredsedniku OZ Rdečega križa Žalec in hkrati predsedniku Medobčinskega društva invalidov Žalec Janezu Megliču. Poseben pozdrav s šopkoma rož so tudi tokrat namenili najstarejši udeleženki in najstarejšemu udeležencu letošnjega srečanja. Šopek sta prejela 96-letna Katica Kalope in 86-letni Tone Cizej. Čestitk z rožico pa so bili tudi tokrat deležni letošnji zlatoporočen-ci: Karolina in Milan Brecelj, Ana in Pankracij Okorn, Marica in Alojz Cilenšek, Silva in Jože Cestnik, Marija in Florjan Šon, Marija in Ferdo Pocajt ter Marija in Maks Tominšek. Za prijetno vzdušje so poskrbele pevke zbora Jelka pod vodstvom Valčke Gnus, sicer tudi voditeljice srečanja, ter člana ansambla Ta pravi muzikantje Dejan Mastnak in Damjan Pasarič. D. Naraglav S kolesom po KS Utrinek s proge V počastitev praznika Občine Žalec so drugo septembrsko nedeljo pripravili kolesarjenje po vseh krajevnih skupnostih Občine Žalec. Prireditve se je udeležilo več kot 80 kolesarjev - rekreativcev, ki so v čudovitem sočnem vremenu uživali v lepotah narave in razgibani progi. Proga je bila dolga 72 kilometrov, s startom in ciljem pred občinsko stavbo. Ob progi so poskrbeli za štiri postaje, na katerih so se kolesarji okrepčali in nabrali novih moči. Kolesarji so na cilju dobili kosilo, ki se je po štirih urah kolesarjenja še kako prileglo. Organizatorji akcije so bili Občina Žalec, ZKŠT Žalec in Kolesarski klub Žalec. T. Tavčar Avtobusna postajališča V KS Ponikva pri Žalcu in KS Šempeter so se odločili, da bodo obnovili ali na novo postavili avtobusna postajališča. Tako so v preteklih dneh marljivi mizarji postavili tri nova avtobusna postajališča, in sicer dve v KS Ponikva v zaselkih Podkraj in Studence ter v zaselku Grče v KS Šempeter. T. Tavčar Pri postavitvi novega avtobusnega postajališča v zaselku Grče v KS Šempeter Tradicionalno v Limberku V letnem gledališču Lim-berk v Grižah so se na tradicionalnem srečanju zbrali upokojenci vseh desetih upokojenskih društev iz Občine Žalec ter člani Univerze za tretje življenjsko obdobje. V prijetnem okolju letnega gledališča Limberk se je zbralo okrog 570 članov ZDU Občine Žalec in drugih gostov. Zbrani množici je dobrodošlico najprej zaželel predsednik ZDU Občine Žalec Jože Glinšek, ki je v nadaljevanju spregovoril o vlogi, pomenu in delu zveze, o delovanju društev in njihovih aktivnostih. Opozoril je tudi na nujnost izgradnje doma za starejše in zaželel vsem zbranim čim lepše počutje. Tudi tokratno srečanje je za- znamoval bogat kulturni program z glasbenikom Alfonzom Lesjakom in pevkami iz Vrbja. Razglasili so tudi rezultate letošnjih športnih tekmovanj ZDU Občine Žalec. Pri moških so bili tudi letos najuspešnejši športniki iz DU Griže, pri ženskah pa športnice iz DU Ponikva. Družabno srečanje se je nadaljevalo ob zvokih in humorju Gojka Jevšenaka, pripravili pa so tudi tradicionalno tekmovanje v pripovedovanju šal. D. Naraglav V Limberku ponovno prijetno Morana tudi v Žalcu V žalski pisarni Morane Pogrebna služba Morana, ki ima sicer sedež podjetja v Pari-žljah, od začetka septembra ponuja svoje storitve na dveh lokacijah. Poslovno enoto so namreč odprli tudi na Šlandrovem trgu v Žalcu, nasproti cerkve. Pogrebna služba Morana letos praznuje svojo dvajsetletnico, saj njihovi začetki segajo že v leto 1987. Razvoj v dvajsetih letih delovanja je že sam po sebi prinesel ogromno sprememb. Ko so Ste-blovnikovi začeli, se je pogrebna dejavnost šele začela razvijati. Bili so prvi, ki so ob smrtnem dogodku začeli ponujati celovite storitve, prevoze pokojnih, ureditev dokumentov, vračilo refundacij, cvetje, izkop in zasip grobne jame, idr., skratka vse na enem mestu. Z leti se je ta dejavnost močno razširila. Zadnja leta vodi pogrebno službo Morana Aleksander Steblovnik, ki si s sodelavci prizadeva, da so čim boljši in čimbolj na uslugo ljudem v žalosti in bolečini, ko jih doleti smrt najdražjih. Tako so tudi z odprtjem enote v Žalcu svojo dejavnost približali ljudem. Smrt je kruta in boleča, a neizbežen del življenja. Vsi zaposleni v pogrebni službi Morana so usposobljeni, da v težkih trenutkih stopijo nasproti in namesto žalujočih uredijo vse, da se lahko dostojno in v miru poslovijo od svojih umrlih. Pisarna Poslovne enote v Žalcu na Šlandrovem trgu 42 je odprta vsak dan od 8. do 15. ure, uradni delovni čas na sedežu v Parižljah pa vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Izven delovnega časa, torej ponoči, ob sobotah, nedeljah in praznikih, pa so dosegljivi na telefonskih številkah 03 7000 640 in 041-672-115. EPP-lk OBČINA ŽALEC ŽUPAN VABILO Ob evropskem dnevu opazovanja ptic vas vabimo v soboto, 6. oktobra 2007, med 9. in 12. uro, na »opazovanje ptic« na ribnik Vrbje in na organiziran ogled ekološke učne poti. Opazovanje organizirajo Občina Žalec, ZKŠT Žalec in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Zbirališče in najava skupin je pri Informacijskem središču ob ribniku Vrbje. V primeru slabega vremena (padavine) prireditev odpade. Informacije: TIC Žalec, 710 04 34. Vljudno vabljeni! ŽUPAN Lojze Posedel, univ.dipl.ekon. Častni občan je Zvone Štorman Dobitniki plaket in grbov z novim častnim občanom Zvonetom Štormanom v sredini Ansambel Spev in Petrovi tamburaši Vrhunec praznovanja žalskega občinskega praznika je bila slavnostna seja občinskega sveta, ki so jo pripravili v Domu II. slovenskega tabora Žalec 6. septembra, na dan, ko je bil pred mnogimi leti v Žalcu zgodovinski II. slovenski tabor. Prisrčno slovesnost so s kulturnim programom oblikovali Petrovi tamburaši in ansambel Spev, poleg tradicionalnih občinskih priznanj, grbov in plaket Občine Žalec pa je Žalec dobil tudi novega častnega občana. To je Zvone Štorman, znani gostinec iz Šempetra. Na slavnostni seji občinskega sveta je bil slavnostni govornik predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun, ki je spregovoril o pomenu obrti in podjetništva, o tem, da okolje še vedno ne ponuja zadostnih pogojev za hitrejši razvoj podjetništva in da za to niti ni ustrezne infrastrukture kljub mnogim premikom zadnjih let. To pa je Miroslav Klun mogoče izboljšati s krepitvijo razvojne miselnosti v občinskih upravah, z odpravljanjem administrativnih ovir, hitrim sprejemanjem prostorskih in drugih aktov, ki omogočajo hitrejši razvoj podjetništva in obrti. »Gospodarstvo mora postati tako močno, da bo vodilo politiko in ne obratno,« je povedal Klun, ki je mnenja, da je žalska občina postorila že marsikaj v korist ugodnejšega okolja za razvoj podjetništva in da si je v prihodnje želeti, da bi imeli v občini še večji posluh za to področje. Žalski župan Lojze Posedel je v svojem nagovoru pozval k povezovanju, medsebojnemu sodelovanju, dobrim medse- bojnim odnosom in doseganju skupnih ciljev za dobrobit občine, kar so bila v drugem kontekstu tudi simbolna sporočila tistega davnega 6. septembra, ko je bil v Žalcu II. slovenski tabor. Posedel je poudaril, da bi bilo ob ugotavljanju, kaj v občini ni bilo storjenega, veliko bolj produktivno, da bi bili ponosni na veliko tistega, kar je bilo. Denimo, da imamo v občini čisto, urejeno okolje in vsak dan višjo ekološko osveščenost, da je bilo v preteklih letih mnogo postorjenega za razvoj kulture (domoznanski oddelek ...), šolstva (denimo ravnokar odprta POŠ na Ponikvi) in tudi gospodarstva (poleg gradnje Tuš centra se v občini s Tušem že dogovarjajo o morebitni novi lokaciji). Lojze Posedel je poudaril, da je zelo pomembno tudi tisto, kar je Občina Žalec uspela v sodelovanju z drugimi občinami Spodnje Savinjske doline, tudi s pomočjo skupnega uspešnega kandidiranja na razpisih za evropska sredstva. Takšni projekti so lani zgrajena glasbena šola, eko muzej in trenutno najaktualnejše odvodnjavanje reke Savinje ter sodelovanje na področju izgradnje mreže lokalnih cest. Na seji so podelili tudi priznanja posameznikom in društvom, ki so v preteklem letu izstopali. Plakete Občine Žalec so prejeli strelke Društva upokojencev Vrbje, gasilci PGD Ponikva, Osnovna šola Griže kot Unescova šola, Društvo savinjskih vinogradnikov in Danica Jezovšek Korent. Grbe so podelili Planinskemu društvu Žalec ob 40-letnici delovanja, župniku Viktorju Arhu in dolgoletni direktorici knjižnice, še prej pa Zavoda za kulturo Anki Krčmar. S posebnim ploskanjem so pospremili Zvoneta Štormana, ki so ga imenovali za častnega občana Žalca. Hkrati s priznanjem in nazivom pa je Občina Žalec kot posebno presenečenje v čast novega častnega občana na prireditev povabila njegov najljubši ansambel Spev. »Ponosen sem, da sem Savinjčan. Povsod to povem. Vseh priznanj sem bil vesel, ampak na tega sem še prav posebej ponosen, saj sem tu doma,« je vidno ganjen in iskreno vesel z odra Doma II. slovenskega tabora ob zaključku slavnostne seje povedal Zvone Štorman. Lucija Kolar Petrovi tamburaši so županu Posedelu pripravili presenečenje, darilo ob nedavnem rojstnem dnevu. , Za varčnejšo izrabo energije Za obletnico nova streha V Občini Žalec letos potekata dve večji investiciji, ki bosta prispevab k zmanjševanju porabe električne energije in zmanjšanju t.i. svetlobnega onesnaževanja okolja. Za prvo v vrednosti 38.000 evrov bosta sredstva prispevali Občina Žalec in Elektro Celje, gre pa za prestavitev 12 prižigališč v krajih Občine Žalec. Druga pa je zamenjava 151 svetilk na različnih lokacijah v mestu Žalec, v Dobriši vasi, Petrovčah in Šempetru v vrednosti 21.000, ki jo financira Občina Žalec. Kakor nam je povedal vodja Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora na Občini Žalec Aleksander Žolnir, so v Občini Žalec že v letu 2005 pristopili k izdelavi projektov za obnovo javne razsvetljave, zavedajoč se problema prekomerne porabe električne energije in svetlobnega onesnaževanja okolja. »Pri izdelavi projektne dokumentacije smo si zadali dva cilja: pridobiti projektno dokumentacijo, ki bo služila kasnejšemu razpisu za upravljavca javne razsvetljave v Občini Žalec in pridobiti projektno dokumentacijo, ki bo tudi osnova za zamenjavo obstoječih, energetsko zelo potrošnih svetilk z varčnimi in okolju prijaznejšimi (zmanjšanje porabe energije in svetlobnega onesnaževanja). Kot prva faza je bil izdelan posnetek obstoječega stanja za mesto Žalec, nato pa še za ostale kraje v občini Žalec. Nato je bila izdelana projektna dokumentacija za prestavitev prižigališč (mesta, kjer se napaja in vklaplja javna razsvetljava) iz objektov družbe Elektro Celje d. d. (transformatorske postaje). Kot zadnja je bila izdelana dokumentacija o zamenjavi svetilk javne razsvetljave s predlogom prioritet,« je povedal Aleksander Žolnir. Že v letu 2006 so tako v občini v dogovoru z družbo Elektro Celje d.d. pričeli s prestavljanjem prižigališč v mestu Žalec. Ob sofinanciranju obeh partnerjev je bilo prestavljeno 13 prižigališč, vrednost del pa je bila 42.000 evrov. Letošnji investicijski zalogaj na tem področju pa je prestavitev še 12 prižigališč v ostalih krajih občine Žalec v vrednosti 38.000 evrov in zamenjava 151 svetilk v vrednosti 21.000 evrov na različnih lokacijah v mestu Žalec, Dobriši vasi, Petrovčah in Šempetru. »Nove svetilke na nizkih drogovih, ki so namenjene osvetljevanju pločnikov in ulic in se trenutno menjujejo, so zelo kakovostne. Vgrajene imajo varčne žarnice z močjo 36 W. Stare so imele za primerjavo vgrajene žarnice dvakrat po 125 W. Poleg tega imajo nove svetlobo usmerjeno v tla,« je pojasnil Aleksander Žolnir in dodal, da bodo z zamenjavo svetilk nadaljevali tudi v prihodnjih letih, tudi na visokih drogovih za osvetljevanje cestišč. Njihova menjava na nekaterih mestih pa je pogojena še z drugimi ukrepi, ki jih je potrebno izvesti istočasno. Občina Žalec, je mnenja Aleksander Žolnir, je tako na področju zmanjševanja porabe električne energije za javno razsvetljavo in zmanjševanja okoljskega onesnaževanja s svetlobo, v koraku s časom, v primerjavi z večino slovenskih občin pa celo pred njimi. L. K. V okviru praznika občine Žalec je bila v četrtek popoldne pred enoto vrtca Žalec I. slovesnost ob priložnosti končanja obnove strehe vrtca. Gre za pridobitev v letu, ko praznujejo v Žalcu 55. obletnico začetka predšolske dejavnosti v občini Žalec in 35. obletnico odprtje te enote, ki danes vključuje 154 otrok v osmih oddelkih. Ob tem dogodku so se zbrali starši, med drugimi pa tudi predstavniki Češke, Irske in Srbije, ki so v Žalcu udeleženci na mednarodni konferenci Sožitje generacij. O pridobitvi je govorila ravnateljica žalskih vrtcev Mara Mohorko. Med drugim je poudarila, da je za izvajanje predšolske dejavnosti prvi pogoj varen objekt. Tako je odstranitev salonitne kritine na tem objektu kot prvem izmed štirih s salonitno kritino, zelo razveseljujoča. Potrebe Mestna skupnost Žalec 29. september je praznik Mestne skupnosti Žalec. Na ta dan leta 1964 je bil Žalec razglašen za mesto. Ob tem dogodku vas vabimo na slavnostno sejo sveta Mestne skupnosti Žalec s podelitvijo priznanj v petek, 28. 9. 2007, ob 19. uri v dvorano Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Grb mesta Žalec prejmeta II. osnovna šola Žalec in Šahovski klub Žalec, plaketo mesta Žalec pa Viktorija Rehar, Dragica Veler in Vili Debevc. Vsem nagrajencem čestitamo. V kulturnem programu sodeluje tolkalna skupina ŠUS. Kot darilo ob prazniku v nadaljevanju večera vsem obiskovalcem podarjamo koncert najuspešnejše vokalne skupine CANTEMUS. V soboto, 29.9. 2007, ob 11. uri odprtje razstave ročnih del društva Deteljica v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Ob prazniku čestitamo vsem prebivalcem MS Žalec in vas pozivamo, da praznujmo skupaj. Na slovesnosti pred vrtcem po vlaganjih v enajst objektov žalskih vrtcev so velike, predvideni pa sta tudi novogradnji v Grižah in Žalcu. Kljub predvideni novogradnji v Žalcu bo, glede na ocenjene potrebe na osnovi števila rojstev in obstoječe kapacitete vrtca, potrebno ohraniti tudi ta objekt. Zato so obnova strehe in nadaljnja vlaganja potrebna in upravičena. Skupaj ocenjujejo vrednost predvidenih vlaganj, brez novogradenj, na okoli 440 tisoč evrov. V kulturnem programu so nastopili otroci štirih od osmih skupin v vrtcu. Ob koncu je zbranim govoril še župan občine Žalec Lojze Posedel, ki je poudaril, da bodo za najmlajše storili vse, najprej pa jim bodo zagotovili varne in zdrave prostore, kar je tudi njihova pravica. T.T. SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186 POPRAVILA • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • GRELNIKOV VODE, • SUŠILNIKOV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV Na Polzeli sprejeli statut Svetniki Občine Polzela so se sestali na 6. redni seji občinskega sveta in po dopolnitvi dnevnega reda obravnavali osem točk. Po krajši razpravi so najprej v drugi obravnavi sprejeli Statut Občine Polzela. Ta je bil v tridesetdnevni javni obravnavi, svetniki pa so vložili nanj štiri dopolnitve, ki so jih uskladili z zakonom in tudi sprejeli. Dalj časa pa so se svetniki zadržali pri predlogu sklepa o podelitvi letošnjih občinskih priznanj. Kot je povedal predsednik komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja Franc Bašič, je komisija v predvidenem roku prejela devet predlogov za podelitev gr- bov in plaket Občine Polzela. Po razpravi so svetniki sprejeli sklep, da grb Občine Polzela ob letošnjem občinskem prazniku na slavnostni seji občinskega sveta podelijo podjetju Dat-Con, d. o. o., Polzela za vrhunske uspehe in dosežke na strokovnem področju, plaketo občine Viliju Pižornu za prispevek k razvoju in ugledu kraja in vsestransko delovanje v društvih, Viliju Erjavcu za vestno in požrtvovalno delo pri izgradnji igrišča v Ločici ob Savinji in Stanetu Podbregarju za prispevek k razvoju in ugledu kraja ter skrb za glasbeno izobraževanje mladih in odraslih v občini. Priznanja častni občan letos ne bodo podelili. Svetniki so bili v nadaljevanju seznanjeni o investiciji obnove gradu Komenda. Grad naj bi obnavljali v dveh fazah, in sicer v prvi fazi v obdobju od leta 2007 do 2009 in v drugi fazi od leta 2010 do 2012. Predvidena vrednost obnove naj bi bila nekaj manj kot tri milijone evrov. Pri tem občina računa na pomoč evropskih sredstev. Če le-teh občina letos ne bo prejela, bodo z obnovo začeli prihodnje leto. Svetniki so bili seznanjeni z odkupom nepremičnin ter z vračanjem denarja občanom za preveč plačano priključitev na javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Polzela. Občinske službe bodo do konca oktobra, ko bodo s posamezniki, teh je okrog 600, sklenile poravnavo, vrnile kar 474.000 evrov. T. T. Vračilo vlaganj V četrtek, 6. septembra, se je na 9. redni seji sestal občinski svet Občine Prebold. Svetnice in svetniki so razpravljali in potrdili predložen seznam končnih upravičencev in zneskov vračila vlaganj v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja. Občina Prebold bo na osnovi poravnave o vračilu vlaganj v telekomunikacijsko omrežje začela z nakazovanjem denarnih sredstev upravičencem s seznama. Povprečno vračilo na posameznika je 530 EUR. Najnižja vsota je (dva upravičenca) 76 EUR, najvišja pa 957 Športno društvo Ločica ob Savinji 2000 je v okviru praznika Občine Polzela pripravilo 6. kolesarski vzpon na Goro Oljko. Na pot, dolgo 7 kilometrov in s 400 metri višinske razlike, se je v ugodnih vremenskih razmerah podalo 76 kolesarjev v sedmih starostnih skupinah iz različnih krajev Slovenije. Absolutni zmagovalec je postal Erik Rosenstein z Ljubnega ob Savinji, ki je progo prevozil v 21 minutah in 32 sekundah. Zmagovalci posameznih kategorij: do 18 let Urban Ferenčak (Šentjur); do 21 let Kristos Ferenčak (Šentjur), do 31 let Erik Rosen-stein (Ljubno); do 41 let Mario EUR. Sredstva naj bi vrnili do konec tega meseca. Svetnice in svetniki so ta dan sprejeli sklep predloga tehničnega popravka odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Prebold za območje morfološke enote OS Sl, ki se nanašajo na usmeritve za celostno pozidavo tega območja. Poleg dovoljenih posegov, ki izhajajo iz določene namenske rabe, so na območju te morfološke enote mogoče še trgovske, gostinske in storitvene dejavnosti ter stavbe, namenjene kulturi in javni upravi. Svetniki so potrdili tudi pre- Vračič (Maribor); do 51 let Matjaž Murgelj (Prebold); do 61 let Obrad Lazič (Šmartno), do 71 let Herbert Kotnik (Ljubljana), pri ženskah pa je zmagala Mateja Terčar (Celje). T. Tavčar dlog dodelitve finančne pomoči za izgradnjo strehe cerkve na Homu in za obnovo fasade cerkve v Marija Reki. Glede izgradnje prostorov Župnijske Karitas v Aninem domu, za katero je bil ravno tako pripravljen predlog o sofinanciranju, pa so sprejeli sklep o uvrstitvi te pomoči v naslednji rebalans proračuna. V nadaljevanju seje so razpravljali o predlogu sklepa o plačilu komunalnega prispevka investitorja doma za ostarele osebe v Preboldu. Investitor doma za ostarele SG Kovač je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja podal na Občino vlogo za oprostitev plačila komunalnega prispevka. Občinski svet je sprejel sklep, da se investitorju plačilo komunalnega prispevka odloži v leto 2011, če bo začel graditi pred 1. 5. 2008, terjatve pa se zavarujejo z vpisom v zemljiško knjigo. Svetnice in svetniki so ta večer potrdili tudi predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda Medobčinska matična knjižnica Žalec. Prav tako pa so potrdili predlog Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Prebold za programsko obdobje 2007-2013. Pod točko razno so članice in člani občinskega sveta potrdili člane sveta OŠ Prebold in se seznanili z idejno zasnovo prizidka Občine Prebold, v katerem bodo pisarni, sejna soba in mansardni stanovanji, v kletnih prostorih pa bodo prostori za društva. V svet OŠ Prebold so bili imenovani Marta Stojnič, Martin Vošnjak in Mojca Jezernik. D. N. ĆS Avto SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, (041) 508 655 • IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNA, LAŽJA TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE, DELOVNE STROJE IN MOTOCIKLE • KRIVLJENJE TANKOSTENSKIH CEVI • IZDELAVA RAZNIH KOVINSKIH IZDELKOV PO NAROČILU Vzpon na Goro Oljko Udeleženci kolesarskega vzpona Seja malo drugače V ponedeljek, 17. septembra so se na svoji 7. redni seji zbrali svetniki občine Tabor. Tokratna seja je potekala malo drugače, saj je potekala izven domače občine. Poleg svetnikov so se je udeležili tudi vsi člani uprave in nadzornega odbora. Najprej so se družno podali na ogled Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje v Bukovžlaku. Sprejel in vodil jih je predstavnik Javnih naprav Celje Slavko Marš potem, ko so od blizu spoznali, kam gredo odpadki iz njihove občine in kako pomembno je njihovo ločevanje, so se podali še v Arclin pri Vojniku, kjer so si ogledali poslovno cono. Razkazal jim jo je pomočnik direktorja Regionalne razvojne agencije Jože Lorbek. Potem so se zbrali na turistični kmetiji Dobrotin in pričeli s svojo 7. redno sejo. Na njej so sprejeli odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Medobčinska matična knjižnica Žalec. Obravnavali so polletno in osemmesečno finančno poročilo proračuna Občine Tabor in oboje tudi potrdili. Poleg tega so obravnavali tudi rebalans proračuna za leto 2007, pri čemer so potrdili program ekomuzeja in program mreže lokalnih cest, ki naj bi se financirala iz evropskih sredstev. Pod 10. točko so obravnavali spremembo 17. člena Odloka o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove priključke in za povečanje kapacitet obstoječih priključkov na javno kanalizacijsko in javno vodovodno omrežje. Sklenili so, da višina obveznega prispevka za vodovod in kanalizacijo ostaja na dosedanji ravni. D. N. Novi odsek Med največje pridobitve ob letošnjem prazniku Občine Polzela gotovo šteje obnovljen 500-metrski odsek ceste v zaselku Ločica ob Savinji, na severni strani avtoceste ob poslovni coni Ločica. Ob odprtju se je zbralo veliko krajanov, zbranim pa je o novi pridobitvi spregovoril župan Ljubo Žnidar. Poudaril je, da je bil ta del ceste popolnoma obnovljen, vozišče je razširjeno, uredili so odvodnjavanje, javno razsvetljavo in v celoti zamenjali obstoječi vod. Vrednost del znaša 191 tisoč evrov. Poleg tega so prenovili tudi telefonsko omrežje, ki omogoča sodobnejšo uporabo. Občanom tega naselja se je zahvalil za po- Župan Ljubo Žnidar, predsednik KO Ločica ob Savinji Jože Tekavc in Cecilija Kanonik ob prerezu traku trpežljivost, saj so dela potekala več mesecev. Predsednik Krajevnega odbora Ločica ob Savinji Jože Tekavc pa se je v govoru zahvalil občini, izvajalcem del in vsem, ki so kakor koli pomagali, da je ta cestni problem v tem naselju rešen. Krajši kulturni program so pripravili učenci polzelske osnovne šole pod vodstvom Nanike Cvik. S prerezom traku so novo pridobitev predali namenu župan Ljubo Žnidar, predsednik KO Jože Tekavc in ena najstarejših krajank tega dela naselja Cecilija Kanonik. T. Tavčar Lesjak, ki se je odločil popestriti gostinsko ponudbo v centru Tabora, je namreč član ansambla Zaka pa ne. Občinska stavba stoji na mestu, kjer je dolga desetletja delovala gostilna Mandeljc in zato je v odprtju lokala tudi nekaj simbolike in spomina na preteklost. Ob odprtju, ki so ga pospremili tudi z veselim druženjem, je župan Vilko Jazbinšek povedal, da bo pridobitev pomembno prispevala k turistični in gostinski ponudbi Občine Tabor. Slovesnost se je končala z blagoslovom duhovnika - domačina Danijela Jesenika, ki nadaljuje študij v Rimu, in ob prisotnosti domačega župnika Leopolda Selčana. D. N. "Zaka pa ne kufe" Z otvoritve Konec avgusta so v spodnjih li gostinski lokal s slikovitim prostorih Občine Tabor odpr- imenom Zaka pa ne kufe. Blaž Po mejah Občine Polzela V okviru prireditev ob prazniku Občine Polzela sta Planinsko društvo Polzela in planinska sekcija Društva upokojencev Polzela pripravila 9. tradicionalni pohod po mejah Občine Polzela. Pohodnike sta pred občinsko zgradbo na Polzeli pozdravila polzelski župan Ljubo Žnidar in predsednik Planinskega društva Polzela Zoran Štok. trikrat okrepčali, jih je vodila mimo Šeneka na Vimperk, od tam pa mimo Grofturna in Bolčina do gostilne Jug, po- tem na Goro Oljko, najvišjo točko Občine Polzela, kjer jih je že čakala malica. Vrnili so se čez Andraž mimo kmetij Rogeljšek, Grebenšek, Štober in drugih do gostilne Gričar in mimo andraške cerkve proti domu. T. Tavčar Tokratnega pohoda se je udeležilo več kot 150 pohodnikov, med njimi pa je bilo največ mladih s polzelske osnovne šole. Pot, ki so jo prehodili v petih urah, vmes so se tudi Pohodniki na tradicionalnem pohodu Hiter razvoj občine Letošnji dobitniki priznanj z županom Ljubom Žnidarjem - Grb občine Polzela je prejelo podjetje Dat Con d.o.o. Polzela, plakete občine pa Vili Pižorn, Vili Erjavc in Stane Podbregar. V kristalni dvorani dvorca Senek je minuli petek bila svečana seja občinskega sveta Polzela, posvečena 2. oktobru, prazniku občine Polzela. Praznujejo ga v spomin na dan, ko je bilo leta 1942 v Mariboru ustreljenih deset Polzelanov. Po Zdravljici, ki jo je zapel sekstet Primule, in enominutnem molku za žrtve nedavnih poplav, je imel slavnostni govor župan občine Polzela Ljubo Žnidar. Uvodoma je govoril o pomenu praznovanja, nato pa o delu od lanskega do leto- šnjega praznika. Poudaril je, da se končuje izgradnja poslovne cona Ločica, ki obsega kar 143 tisoč kvadratnih metrov. V zklučni fazi je izgradnja komunalne opreme. Izgradnjo svojih poslovnih objektov zaključujejo prvi štirje investitorji. Sprejet je lokacijski načrt Nad avtocesto, kjer je območje, namenjeno za 22 stanovanjskih stavb in tri poslovno stanovanjske objekte za proizvodno in storitveno dejavnost. Gradijo kanalizacijo, skupaj z 22 občinami pa so pristopili k projektu Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadkov, voda in varovanje vodnih virov na povodnju Savinje, da bi s prijavo na sredstva iz kohezijskih skladov pridobili del sredstev iz evropskih virov. V zaključni fazi je tudi novo stanovanjsko naselje na Bregu pri Polzeli. V začetku tega meseca so odprli obnovljeno lokalno cesto skozi naselje Ločica ob Savinji, obnovili so nekatere prostore Zdravstvene postaje Polzela. Z letošnjo investicijo v Zdravstveni postaji, dvigalom v prvo nadstropje, pa bodo olajšali starejšim in invalidnim osebam dostop do splošne, zobozdravstvenih in fizioterapevtske ambulante. Med najpomembnejšimi investicijami je rekonstrukcija gradu Komenda, kjer računajo na pomoč države. Tu jih čaka, po besedah župana Žnidarja še veliko dela, prav tako pa tudi pri prenovi lokalnega cestnega omrežja. V nadaljevanju slavnostne seje so podelili letošnja odličja občine Polzela (glej fotografijo). Naziva Častni občan letos ne bodo podelili.V kulturnem programu sta nastopili flavtistka Špela Križan, ki jo je na klavirju spremljala Meta Podbregar. T. Tavčar Slovesno počastili 250 let cerkve na Gori Oljki Na Gori Oljki so v nedeljo, 16. septembra, pripravili osrednjo slovesnost ob 250-letnici cerkve svetega Križa. Več kot tisoč vernikov je na poti spremljala glasba gobe na pihala iz Liboj. Med gosti so bili celjski škof dr. Anton Stres in člani malteškega viteškega reda Slovenije, ki jih je v cerkvi najprej pozdravil član župnijskega pastoralnega sveta Stanko Novak, sledil je pozdravni govor polzel-skega župana Ljuba Žnidarja, v imenu malteških vitezov Slovenije pa je zbranim spregovoril dr. Peter Vencelj, predsednik slovenskega dru- štva Suverenega malteškega viteškega reda. Vsi so govorili o pomembnosti te božjepotne cerkve. Obnovitvena dela, ki so potekala zadnjih nekaj let, je blagoslovil škof dr. Anton Stres, ki se je zahvalil za prizadevnost in požrtvovalnost vseh, ki so kakor koli sodelovali pri obnovi cerkve in pri slovesnem obeležju jubileja. Posebne pozornosti je bila deležna obnovljena slika Jezusa na Oljski gori, delo Fortunata Berganta, po kateri je Gora Oljka dobila ime. Obnovili so jo v mariborski restavratorski delavnici in je dobila v cerkvi častno mesto. Sledila je slovesna sveta maša, ki jo je daroval škof dr. Anton Stres, pel je združeni cerkveni pevski zbor, sodelovali pa so tudi pritrkovalci in skavti. Polzelski župnik dekan Jože Kovačec se je zahvalil vsem sodelujočim pri obnovi in pri slovesnostih in se spomnil tudi tistih, ki so dve stoletji in pol z veliko truda, vztrajnosti in trdno vero skrbeli za to romarsko sveti- S praznovanjem jubileja so začeli v petek s prazničnim koncertom, na katerem so pred številnim občinstvom nastopili Nataša Kranjc sopran, Sebastjan Podbregar tenor, Dejan Podbregar trobenta, Tina Novak na orglah in Meta Podbregar na klavirju in čembalu. V soboto so nadaljevali s križevim potom z Vimperka na Goro Oljko, kjer so prisluhnili proslavi ob 250-letni-ci cerkve in sveti maši. T. T. šče. Obnovljena slika Fortunata Berganta Nova Vrana na Vranskem Prerez traku so opravili državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo Alenka Šverc, ravnateljica Majda Piki, vodja poslanske skupine SDS v državnem zboru Jože Tanko in župan Franc Sušnik. V soboto so na Vranskem predali namenu novo večnamensko športno dvorano Vrana Vransko. Nova dvorana se razprostira na 2.100 kvadratnih metrih, razpolaga pa z vsem, kar je potrebno za sodobno izvajanje pouka športne vzgoje in športne dejavnosti na sploh. Dvorana bo izven šolskega urnika namenjena za športne in rekreacijske potrebe športnih društev, klubov in krajanov, pa tudi za druge namene, kot so kulturne in družabne prireditve. V primeru športnih prireditev lahko zavese dvignejo. Centralno igrišče je primerno za odbojkarske, košarkarske in rokometne tekme ligaškega značaja. Na zložljivi sklopni tribuni je za ogled košarkarskih in odbojkarskih tekem prostora za 462 gledalcev, za rokometne tekme in tekme malega nogometa pa je na voljo 200 sedežnih mest. V dvorani je tudi plezalna stena. Vrednost novega objekta znaša 3,8 mi-ljona evrov, ki jih je deloma pokrila država. Program ob odprtju so pričeli pred dvorano z nagovorom ravnateljice OŠ Vransko Majde Piki, krajšim kulturnim program in blagoslovom, ki ga je opravil župnik Ivan Napret iz Šmartnega ob Paki. Sledil je prerez traku. Nato se je program nadaljeval v dvorani. Najprej je govoril župan Franc Sušnik, nato pa državna sekretarka Alenka Šverc. Nastopili so učenci šole, folklorna skupina Vransko in orkester Slovenske policije. Pred otvoritvijo so pripravili teden športa. T. Tavčar OBČINA POLZELA ŽUPAN LJUBO ŽNIDAR SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI OBČINE POLZELA! ISKRENO VAM ČESTITAM OB 9. OBČINSKEM PRAZNIKU. NAJ BO TO RES PRAZNIK VSEH NAS IN NAJ NAM DA ZAGON IN POGUM ZA PRIHODNJE NAČRTE IN ZMAGE. Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar OBČINA POLZELA PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE POLZELA 2007 PONEDELJEK, 1. 10. 2007 OB 18.00 PREDSTAVITEV KNJIGE »OD MENE K TEBI« TER »RAJ«, Neža Maurer, mala dvorana Kulturnega doma Polzela TOREK, 2. 10. 2007 OB 15.00 POLOŽITEV VENCA K SPOMENIKU ŽRTEV NOV IN TRADICIONALNO SREČANJE BORCEV NOB SOBOTA, 6.10. 2007 OB 7.00 MEDNARODNO TEKMOVANJE ŠOLANIH PSOV, vadišče Ložnica OB 7.30 TRADICIONALNO ROMANJE PO CERKVAH SVETE MARJETE, cerkev sv. Marjete na Polzeli OB 9.00 KONJENICA PO POTEH OBČINE, začetek v Novem Kloštru OB 10.00 OSREDNJA GASILSKA VAJA, Park Senek PETEK, 12.10.2007 OB 18.00 ODPRTJE 17. LIKOVNE RAZSTAVE, mala dvorana Kulturnega doma Polzela NEDELJA, 14. 10. 2007 OB 8.00 20. POHOD PO POTEH ANDRAŽA, zbirališče na športnem igrišču Andraž OB 10.30 SREČANJE BOLNIH IN OSTARELIH, cerkev sv. Marjete na Polzeli SOBOTA, 20. 10. 2007 OB 8.00 KOSTANJEVA SOBOTA S POHODOM NA GORO OLJKO, zbirališče pred občinsko stavbo NEDELJA, 4. 11.2007 OB 18.00 GLEDALIŠKA PREDSTAVA »TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI« A. T. LINHART, Kulturni dom Polzela VLJUDNO VABLJENI! OBČINA POLZELA Po asfaltu V Marija Reki so 16. septembra odprli težko pričakovano asfaltirano cesto od Vrbana do kmetij Žagar in Mahot proti tako imenovanemu Kralovemu grabnu v dolžini 1600 m. Poleg tega so blagoslovili tudi obnovljen Žagarjev križ. Številne krajane in druge goste je najprej pozdravil predsednik krajevnega odbora Marija Reka Andrej Zagožen, ki je dejal, da je mnogo del na novi cesti delo Mirana Mahota in vseh, ki so mu pomagali pri izdelavi spodnjega ustroja ceste, propustov, nasipov, pri ureditvi ovinkov, ureditvi bankin in pri drugih delih. Miran je s svojo ekipo delal vso zimo in do spomladi že imel pripravljen spodnji ustroj. Skupna vrednost del, ki so jih prispevali s prostovoljnim delom in lastno mehanizacijo, bi znašala najmanj 15.000 evrov. »Tak pristop h gradnji cest je edinstven.« je poudaril Andrej Zagožen in se v imenu KO Marija Reka in domačinov zahvalil za pridobitev. Tudi župan Vinko Debelak je izrazil veselje in zadovoljstvo, da so s skupnimi močmi izpeljali investicijo, ki je znašala okrog 100.000 evrov. Slovesnost so popestrili še ljudski pevci Reški slavčki, blagoslov pa je opravil domači župnik Damjan Ratajc. Slavnostni trak so prerezali 73-letni Alojz Zakonjšek, Andrej Zagožen, župan Vinko Debelak in Miran Tratnik. Po zdravici je sledila še slovesnost ob obnovitvi Žagarjevega križa, nato pa so se vsi prisotni podali do Za-konjškove - Žagarjeve domačije, kjer je sledilo pravo veselično rajanje. D. Naraglav Poslej po novi cesti in določili seznam potrjenih kandidatur na glasovalnih lističih. Na teh volitvah bodo Sloven- ci izvolili tretjega predsednika Republike Slovenije. Zdajšnji predsednik Janez Drnovšek je 23. aprila napovedal, da na teh volitvah ne bo več kandidiral. Kandi- dati, o katerih se bomo odločali na volitvah čez slab mesec dni, lahko še do 1. oktobra kandida- in teorijo hendikepa Eleno Pečarič (neodvisna kandidatka s podporo stranke Akacija. Kandidaturo je vložila s podpisi treh poslancev: Majde Širce, Slavka Gabra in Roberta Battellija), evroposlancem Lojzetom Peterletom (s podporo strank Nsi in SDS) in Danilom Tiirkom (podpora strank SD in DeSUS). Vložitev kandidature je napovedal tudi predsednik Stranke mladih Slovenije Darko Krajnc. Volilna kampanja se je uradno začela že v petek, čeprav smo jo neuradno čutili že dlje časa tudi v naših krajih. Za čas volilne kampanje so pomembni še nekateri datumi. Denimo 11. oktober, do katerega morajo volivci, ki so oskrbovanci domov za starejše, pa nimajo stalnega prebivališča v domu, volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, volivci, ki turo umaknejo. Če bo ostalo pri Danilo Türk v naših krajih, ko so se uradno začela volilna opravila. Volimo že 3. predsednika Kandidat Mitja Gaspari ob zbiranju podpore kandidaturi na stojnici v Žalcu Danes poteče rok za oddajo kandidatur za predsednika države, ki ga bomo volili v nedeljo, 21. oktobra. Volilno kandidaturo je do ponedeljka vložilo 5 kandidatov. Že jutri bodo na Republiški volilni komisiji preizkusili zakonitosti kandidatur do zdaj prijavljenih, bomo izbirali med (po abecednem vrstnem redu) Mitjo Gasparijem (s podporo stranke LDS in gibanjem Zares), poslancem in predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem, predsednico Društva za kulturo Po samomorih še vedno med prvimi Z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so sporočili, da v celjski regiji že drugo leto zapored beležijo nižje število samomorov, to pa v številkah pomeni, da je bilo leta 2005 dvajset, lani pa trideset samomorov manj kot leta prej. Ob 10. septembru, svetovnem dnevu preprečevanja samomora, pa na celjskem zavodu kljub temu ugotavljajo, da spada naša regija v slovenskem merilu še vedno med najbolj obremenjene s samomorilnim vedenjem. Med vsemi samomorilci v naši regiji je bilo lani 78 odstotkov moških in le 22 odstotkov žensk. Samomor se dogaja v vseh starostnih obdobjih, zato je bil letošnji svetovni dan preprečevanja samomora posvečen »preprečevanju samomora skozi življenjska obdobja«. V letu 2006 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 529 ljudi, pogostost samomora na 100.000 prebivalcev je bila 26,3. Na Celjskem so lani beležili pogostost samomora 30,6 na 100.000 prebivalcev, kar je precej višje od slovenskega povprečja. V preteklem dvajsetletnem obdobju si je v celjski regiji vsako leto vzelo življenje od 100 do 120 ljudi, v preteklih dveh letih pa beležijo upad samomorilnih dejanj, saj je v letu 2006 samomor storilo 92 ljudi, 72 moških in 20 žensk. V starostni skupini od 15 do 24 let si je življenje vzelo 5 ljudi, v starosti od 25 do 34 let 8 ljudi, v starosti 35 do 44 let 17 ljudi, v starosti 45 do 54 let 26 ljudi, v starosti 55 do 64 let 20 ljudi in v starosti nad 65 let je nad življenjem obupalo 16 ljudi. Še vedno je torej med umrlimi trikrat več moških kot žensk. Samomori se dogajajo v vseh starostnih obdobjih in zato se moramo usmeriti v razumevanje potreb in problemov različnih starostnih skupin, od mladostnikov do starostnikov. »Pri otrocih, mlajših od 15 let, je samomor redek. Večji porast samomora opazimo pri mladih ljudeh v starostni skupini od 15 do 24 let. Mnogi med njimi imajo težave z duševnim zdravjem, največkrat z depresijo in zlorabo ali odvisnostjo od alkohola in drugih drog. Bolj rizični so tudi mladi ljudje, ki izhajajo iz družin, prepojenih z nasiljem in drugimi problemi, vključno z duševnimi obolenji staršev. Samomorilno vedenje pri tej skupini pogosto sproži neka osebna kriza, kot je na primer izguba ali prekinitev stikov z ljubljeno osebo, sprožilec so lahko problemi doma ali v šoli ter težave s kršenjem zakonov. Pogostost samomora je visoka tudi med starejšimi. Zaradi podaljševanja življenjske dobe in spremljajočih težav duševnega in telesnega zdravja starostnikov bomo morali problemom starejših v prihodnosti nameniti še toliko več skrbi in podpornih programov,« je povedala Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine, predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje ter vodja Interdisciplinarne regijske skupine za preprečevanja samomora. Ta skupina deluje na Celj- skem že šesto leto. Strokovnjaki z različnih področij so dosegli pozitivne učinke na področju informiranja in izobraževanja različnih ciljnih skupin ter de-stigmatizacije duševnih težav. »Na vprašanje, zakaj si ljudje vzamejo življenje, lahko poenostavljeno odgovorimo: da ustavijo bolečino. Bolečina je lahko telesna, a pogosteje je emocionalna, povzročena z zunanjimi in osebnimi problemi, za katere posameznik meni, da jih ne more več obvladovati ali najti rešitev zanje. Kot skupnost bomo morali še naprej razvijati razne programe in strokovne službe, kjer bodo ljudje dovolj usposobljeni, da bodo prepoznali stisko samomorilnih in jim pomagali razširjati pogled na probleme in skupaj z njimi iskati možne rešitve. Pri tem so velikega pomena tudi ljudje, s katerimi človek, ki je v stiski, živi,« je povedala Metoda Vidmar Vengust, dr. med., specialistka psihiatrije, članica regijske skupine za preprečevanje samomora. »Mesto v preprečevanju pa ima tudi vsak med nami - v vsakodnevnih odnosih doma, v službi in v okolju, kjer živi. Prav v vsakdanjih odnosih bi naj bilo dovolj časa in možnosti za lasten razvoj ter za pristne človeške stike,« je mnenja Nuša Konec Juričič, vodja regijske skupine za preprečevanje samomora. Preprečevanje samomora je problem skupnosti in zahteva multidisciplinaren mrežni pristop različnih strok in služb, a obenem se problem samomorilnosti dotika vsakogar na osebni ravni. L. K. Za sožitje generacij prestajajo kazen v zaporu ali so v priporu, sporočiti okrajni volilni komisiji, da želijo glasovati po pošti, in 13. oktober, ki je zadnji dan, ko se lahko še objavijo rezultati javnomnenjskih raziskav o kandidatih. 16., 17. in 18. oktobra lahko volivci predčasno volijo, če bodo na dan volitev 21. oktobra odsotni iz kraja stalnega bivališča. Okrajnim volilnim komisijam pa morajo do 18. oktobra sporočiti, da želijo voliti na domu tisti, ki zaradi bolezni ne morejo na volišče, invalidi, če želijo voliti na voliščih, prilagojenih invalidom, pa tudi tisti, ki nimajo stalnega bivališča v okrajih, kjer živijo in bi radi volili v drugih okrajih. 19. oktobra opolnoči se zaključi volilna kampanja in začne volilni molk, ki traja do zaprtja volišč, kamor bomo v nedeljo, 21. oktobra, prišli odločat o tem, kdo bo predsednik naše države v naslednjih petih letih. Če nihče izmed kandidatov ne bo dosegel večine že v prvem krogu, se bomo na volišča ponovno podali 11. novembra, ko bomo izbirali med dvema, v prvem krogu najbolje »uvrščenima« kandidatoma. Lucija Kolar Občina Žalec je prejšnji teden pripravila tridnevno mednarodno konferenco na temo Sožitje generacij, ki jo finančno podpira Evropska komisija na osnovi uspešne prijave Občine Žalec na razpis v sklopu programa Evropa za državljane 2007-2013: Tematsko mreženje mest. Evropska unija si namreč prizadeva vzpodbuditi čim več stikov med regijami, mesti in ljudmi, s tem pa krepiti zavest o skupnih evropskih vrednotah. Na konferenco so bili povabljeni predstavniki treh evropskih partnerskih mest, in sicer Rommens-kirchen iz Nemčije, Westport iz Irske in Žatca s Češke, prav tako pa tudi partnerji iz srbske občine Kruševac in predstavniki spodnjesavinj-skih občin. Osrednji plenarni del konference je potekal v dvorani žalske glasbene šole, kjer je zbrane najprej pozdravil župan Lojze Posedel, nato pa je program Evropa za državljane predstavila Tanja Osterman Renault, slovenska predstavnica v programu Evropsko državljanstvo. Poudarila je, da je osnovni cilj programa Državljan Evrope v povezovanju ljudi in vzpostavljanju stikov med ljudmi različnih narodnosti. Tako se bodo širile evropske vrednote, ki med drugim izpostavljajo tudi kakovostno starost ter povezovanje generacij. Mag. Ksenija Ramovš je predstavila programe, ki jih s področja medgeneracijskega povezovanja izvaja Inštitut Antona Trstenjaka. Predstavljeni so bili tudi konkretni primeri dobrih praks. V prostorih osnovne šole pa so potekale delavnice. Naslednji dan so si ogledali primere dobrih praks na področju medgeneracijskega sodelovanja še na terenu. Med drugim so obiskali Dom Nine Pokorn in hmeljarsko kmetijo. K. R. Veterani tokrat v Taboru Za vojaški helikopter je bilo veliko zanimanje Vsakoletno srečanje treh veteranskih združenj Spodnje Savinjske doline je letos potekalo v Občini Tabor. Ob tej priložnosti so veterani vojne za Slovenijo, veterani policijskega društva Sever, člani Združenja borcev za vrednote NOB, Slovenske vojske in občani Tabora proslavili tudi dan državnosti. Srečanje, ki je potekalo v športnem centru pri Osnovni šoli Tabor, so popestrili s športnimi igrami. Članice in člani veteranskih organizacij so se med seboj pomerili v treh disciplinah, in sicer v balinanju, streljanju z zračno puško in vlečenju vrvi. Organizirali so zanimiv pohod do domačije Lesjakovih v Miklavžu, kjer so si ogledali bogato muzejsko zbirko motorjev, avtomobilov in drugih starin. Svojo motorizirano tehniko in opremo je predstavila tudi Slovenska vojska, ki je poskrbela tudi za včasih najbolj priljubljeno vojaško jed srbski pasulj. Vojaški helikopter pa je nad taborsko občino in njeno okolico popeljal nekdanje in sedanje občinske svetnike in nekatere občane Tabora. V drugem delu srečanja so razglasili rezultate športnih tekmovanj. V balinanju je prvo mesto zasedla I. ekipa ZZB Žalca, drugo oz. tretje mesto sta osvojili I. in II. ekipa ZZB Prebold. V vlečenju vrvi je bila najmočnejša ekipa ZWS. Pri streljanju z zračno puško je pri ženskah zmagala ekipa ZZB, pri moških pa ekipa ZWS. Med posameznicami je bila najboljša Tilka Breznik, druga je bila Pavlina Glušič in tretja Karolina Ferme. Pri moških je bil najuspešnejši Peter Turnšek, drugo mesto je zasedel Ivan Novak in tretje Rudi Kranjc. Ob tej priložnosti je zbrane pozdravil podžupan Občine Tabor Janko Drča, udeležencem pa so spregovorili tudi predsednik ZWS Adi Vidmajer, predsednik ZZB Marijan Turičnik in Viljem Petek iz ZZB, ki je predstavil načrt nekdanje tehnike Cankar, ki je delovala v šmiklavških hribih. D. Naraglav OBVESTILO V Zdravstvenem domu Žalec in zdravstvenih postajah Prebold, Polzela ter Vransko začenjamo z jesenskim sklopom zdravstveno-vzgojnih delavnic ONDI. Morda sami ugotavljate, da živite nezdravo, da potrebujete določene informacije in spodbudo za spremembo takega načina življenja, morda Vam je spremembo načina življenja svetoval Vaš zdravnik. Delavnice, ki bodo potekale v treh zaporednih srečanjih po dve uri, so brezplačne. Osnovnih delavnic se lahko udeležite vsi, ki ste stari vsaj 20 let in bi želeli sami storiti korak proti zdravemu načinu življenja. Izvajanje delavnic bo potekalo po naslednjem razporedu oziroma urniku: Zdravstveni dom Žalec (v prostorih sejne sobe); v ponedeljek, 24. 9. 2007, ob 17.00 1.10. 2007 ob 17.00 8.10. 2007 ob 17.00 Zdravstvena postaja Prebold (v avli ZP Prebold): v četrtek, 27. 9. 2007, ob 16.00 4.10. 2007 ob 16.00 11. 10. 2007 ob 16.00 Zdravstvena postaja Vransko (čakalnica ZP Vransko): v ponedeljek, 8.10. 2007, ob 17.00 15. 10. 2007 ob 17.00 22. 10. 2007 ob 17.00 ali 5.11.2007 ob 17.00 12. 11. 2007 ob 17.00 19. 11. 2007 ob 17.00 Zdravstvena postaja Polzela (v sobi zdravstvene vzgoje): v sredo, 26. 9. 2007, ob 17.00 3.10. 2007 ob 17.00 10. 10. 2007 ob 17.00 Vabimo Vas na splošni test hoje na 2 km, ki bo 29. 9. 2007 ob 10.00 v Športnem centru Žalec (stadion). Organiziramo ga skupaj z Žalskimi lekarnami in ZKŠT Žalec. Nikoli ni prepozno, da pomislite nase, se odločite za spremembo v načinu življenja in se nam pridružite v nekoliko drugačni obliki druženja. Vabljeni! Izvajalci zdravstveno-vzgojnega programa CINDI v Javnem zavodu Zdravstveni dom Žalec Na Ponikvi ponosni na novo šolo Kljub poškodovani šoli pouk nemoteno Zadovoljni šolarji z učiteljicami in ravnateljico Ponikva pri Žalcu je na začetku tega meseca praznovala, saj se je krajanom uresničila dolgoletna želja po novi šoli, ki je nadomestila 104 leta staro stavbo. Šolarji so v nove šolske klopi sedli že v začetku šolskega leta, uradno odprtje pa je bilo v petek, 7. septembra. Nova šola ima 502 kvadratna metra neto površin, od tega je prostorov za pouk 203 kvadratne metre, vadbeni prostor je velik 60, ostali prostori 140 in prostor za komunikacije 99 kvadratnih metrov. V novi stavbi je prostor dobila tudi krajevna knjižnica. Vrednost celotne naložbe je 631.000 evrov, od tega je ministrstvo za šolstvo in šport zagotovilo strstvu za šolstvo in šport Alenka Šverc. Napovedanega obiska ministra za šolstvo ni bilo, ker je moral po besedah Alenke Šverc v tujino. Več kot dve uri kulturnega programa so pripravili domači otroci, učenci, pevci in folkloristi, med nastopajočimi pa so bili tudi harmonikarji orkestra svete Barbare Premogovnika Velenje. Zbranim je o prizadevanjih za ohranitev podružnice na Ponikvi in gradnjo nove šole spregovoril Ivan Jelen. Zahvalil se je tako občini kot državi, da se zavedata pomena majhnih podeželskih šol za ohranjanje kulturnega in družabnega življenja na podeželju. Veliko truda za novo šolo na Ponikvi je vložil prav Ivan Jelen, in za enotnost v svojih prizadevanjih tudi za druge pridobitve. Zelo sproščen je bil tudi govor državne sekretarke Alenke Šverc. Kot je med drugim povedala, je na Ponikvi vedno čutiti pozitivno naravnanost ljudi, zato ni presenetljivo, da so uspeli. Starše je pozvala, naj sodelujejo s šolo, saj se vzgoja doma in v šoli prepletata, na koncu govora pa krajanom dala domačo nalogo, naj poskrbijo za čim več otrok, tako da bo čim prej potrebno zgraditi tudi prizidek. Šolo obiskuje 36 otrok, približno toliko tudi vrtec. S slovesnostjo so nadaljevali pred novo šolo, kjer so posadili lipo. Šolo je blagoslovil celjski opat Milan Jezernik, ki je bil Družno prerezali trak 202.846 evrov. Vrednost opreme je ocenjena na 135 tisoč evrov. Šola je dobila tudi nove računalnike, ki jih je podarilo podjetje Gorenje point. Pod šotorom pri Slomškovem domu in pred novo šolo so se ob odprtju zbrali številni krajani in gostje. Med njimi sta bila minister za obrambo Karel Erjavec ter državna sekretarka na mini- zaradi česar so se mu učenci zahvalili z velikim šopkom. Ravnateljica I. osnovne šole Žalec Tatjana Žgank Meža in vodja podružnične šole na Ponikvi Katja Bolko sta potek prizadevanj za novo šolo in samo gradnjo ter zahvalo vsem odgovornim zrecitirali v verzih. Zbrane je nagovoril tudi župan Lojze Posedel in krajanom čestital za novo pridobitev po neurju. Ko bomo dobili natančno analizo in oceno stroškov in ko bomo videli, kakšne so obveznosti zavarovalnic, bomo lahko bolj konkretno govorili o številkah, ki jih bo država dolžna sofinancirati pri sanaciji nastalih razmer. To ne bodo le interventna sredstva ministrstva za šolstvo, ampak tudi ministrstva za okolje in prostor, prav tako bo pri tem sodelovalo kmetijsko ministrstvo. Upam, da bo država korektno izpeljala svoje obveznosti do občine in da v prihodnje nekih hudih posledic na področju šolstva ne bo,« je dejal minister in še poudaril, da ministrstvo ne more v celoti pokriti vseh stroškov obnove, ampak le v zakonsko predpisanem deležu. Občina Braslovče bo tako morala najti še kakšne rezerve v proračunu oziroma se v prihodnjem proračunu na ta račun odpovedati kakšni naložbi. Ne glede na finančno konstrukcijo obnova šole hitro poteka, občina je z izvajalci podpisala pogodbe in sredi oktobra naj bi bila dela končana, pouk v njej pa se bo pričel predvidoma 20. oktobra letos. Te dni je bilo prvotno načrtovano odprtje nove šolske telovadnice, narava pa je kriva, da morajo v Braslovčah poleg telovadnice obnoviti še večji del šole in opreme. K. R. Letošnji prvi šolski dan je bil na Osnovni šoli Braslovče res nekaj posebnega, ne zaradi novega šolskega leta, ampak zaradi zelo zapletene organizacije pouka in prevozov šolarjev. Šolo v Braslovčah je namreč dva tedna pred začetkom novega šolskega leta neurje tako poškodovalo, da so morali pouk organizirati na nadomestnih lokacijah. Kljub temu na prvi šolski dan zelo velikih težav ni bilo. O tem se je med svojim obiskom v Braslovčah prepričal tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Osnovna šola Braslovče ima v tem šolskem letu vpisanih nekaj več kot 400 učencev, od tega jih kar 320 obiskuje centralno šolo v Braslovčah. Zaradi neurja pa je bila šola Namesto v šoli, na gradbišču šole in učiteljev, prav tako ogledali tudi šolo oziroma sodelovanje šole in občine ter lahko rečem ponovno gradbi-gasilcev in vseh drugih, ki so šče. Danes smo nekoliko bolj priskočili na pomoč med ne- jasno videli situacijo kot takoj doma prav na Ponikvi. Domači župnik Tone Krašovec je šoli podaril stiliziran križ in izrazil upanje, da bo našel mesto v šoli. Po prerezu traku in ogledu šole so-nadaljevali pod šotorom, kjer so vsi obiskovalci dobili brezplačen golaž slovenske vojske. K. R. Pouka z ministrom Zverom učenci niso vajeni. tako poškodovana, da v njej še vedno lahko deluje le vrtec, del prostorov vrtca pa uporabljajo prvošolci in drugošolci. Ostali razredi so razporejeni v prostore Občine, Kmetijske zadruge in Župnišča. Največ težav je zaradi prevozov, saj imajo običajno na šoli polovico vozačev, zdaj pa jih je kar dve tretjini. Učne vsebine po besedah ravnateljice Andreje Zupan niso okrnjene, saj so si učitelji zelo prizadevali, da je pouk stekel tako, kot bi v šolskih prostorih. Tudi minister dr. Milan Zver in direktorica direktorata za osnovno šolstvo Mojca Škrinjar sta pohvalila prizadevnost vodstva urjem in pri odpravljanju njegovih posledic. Minister se je s sodelavci na prvi šolski dan sestal tudi z županom Občine Braslovče Markom Balantom, govorili pa so o obnovi šole ter finančnem vidiku obnove. Po sestanku je Milan Zver povedal: »S sodelavci sem obiskal vse nadomestne lokacije, kjer smo si pogledali pouk, zlasti učencev zadnje triade. Klima v razredu je odlična, boljša, kot sem pričakoval. Tudi učitelji so zelo motivirani za delo v težjih pogojih, tako da ocenjujemo, da kakšnega večjega izpada pri pedagoškem delu ne bo. Seveda pa smo si Petrol se je odločila pomagati in šoli podarila 7 tisoč litrov novega prima kurilnega olja. Donacijo je iz rok podpredsednika uprave družbe Petrol Igorja Irgoliča prevzela ravnateljica osnovne šole Andreja Zupan, ki se je družbi Petrol zahvalila za pomoč pri premagovanju finančnih posledic nedavnega neurja. Pred tem je bila novinarska konferenca, na kateri so predstavniki družbe Petrol predstavili novo kurilno olje prima, ki bo okolju prijaznejše, ima boljše, čistejše izgorevanje in večjo učinkovitost, cena pa bo enaka kot za običajna kurilna olja standardnih kakovosti. T. Tavčar Šoli podarili kurilno olje S predaje donacije Petrola OŠ Braslovče Osnovni šoli Braslovče je liko škodo, ocenjeno na več neurje avgusta povzročilo ve- kot milijon evrov. Družba Teden vseživljenjskega učenja Teden vseživljenjskega učenja (TVU) seje v zadnjem desetletju uveljavil kot vseslovenska prireditev, ki povezuje raznovrstne izvajalce izobraževanja in učenja ter udeležence vseh generacij, s čimer omogoča uveljavljanje koncepta vseživljenjskega učenja v naši družbi. V okviru letošnjega TVU, ki bo potekal oktobra, ponovno pripravljamo različne dogodke in prireditve, ki so za vse obiskovalce BREZPLAČNE. Vabimo vas, da se nam z obiskom pridružite še vi, saj vam ponujamo tematsko zelo razgibano in bogato ponudbo dogodkov. Celoten seznam prireditev in vse dodatne informacije o TVU boste našli na spletni strani www.upi.si ali na telefonski številki 03 713 35 65. Pridružite se nam na festivalu učenja! Mihaela Anclin UPI-Ljudska univerza Žalec (koordinatorica prireditev v TVU 2007) Voda odnašala vse Naravna ujma, tokrat obilno deževje, ki ga v naših krajih ne pomnimo, je pred dobrim tednom dni, natančneje 18. septembra, točno mesec dni po prvem katastrofalnem neurju in toči, po občinah Spodnje Savinjske doline ponovno povzročila ogromno škodo na kmetijskih zemljiščih in poljščinah, na stanovanjskih in gospodarskih objektih. Voda je s svojo rušilno močjo sprožila desetine plazov in uničila ali poškodovala desetine kilometrov cest, javnih poti in nekategoriziranih cest. Najhuje pa je bilo to, da je zahtevala človeške žrtve, med njimi 2 v Občini Braslovče, natančneje v Letušu. V vseh občinah sicer še zbirajo natančneje podatke o škodi, vseeno pa so že pripravile prve ocene, ki jih je poplavila in poškodovala tudi 60 km lokalnih cest ter 70 km javnih poti in nekategoriziranih cest. Sreča v nesreči je bila, da 15 plazov, kolikor se jih je sprožilo na območju žalske občine, ni ogrozilo nobenega od stanovanjskih ali gospodarskih objektov. Sicer pa beležijo tudi škodo na kmetijskih površinah, na koruzi, sončnicah in zelju ter nasadih zelišč. Ponekod, denimo pri zelju, je zaradi izlitja kurilnega olja, pridelek povsem uničen. Občina Braslovče - Prvi dan po poplavah so škodo v občini ocenili na 3,87 milijonov evrov. To pa zagotovo še ni dokončni znesek, saj škode, ki jo je povzročil velik plaz v Podgorju pri Letušu, kjer sta življenje izgubili dve osebi in sta povsem uničena stanovanjska hiša in gospodarsko Kaj bi brez gasilcev? Poveljstvo Gasilske zveze Žalec je v soboto zvečer s poveljniki prostovoljnih gasilskih društev in gasilskih poveljstev ter drugimi funkcionarji pripravilo analizo posredovanja gasilskih enot ob zadnjih poplavah na območjih občin v Gasilske zvezi Žalec, to so občine Žalec, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko. Iz zbranih podatkov je razvidno, da so v kritičnih dneh posredovali 400-krat, pri tem je sodelovalo 610 gasilcev in 91 vozil. Posredovanja gasilcev so skupaj trajala 4667 ur, pri tem so vozila in opremo uporabljali 1418 ur, stroški pa znašajo 120.820 evrov, pri čemer niso upoštevani stroški, ki so nastali zaradi poškodb na vozilih in opremi. T. T. navajamo v nadaljevanju. Prva ocena škode v Občini Žalec se giba okrog 5,8 milijonov evrov. Na območju občine je bilo poplavljenih 600 stanovanjskih objektov in 300 gospodarskih poslopij. Najhuje je bilo v Zgornjih in Spodnjih Grušovljah, Podlogu, Podvinu, na Ložnici, v Arji vasi, Drešinji vasi in v Levcu. Voda Občina Braslovče vabi vse, ki želite pomagati družini Golob v Podgorju pri Letušu, da nakažete sredstva na: TRR, št. 01351-0100004434, sklic: 00 2992-2007, namen: pomoč družini Golob. poslopje, še niso dokončno ocenili. V občini pa se je sprožilo skupaj 7 večjih in 18 manjših plazov. Poleg tega je vodna ujma poškodovala 102 objekta, okrog 30 kilometrov cest in javnih poti in poplavila 280 hektarjev kmetijskih zemljišč. Občina Polzela - Po prvih ocenah je torkovo neurje s poplavami v občini Polzela povzročilo za okrog 2 milijona evrov škode, vendar ocena še ni dokončna. Voda iz potokov Ložnica in Struga je zalila okrog 200 stanovanjskih objektov. Poškodovanih je 8 lokalnih cest v dolžini 30 kilometrov. V Andražu, Dobriču in Podvinu se je sprožilo več plazov, naj večji med njimi v površini 1,5 hektarja. Poško- dovali so več cest in gospodarskih objektov ter predvsem v dolinskem delu večino kmetijskih površin. V Občini Prebold je največ škode naredila Bolska, ki je poplavila Kapljo vas in naselje blokov na Zelenici. Pri blokih so občani še pravočasno odpeljali avtomobile na varno, tam pa je nekdo več avtomobilom porezal pnevmatike. Za šest družin bo morala Občina priskrbeli nadomestna stanovanja. Največjo težavo pa so predstavljale prekinjene komunikacije. Ker je zalilo telefonsko centralo, je bil normalen telefonski promet vzpostavljen šele dva dni po ujmi. Velika pa bo tudi gospodarska škoda, saj je bilo pod vodo tudi območje nekdanje Tekstilne tovarne Prebold. Poplavljeni sta bili Pekarna Postojna in Tovarna nogavic, proizvodnim prostorom podjetja Schefenacker pa je voda prizanesla, tako da je proizvodnja takoj stekla normalno. V Občini Tabor je bilo tokrat na hribovitih predelih prizanešeno, so pa poškodovane makadamske ceste in ceste z neutrjenimi bankinami. V nižinah je Bolska poplavila več stanovanjskih hiš in drugih objektov. Občina Vransko - Po prvih grobih ocenah so na Vranskem zabeležili okrog 700 tisoč evrov škode. Razlite vode so poplavile okrog 850 hektarjev kmetijskih površin, 125 različnih objektov, med njimi kar 80 stanovanjskih hiš, kulturni dom in štiri industrijske objekte. Poškodovale so okrog 100 kilometrov cest, javnih poti in gozdnih cest. Sprožilo se je več plazov, poškodovalo kanalizacijo, štiri mostove in zalilo čistilno napravo. L. K., K. R. in T. T. Foto: D. N. in T. T. Človeška solidarnost Človeška solidarnost se je tudi tokrat pokazala za neizmerno. Med drugimi so v soboto, 22. septembra krajanom Galicije prišli na pomoč SKAVTI iz Celja in jim pomagali čistiti brežino potoka Podsevčnica in naplavine po travnikih in njivah. Pomoč so ponudili tudi Skavti iz drugih krajev Slovenije, ki pa bodo pomagali ta vikend, ko bo predvidoma organizirana večja čistilna akcija. T. T. Ko so poplavne vode upadle, je marsikje povzročalo težave visoko stanje talnice. V KS Galicija je potok Podsevčnica zalil hišo Tratnikovih, ki so se vanjo vselili šele pred kratkim. Tudi v Arji vasi so narasle vode povzročile veliko škode prebivalcem in veliko težav v prometu, povsem poplavljeno je bilo križišče. ________ Potok Ložnica je poplavil Orovo vas in prizadel lastnikom hiš veliko škode. Med Orovo vasjo in Založamije nastalo "jezero" ob poplavi Ložnice V Dolenji vasi pri Bratinovih je tako, kot v vseh predhodnih poplavah, naplavilo buče iz sosednjih njiv. »Božja« pomoč bi prišla prav oškodovancem in vladi V Pekami Postojna v Preboldu je voda povzročila ogromno škodo. Narasla Savinja je zlovešče spominjala na svoje divjanje leta 1991. Minister Vizjak v poplavljeni pekarni Po poplavah 18. septembra so Spodnjo Savinjsko dolino obiskali tudi nekateri visoki državni predstavniki. Tako je bil prejšnji četrtek predsednik vlade Janez Janša v Letušu. Prav tako je občino Braslovče obiskal minister za okolje in prostor Janez Podobnik, ki je SSD ponovno obiskal še minulo soboto, ko si je v Galiciji ogledal posledice poplavljanja Pod-sevčnice. V Prebold je prišel še minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, in sicer na povabilo podjetja Schefenacker. V Braslovče oz. Letuš pa se je oglasil tudi celjski škof dr. Anton Stres, ki je minuli pe-cerkvi sv. Daniela daroval mašo zadušnico za vse žrtve poplavljenih območij. Tudi predsednik RS Janez Drnovšek je v petek obiskal najbolj prizadete v Občini Braslovče. Petek pa je bil po sklepu vlade tudi dan žalovanja v spomin na žrtve ujme in kot izraz solidarnosti s prizadetimi. Na novinarski konferenci, ki je bila v četrtek v gasilskem domu v Letušu, je predsednik vlade Janez Janša predstavil nekatere ukrepe, ki jih je sprejela slovenska vlada za odpravo najhujših posledic torkove ujme. Premier Janša, ki je v Letuš prispel s helikopterjem, je sicer najprej obiskal Golobove v Podgorju ter družini izrekel sožalje ob tragediji. Družini je obljubil pomoč v okvirih, ki so možni, ter bil prijetno presenečen nad medsosedsko pomočjo in tudi reakcijo Občine. Sicer je Janša povedal, da bo celotna škoda zagotovo presegla 0,3 promile bruto domačega proizvoda in zato so že sprejeli različne ukrepe. »Vse kaže, da bo celotna škoda presegla 200 milijonov evrov, ob tem pa škoda v podjetjih še niti ni ocenjena. Največja je škoda na infrastrukturi, vodotokih, cestah in stanovanjskih objektih,« je poudaril Janša ter napovedal, da bodo posamezna ministrstva sprostila sredstva v okviru možnih postavk in odpravi posledic namenila absolutno prioriteto. V skladu z evropsko pogodbo bo vlada evropski komisiji prijavila državno pomoč za podjetja, ki so utrpela škodo, s tem pa bo Slovenija prvič za- Minister Podobnik v Galiciji Prebold tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Podjetje Schefenacker sicer v proizvodnji ni imelo vode, so pa bila poplavljena druga podjetja na območju nekdanje Tekstilne tovarne Prebold. Minister je po pogovoru v podjetju Schefenacker najprej dal izjavo za medije, zatem pa si je vendarle še utrgal čas za ogled poplavljene pekarne in tovarne nogavic. Novinarjem je povedal, da ministrstvo še zbira podatke o škodi v podjetjih, nekatera pa si je ogledal tudi sam. Z vodstvom Sche-fenackerja se je pogovarjal o ukrepih za zavarovanje tovarne pred poplavami. Tokrat se je namreč voda ustavila tik pred proizvodnimi prostori. Glede pomoči države prizadetim podjetjem pa ne gre pričakovati preveč, je poudaril minister, saj je Slovenija pri tem solidarnost in prizadevnost vseh, ki sodelujejo pri sanaciji. Ustavil se je pri družini Pre-skar, ki nudi Golobovim začasno nastanitev. V soboto popoldne pa je minister za okolje in prostor Janez Podobnik s sodelavci obiskal Krajevno skupnost Galicija. V spremstvu žalskega župana Lojzeta Posedela, načelnika za okolje in prostor Aleksandra Žolnirja in načelnika civilne zaščite Dušana Pungartnika, so si z vodstvom krajevne skupnosti ogledali najbolj poplavljeno hišo Dejana Tratnika, nekaj plazov in cesto v Hramšah, katere del je voda odnesla. Minister Podobnik je bil presenečen, da lahko tako majhni potoki, kot je Podsevčnica, napravijo tako veliko škodo. L.K., K.R., T.T. Foto: D. N. in T. T. prosila za izjemo. Ministrstvo za gospodarstvo bo pripravilo še predlog uredbe za dodatno dodelitev denarja, Slovenija pa bo zaprosila še za sredstva evropskega solidarnostnega sklada. Posameznikom bodo pomagali z odlogom ali odpisom davka, kar bodo lahko izkoristila tudi podjetja. Vsi, ki so v neurjih izgubili dokumente, bodo oproščeni plačila taks. Občinske komisije je vlada že pozvala, naj čimprej ocenijo nastalo škodo, ministrstvo za okolje in prostor pa mora takoj pripraviti začasni program odprave posledic naravne nesreče, ki ga bodo sproti dopolnjevali. Kot rečeno, je na povabilo podjetja Schefenacker prišel v omejena z evropskim pravnim redom. Škof dr. Anton Stres se je minuli četrtek najprej ustavil pri najbolj prizadetih v Letušu. Škofa je spremljal tudi predsednik Škofijske karitas Celje Rok Metličar in generalni tajnik Darko Bračun, ki sta s seboj prinesla tudi pomoč v hrani in vodi. Hkrati še vedno poteka akcija nabiranja denarnih sredstev. Račun Škofijske karitas Celje, na katerega lahko nakažejo svojo pomoč najbolj prizadetim družinam je SI 56 0600 0097 7538 266, Banka Celje. Škof Stres je v petek zvečer v celjski stolni cerkvi sv. Daniela daroval mašo zadušnico za vse žrtve poplavljenih območij. Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je v petek dopoldne obiskal Občino Braslovče, kjer so ga sprejeli župan občine Marko Balant, podžupana Vinko Drča in Rudi Sedošek ter namestnik poveljnika Civilne zaščite za zahodno Štajersko Darko But. Seznanili so ga s posledicami torkove katastrofe in ukrepi za odpravo posledic. Ogledal si je tudi prizorišče tragedije, ki se je zgodila pri družini Golob. Domači so ga seznanili z začasno nastanitvijo, ob tem je predsednik republike pohvalil fijfVfMO ELEKTRONIKA, TEHNIKA, NAPREDEK I Conrad Electronic Vodnikova 6, Celje Tel: 03/491-25-50, gsm:051/384-811 www.conrad.si, conrad@edicom.si IZSUŠEVALCI PROSTOROV že od 227 EUR dalje, NAJVEČJA PONUDBA VREMENSKIH POSTAJ, TERMOMETROV IN VLAGOMETROV, TV LCD 30" HD že za 399 EUR. Izšel je novi katalog 2008. CONRAD - VEDNO KAJ NOVEGA ZA VAS! Razvojna agencija Savinja, m Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija: tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax; 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIJE - SEPTEMBER 2007 JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za gospodarstvo - Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva Turistična infrastruktura (UL RS, št. 51/07) Razpis bo odprt do porabe sredstev. Dodatne informacije so na voljo na naslovu: infoerdf2.mg@gov.si. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo - Javni razpis za dodeljevanje spodbud v programu Eureka za leto 2007 in 2008 (UL RS, št. 19/07) Rok za oddajo vloge bo objavljen na spletni strani EUREKE. Dodatne informacije: Erik Potočar, tel.: 01/478 46 00, e-pošta: erik. potocar@gov.si. - Javni razpis za mednarodne raziskovalne projekte industrijskih združenj - CORNET (UL RS, št. 72/07) Rok za oddajo vlog je 30.11. 2007. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani: www.mvzt.gov.si, dodatne informacije na tel. št.: 01/478 46 40 ali po e-pošti: rajko.sabo@gov.si. Ministrstvo za šolstvo in šport - Razpis študijskih pomoči za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v študijskem letu 2007/08 (UL RS, št. 67/07) Rok za oddajo vlog je 30. 10. 2007. Informacije: Ivanka Debeljak, tel.: 01/478 42 28. - Javni razpis za sofinanciranje pripravništva strokovnih delavcev v športu (UL RS, št. 83/07) Rok za oddajo vlog je 5. 10. 2007. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: www.mss.gov.si, dodatna pojasnila na tel. št.: 01/478 42 49. Ministrstvo za okolje in prostor - Javni razpis za finančne spodbude za naložbe v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih večstanovanjskih stavb (UL RS, št. 21/07) Rok za oddajo vlog je 2. 10. 2007. Dodatne informacije na tel. št.: 01/300 69 91. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve - Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše (UL RS, št. 72/07) Rok za oddajo vlog je 5. 11. 2007 do 14. ure. Razpisno dokumentacijo dobite na sedežu ministrstva. Dodatne informacije: Tomaž Čebulja, tel.: 01/369 77 94 in Aleš Kenda, tel.: 01/369 77 86 med 9. in 10. uro od ponedeljka do petka do 28. 9. 2007. Občina Žalec - Javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Žalec v letu 2007 (UL RS, št. 74/07) Rok za oddajo vlog je do porabe sredstev na posameznih postavkah, najkasneje do 20. novembra 2007. Dodatne informacije: Tilka Potočnik, tel.: 03/713 64 36. Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad - Javni razpis za sofinanciranje rekonstrukcij večstanovanjskih stavb (UL RS št. 85-86) Razpis je odprt do dne, ko so s sklepi nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31. 12. 2007. Več informacij o programu - razpisu lahko prosilci dobijo osebno na Stanovanjskem skladu RS, javnem skladu, v LJ na Poljanski cesti 31 ali na tel. št.: 01/471 05 00. Slovenski podjetniški sklad - Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih naložbenih kreditov s poroštvi v letu 2007 (UL RS, št. 45/07) Rok za prijavo je odprt do vključno 10. 10. 2007. Dodatne informacije: Boštjan Vidovič, tel.: 02/234 12 88,02/234 12 76 in 02/234 12 64 ali po e-pošti: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. - Javni razpis za odobritev poroštev za finančni lizing nove opreme brez pologa v letu 2007 (UL RS, št. 45/07) Rok za prijavo je odprt do vključno 10. 11. 2007. Vmesna roka sta: 10. 10. 2007 in 10. 11. 2007. Dodatne informacije: Boštjan Vidovič, tel.: 02/234 12 88, 02/234 12 76 in 02/234 12 64 ali po e-pošti: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. - Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih naložbenih kreditov za nova podjetja v letu 2007 (UL RS, št. 36/07) Rok za prijavo je odprt do vključno 25.10. 2007. Dodatne informacije: Boštjan Vidovič, tel.: 02/234 12 88, 02/234 12 76 in 02/234 12 64 ali po e-pošti: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. - Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2007 (UL RS, št. 36/07) Rok za prijavo je odprt do vključno 25. 10. 2007. Dodatne informacije: Boštjan Vidovič, tel.: 02/234 12 88,02/234 12 76 in 02/234 12 64 ali po e-pošti: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. - Javni razpis za odobritev ugodnih neposrednih kreditov za raziskovalno razvojne aktivnosti malim in srednje velikim podjetjem v letu 2007 (UL RS, št. 48/07) Vmesni rok za oddajo vlog je: 10.10. 2007. Dodatne informacije: Boris Ritlop, tel.: 02/234 12 52, 02/234 12 76, 02/234 12 88 in 02/234 12 64 ali po e-pošti: boris.ritlop@ podjetniskisklad.si. - Javni razpis za sofinanciranje (neposredne subvencije) nakupa nove tehnološke opreme v letu 2007/2008 (UL RS, št. 81/07) Roki za oddajo vlog so naslednji: 8. 10. 2007, 20. 12. 2007 in 20. 3. 2008. Dodatne informacije: Boštjan Vidovič, tel.: 02/234 12 64 ali po e-pošti: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si, Marjana Šipek, tel.: 02/234 12 52, mag. Manfred Lepej, tel.: 02/234 12 72, Boris Ritlop, tel.: 02/234 12 88. Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja - Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje naložbenih projektov podjetniškega značaja (UL RS, št. 72/07) Roki za oddajo vlog so: 10. 10. 2007, 12.11. 2007, 10. 12. 2007. Razpisno dokumentacijo lahko dvignete na sedežu sklada ali na spletni strani http://www.rdf-sklad.si. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije - Javni razpis za sofinanciranje raziskovalnih mrežnih projektov (Research Networks Projects) med Republiko Slovenijo in Veliko Britanijo za obdobje od 1. 1. 2008 do 31.12. 2008 (UL RS, št. 67/07) Rok za oddajo vlog je 19. 10. 2007 do 12. ure. Informacije: Marjetka Primožič, tel.: 01/478 47 15, e-posta: marjetka.primozic@gov.si ali .arjetka.primozic@arrs.si. Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad - Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov 370B07A (UL RS, št. 19/07) Razpis velja do objave zaključka razpisa zaradi dodelitve vseh razpisanih sredstev v UL RS, vendar najkasneje do 20.12.2007. Informacije na Ekološkem skladu Republike Slovenije. Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko - Javni razpis za sofinanciranje razvojnih nalog subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni (UL RS, št. 83/07) Rok za oddajo vlog je 9. 10. 2007. Dodatne informacije: Cirila Tomšič, tel.: 01/478 37 58, e-pošta: drila. tomsic@gov.si, Rudolf Rome, tel.: 01/434 15 12, e-pošta: rudolf.rome@gov.si. Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov v letu 2007 (UL RS, št. 45/07) Rok za oddajo vlog je 5. 10. 2007. Dodatne informacije: Barbara Mate, tel.: 01/230 94 82, e-pošta: srsvzi@gov.si. TUJI RAZPISI - Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani: www.japti.si. Ostale informacije: 1EUROPE DIRECT Info točka savinjsk Informacijska točka /Evrope Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko pošljete na elektronski naslov: mirjana.bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh www.ra-savinja.si. ČIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03/713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03/713 35 65; e-pošta: ISIO@upi.si. Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč preko: storitve podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja, informacije za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij, hitrih ustanovitev in spremembe v podjetju. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si. 80 let polzelskih nogavičarjev Tone Turnšek in Ivan Ožir podeljujeta priznanje Mariji Bezjak. 9. septembra pred 80 leti je bil postavljen temelj delniške družbe Polzela tovarna nogavic. Ob prazniku podjetja so na prvi septembrski petek pripravili dan odprtih vrat, v soboto pa so bila podeljena priznanja delavcem za deset, dvajset in trideset let dela v podjetju. Tisti, ki so se upokojili v zadnjem letu, pa so prejeli zahvale in spominska darila. Posebno priznanje in petdnevno letovanje v tovarniškem apartmaju v Termah Čatež je sindikat podjetja podelil Mariji Bezjak, ki že 36 let opravlja normirano delo. Zbrane je v jedilnici podjetja nagovoril predsednik uprave Tone Turnšek, ki se je v imenu uprave, članov nadzornega sve- ta, sindikata, sveta delavcev in vodilnih ter vodstvenih delavcev zahvalil vsem jubilantom in nekdanjim zaposlenim za prispevek k razvoju in rasti podjetja. Med drugim je dejal, da je bilo ob ustanovitvi podjetja zaposlenih 60 delavcev, ki so izdelali 150 tisoč parov nogavic, največ (1389) delavcev je bilo zaposlenih leta 1990. Zdaj je zaposlenih 529 delavcev, ki bodo letos izdelali 20 milijonov parov nogavic in ustvarili 16,5 milijona evrov prihodka. Ob polletju pa po lanski izgubi že beležijo pozitivne rezultate. V kulturnem programu sta nastopila kvintet Lastovka in tamburaški orkester Kulturno-prosvetnega društva Polzela pod vodstvom Mije Novak. Sindikat podjetja pa je pripravil kolesarjenje in pohod po obronkih Občine Polzela. T. Tavčar Ml Razvojna agencija Savinja Gospodarsko interesno združenje Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija tel.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70 e- pošta: ra.savinja@zatec.si; www.ra-savinja.si ZnLEO DNEVI PODJETNIŠTVA 2007 PROGRAM DOGODKOV, KI JIH BOMO IZPELJALI V SKLOPU TEDNA VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA 2007 Št. datum Čas aktivnost lokacija 1. sreda, 12. 9.2007 ob 15. uri Odprtje MOS in Podjetniški piknik - začetek dogajanja v okviru projekta »Dnevi podjetništva« Jama Pekel Šempeter 2. sreda, 19.9. 2007 ob 9. do 20. ure Mednarodna konferenca »Sožitje generacij« (ogled IHPS-a, ogled zeliščnega vrta, kulturni program) Žalec 3. četrtek, 20. 9. 2007 ob 9. do 20. ure Mednarodna konferenca »Sožitje generacij« (plenarni del in 3 paralelne delavnice s predstavitvijo programa Evropa za državljane, strategije varstva starejših in primerov evropskih dobrih praks sodelujočih partnerskih mest na področju zagotavljanja enakih možnosti oz. medgeneracijskega sodelovanja) Žalec 4. petek, 21. 9. 2007 od 9.30 do 17.30 Mednarodna konferenca»Sožitje generacij« (terenski ogled primerov dobrih praks, skrbi za starejše in sožitja generacij v Spodnji Savinjski dolini - Dom Nine Pokorn Grmovje, osnovna šola -raziskovalni projekti, Društvo kmečkih žena Ponikva) Pernovo, Žalec, Ponikva 5. ponedeljek, 15. 10. 2007 od 16. do 20. ure Delavnica »Delovno pravo - praktikum« ZZG 6. torek, 16.10. 2007 od 9 do 12. ure »Vse o podjetništvu« - telefonsko svetovanje in informiranje Razvojna agencija Savinja, ZZG 7. sreda, 17.10. 2007 od 16. do 19. ure Delavnica »Poslovna urejenost žensk v podjetništvu« ZZG 8. četrtek, 18. 10. 2007 od 9. dol2. ure »Europe Direct« - telefonsko svetovanje in informiranje RA Savinja četrtek, 18. 10.2007 od 9. do 12. ure »Vse o podjetništvu« - telefonsko svetovanje in informiranje ZZG 9. petek, 19. 10. 2007 od 9. do 12. ure Dan odprtih vrat RA Savinja, ZZG 10. sobota, 20. 10. 2007 od 7. do 20. ure Ekskurzija članov LAS v okviru RPP - prenos dobrih praks Dolenjska 11. četrtek, 25.10. 2007 od 8. do20. ure Okrogla miza »Inflacija - resnica ali utopija« Glasbena šola 12. ponedeljek, 12.11.2007 od 16. do 20. ure Delavnica »Poslovni bonton in komunikacija« ZZG 13. torek, 20. 11.2007 od 16. do 20. ure Delavnica »Kako povečati poslovno in osebno učinkovitost« ZZG 14. sreda, 28. 11.2007 od 16. do 20. ure Delavnica »Računalništvo« ZZG Morebitne časovne ali lokacijske spremembe bomo pravočasno objavili na naši spletni strani: www.ra-savinja.si. VLJUDNO VABLJENI! Dodatne informacije: Nina Plaskan, tel.: 03/713 68 60, e-naslov: nina.plaskan@zalec.si; Nataša Naraks Koprivc, tel.: 03/712 05 08, e-naslov: natasa.naraks@ozs.si. grafično oblikovanje tisk 'gikhikiA* multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si Prenovljen Hotel Žalec Hotel Žalec se je v poletnih mesecih preoblekel v novo podobo, a nova fasada in prenovljena terasa sta le na zunaj najbolj opazni spremembi. Hotel je namreč doživel temeljito ob- novo nočitvenih kapacitet, bistroja in pralnice. Ponaša pa se tudi z novim fitnesom za goste hotela in prenovljeno ponudbo v sosednji igralnici. Od januarja, ko so v Hotelu đm GHFMNr POLZELA GARANT d.d. Polzela dustrijska prodajalna Polž Tel. 03 7037130,7037131 VELIKA JESENSKA AKCIJA POHIŠTVA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT NA POLZELI • pestra ponudba pohištva za vse bivalne prostore • popusti, hitri kredit, takojšnja dobava • promocijska ponudba novih spalnic DORINA v delno prenovljenem razstavnem prostoru na Polzeli IZKORISTITE IZJEMNE UGODNOSTI IN NAS CIMPREJ OBIŠČITE! Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 19. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info(g)garant.si, internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Žalec začeli s temeljito prenovo nastavitvenih in gostinskih kapacitet, pa do danes so obnovili okna, naredili izolacijsko fasado in dali novo barvno podobo, v celoti pa so prenovih tudi preostali nadstropji hotela. Prvi dve so namreč obnovili že prej. Vse sobe so dobile novo opremo in svežo barvno podobo, prav vse so opremljene z internetno povezavo. V hotelu razpolagajo s 44 sodobno urejenim dvoposteljnimi sobami, z dvema apartmajema in celo z dvema sobama z jacuzzijem, kar je ravno tako novost. Na novo so uredili še fitnes sobo, ki je namenjena samo gostom hotela in bo gotovo pomenila pomembno dopolnitev za športne ekipe, ki se hotela poslužujejo v času priprav. Pomembna pridobitev je tudi prenovljena pralnica, ki so jo dodatno opremili, tako da lahko zdaj perejo tudi večje in zahtevnejše kose tkanin, denimo preproge. Pralnica, ki je sicer tudi prej nudila storitve pranja zunanjim strankam, se lahko z novo opremo še bolje odziva na povpraševanje za tovrstne storitve, hkrati pa bolje poskrbi tudi za lastne potrebe. V gostinskem delu sta bila prenovljena bistro in terasa, ki je zaradi kotička za najmlajše goste postala privlačna gostinska točka za družine z majhnimi otroki. V Hotelu Žalec so nam povedali, da jim je pri vseh posegih, tako barvnih kot vsebinskih, pomagala arhitektka. S prenovo še niso povsem zaključili, saj sledi tudi obdelava male terase pred hotelom, širitev Casinoja Rubin in namestitev kadilnice v nočnem klubu. V hotelu imajo sicer povprečno letno 40-odstotno zasedenost kapacitet, ob tem pa je včasih, denimo v času Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, sob premalo. Redni gostje hotela so poslovni gostje, predvsem tujci, različne športne ekipe, ki prihajajo v Žalec na letne priprave ali se pripravljajo na kakšno tekmo. Redno pogodbo imajo na primer s Košarkarsko zvezo Slovenije, sodelujejo pa tudi z rokometno in nogometno zvezo. Ti se ponavadi zadržujejo v hotelu v za hotel izvensezonskem poletnem času. V hotelu pravijo, da so zelo ponosni na svojo dobro kuhinjo, ki pripelje »v hišo« tudi mnogo privatnih in poslovnih gostov. Svoje cilje bode v prihodnje podredili temu, kar želijo gostje v vseh delih njihove ponudbe, v hotelskem, gostinskem in igralniškem delu. Zavedajo pa se, da je ob tem zelo pomembna dodatna ponudba, ki jo njihovim gostom ponuja okolica, torej Občina Žalec in Novosti so uvedli tudi v igralniškem delu podjetja, torej v Casinoju Rubin, kjer sicer skrbijo za stalno novo ponudbo iger na avtomatih. V zadnjih mesecih pa so na treh aparatih namestili t. i. progresivni Jackpot, po katerem se 2 odstotka vloženega denarja od vsake igre zbirata v posebnem »skladu«. Sklenite svoje zavarovanje pri nas ! Zakaj ? Pokličite !!! zavarovalno /.imopvinhv družba »MCXDRA TO€KA« Claudija Hočevar s.p.,Rimska cesta 70,3311 Šempeter TEL.: 05 99 30 784, GSM: 031 381 490, E-mail: modra.tocka@siol.net DELOVNI C AS: OD PON. DO PET.: 08.00 -13.00 LAHKO PA PRIDEMO TUDI K VAM: OD PON. DO PET.: 15.30 -19.00 0INŠTALATERSTVO Šturbej Ivan s.p. OGREVANJE VODOVOD HLAJENJE Polzela 143/b, 3313 Polzela, Gsm: 041 65 32 87, Fax: 03/705 03 71 Sl ŽELITE KAKOVOSTNEGA PROFESIONALNEGA IZZIVA? ^-^Tovem ® car-interior-de sign IŠČETE ATRAKTIVNO BRANŽO ZA URESNIČITEV TEH ŽELJA? m STE USTVARJALNI IN VAS ZANIMA DINAMIČNO OKOLJE? STE PRILAGODLJIVI IN SE VEDNO PRIPRAVLJENI UČITI? L j 0 VAM DELO V EKIPI POMENI DODATNO SPODBUDO? J Če ste na zgoraj postavljena vprašanja odgovorili pritrdilno in morda dodali še kakšno dodatno ustvarjalno misel, ki je presegla omejitve zgornjih vprašanj, potem je naša ponudba kot nalašč za vas. Iščemo: - sodelavce za delo v proizvodnji (m/ž) Pogoji: Novem car interior design, d.o.o., smo družba na področju avtomobilske industrije z ambicioznim, mladim in komunikativnim kolektivom, vedno pripravljenim na sodelovanje in razvoj. - najmanj osnovnošolska izobrazba, - zaželene izkušnje pri delu v proizvodnji, - ročne spretnosti, - dober vid. Nudimo vam: - zaposlitev za določen čas s poskusno dobo 1 mesec, z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas, - ustvarjalno delovno okolje, - stimulativno plačilo. Novem Car Interior Design, d. o. o. Ložnica 53 a Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št.: 03 713 54 10 in 713 54 81. Vaše pisne prijave na prosto delovno mesto pričakujemo na naslov: 3310 Žalec. - Novem Car Interior Design, d. o. o., Ložnica 53 a, 3310 Žalec. Spodnja Savinjska dolina z vsemi svojimi turističnimi, kulturnimi, zgodovinskimi točkami in zato vse to vključujejo v vse oblike komuniciranja s svojimi gosti in potencialnimi gosti. To dokazujejo tudi s svojim logotipom, ki z zeleno barvo in hmelj evkama v sredini simbolizira zeleno dolino hmelja. L. K. , d. o. o., Žalec Cesta ob železnici 1, SI-3310 Žalec Tel.: +386 3 713 30 50, faks: +386 3 713 30 60 e-naslov: tehnos.zalec@tehnos.si vabi k sodelovanju vse, ki imate željo po ustvarjalnosti in dinamičnosti Zaradi razširitve poslovanja objavljamo razpis za dodatna delovna mesta. Režijska dela: - vodenje in/ali načrtovanje proizvodnje, - konstruiranje, vodenje projektov. Zaželene so delovne izkušnje s področja kovin, strojegradnje, mehanske obdelave ali orodjarstva s 5., 6. ali 7. stopnjo izobrazbe, organizacijske sposobnosti in sposobnost dela z ljudmi, aktivno obvladovanje nemškega ali angleškega jezika in znanje računalništva. Proizvodna dela za: - brusilce na ploskovnih in profitnih brusilnih strojih, - obdelovalce kovin - operaterji na programskih CNC rezkalnih strojih in stružnicah, erozijah ... - operaterje na laserju, prebijalki, plazmi, - varilce in operaterje na varilnih robotih, - ključavničarje in orodjarje za samostojne projekte, - posluževalce strojev za gumo. K sodelovanju vabimo tudi mlade ljudi različne izobrazbe 4. ali 5. stopnje z znanjem računalništva, ki so se pripravljeni priučiti za delo na CNC-strojih za kovino. Prijave s kratkim opisom del, ki ste jih do zdaj opravljali, pošljite ali osebno prinesite po objavi razpisa. Vtermotehnikd toplotne črpalke hladilni sistemi je vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav. zaposli POSPEŠEVALCA PRODAJE Delovne naloge obsegajo: • prodajo serijskih proizvodov - toplotnih črpalk, hladilnih naprav • predstavitvene, demonstracijske in propagandne aktivnosti Od kandidata PRIČAKUJEMO: • IV.-V. stopnjo izobrazbe ekonomske, komercialne ali tehnične smeri • pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika • poznavanje aplikacij v okolju MS Office • sposobnost učinkovitega komuniciranja, pogajalske in organizacijske sposobnosti • delovne izkušnje so zaželene • vozniški izpit B-kategorije Novozaposlenemu NUDIMO: • zaposlitev za določen čas za obdobje enega leta s predvidenim podaljšanjem delovnega razmerja za nedoločen čas • stimulativno plačilo • možnost strokovnega razvoja • delo bo potekalo delno v pisarni in delno na terenu Prosimo vas, da pisno prijavo z življenjepisom in dokazili pošljete na naslov: Termotehnika, d.o.o., Braslovče, Orla vas 27/a, 3314 Braslovče Informacije: 041 605 951 Direktor: Rudi Kronovšek, univ. dipl. inž. str. Tretja bučijada Društvo podeželskih žena Braslovče je sredi septembra pripravilo tretjo bučijado, na kateri so sodelovali tudi Kulturno društvo Letuš, Društvo prijateljev mladine Trnava in učenci turistične vzgoje braslovške osnovne šole. Tokratno bučijado so pripravili na vrtu in v prostorih braslovškega župnišča, njen namen pa je bil prikazati število buč, ki jih delimo na jedilne, hranljive in okrasne. Vsaka vrsta ima številne primerke, ki se razlikujejo po obliki, barvi in okusu. Organizatorice so pripravile po- kušnjo najrazličnejših jedi iz buč. Pomerili pa so se tudi v izdelovanju aranžmajev. Prva tri mesta so zasedle članice Društva podeželskih žena Braslovče. Za najmlajše so pripravili delavnico, v kateri so lahko sprostili svojo domišljijo. Ob odprtju je zbrane nagovoril braslovški župan Marko Balant. V kulturnem programu je nastopil dekliški pevski zbor Marije vneb o vzete, predsednica društva Dragica Rokovnik, ki je povezovala program, pa je podelila priznanja za aranžmaje. Organizatorice so bile z obiskom zadovoljne. T. Tavčar Utrinek s tretje bučijade Kmečka tržnica tudi v Grižah Kmečka tržnica bo v Grižah vsako drugo soboto v mesecu. Motoristični piknik V soboto, 8. septembra, so tudi v Krajevni skupnosti Griže pripravili kmečko tržnico. To je že tretja tržnica v žalski občini. V Gotovljah trgujejo vsako prvo soboto v mesecu, v Žalcu pa vsako tretjo. V Grižah so se odločili za vsako drugo soboto v mesecu. V Grižah so kmečko tržnico skupaj pripravili Društvo podeželskih žena Griže, Krajevna skupnost Griže in Turistično društvo Griže. Omenjeni so poskrbeli tudi za slovesno odprtje s prijetnim programom in harmonikarji Dejana Mastnaka. Zbrane sta ob tej priložnosti nagovorila predsednik sveta KS Ivi Krašovec in predsednik TD Božo Tr-novšek, ki sta tržnico predala namenu. D. N. » Hrošči« v SSD V gozdu ob Preserskem jezeru je letos potekalo 7. srečanje lastnikov avtomobilov Volkswagnovih hroščev Savinjska 2006. Kot je povedal Mitja Vasle, predsednik Društva mladih iz Šempetra, so se tridnevnega srečanja udeležili lastniki tovrstnih vozil ne samo iz Slovenije, temveč tudi iz so- Turistično športno društvo Liboje je tudi letos organiziralo promocijsko vožnjo motoristov iz Petrovč na Brnico nad Libojami in moto piknik, ki so ga pripravili na prireditvenem prostoru pri planinskem domu PD Liboje. Na parkirišču pred trgovino Bala v Petrovčah se je zbralo okrog 150 motoristov. V koloni so se iz Petrovč odpeljali na Brnico, kjer sta jih nagovorila v imenu TŠD Liboje predsednik David Uranjek in vodja prireditve Gregor Deželak. Sledilo je družabno srečanje s piknikom, okusni bograč pa je bil za vse obiskovalce prireditve brezplačen. Za prijetno vzdušje je poskrbel ansambel Rimljani. D. N. IVA d.o.o. A V T O D E L I Delovni čas: PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA. od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 16 11 Mitja Vasle, lastnik poročne limuzine (hrošča s prikolico), kije narejena iz treh hroščev in je edinstven primerek v Evropi ZAPOSLIMO CNC OPERATERJA ZA RAZREZ PLOČEVINE. Možnost zaposlitve za nedoločen čas, lahko je tudi pripravnik. Izmensko delo, število delavcev - 3. INDA INŽENIRING, d. o. o., Tovorna ul. 7,3000 Celje, tel.: 03 492 63. Pomembni tudi neformalni stiki Pred jamo Pekel je zelo primeren prostor za piknike in družabna srečanja. Tam so se na prvem podjetniškem pikniku zbrali tudi člani društva manager jev Golding klub Žalec in Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec. Poleg teh dveh organizacij sta piknik organizirala Občina Žalec in Razvojna agencija Savinja Žalec. Zbrane so pozdravili predstavniki vseh štirih organizatorjev, župan Lojze Posedel pa je poudaril, da je druže- nje namenjeno predvsem neformalnim pogovorom in izmenjavi mnenj ter idej. V kulturnem programu so nastopili šempetrski folkloristi. Prvi podjetniški piknik je med gospodarstveniki doživel zelo dober odziv in kot je povedala direktorica Razvojne agencije Savinja Danica Jezovšek Korent, so se odločili, da bodo podjetnike povabili na prijetno neformalno druženje vsako leto na prvi dan Mednarodnega obrtnega sejma v Celju. K. R. sednjih držav. Program je zajemal ocenjevanje vozil, vožnjo za pokal Savinjske in Turistične agencije Dober dan, družabne in zabavne igre, živo glasbo z ansamblom Mambo Kings ter ženski in moški striptiz. Zanimiva je bila tudi paradna vožnja po Savinjski dolini. T. T. ATOMWWCtìK VRAl PROMBMR PA/lKIftNIH SISre.VO'i PREPOZNAVNO RAZVOJNO NARAVNANO PODJETJE, IŠČE NOVE SODELAVCE S PODROČJA KOMERCIALE - MARKETINGA, TEHNOLOGIJE, NABAVE, MONTAŽE _________________________ 1. KOMERCIALIST - deloma pokriva tudi področje marketinga Si želite svoje delo opravljati v naprednem in vznemirljivem okolju s prijetnimi ljudmi? Vas veseli delo, ki vključuje nenehno aktivnost in stike z zanimivimi ljudmi? Mi Vam nudimo: veliko zabave pri razburljivem, živahnem in nikoli enoličnem delu, uporabo napredne tehnologije, priložnost za spoznavanje ljudi, prilagodljiv urnik ... 2. TEHNOLOG Ste samostojni, dinamični in dovolj agresivni? Zaposlite se pri nas, ponujamo Vam: nenavadne izzive v hitro rastoči družbi, samostojen položaj z možnostjo vodenja sodelavcev, nikoli dolgočasnega dela z možnostjo hitrega in aktivnega napredovanja. 3. SAMOSTOJNI REFERENT NABAVE - LOGIST Ste organizirani? Zmorete usmeriti pozornost k podrobnostim? Vas odlikujejo natančnost, ustvarjalnost in resnost? Sodelujte z nami in Vi boste lahko: nemoteno in sistematizirano delali v nabavi - logistiki, opravljali svoje delo na delovnem mestu, katerega sestavni del je intelektualno vzdušje, uporabljali napredno tehnologijo v prijetnem delovnem okolju. 4. MONTER Ali svoje delo opravljate organizirano, sistematizirano in ga dobro preučite? Pri nas lahko s svojimi vrednotami: nemoteno opravljate svoje delo, pokažete svoje praktične sposobnosti in skupaj z nami povečujete produktivnost družbe. 5. DELAVEC V PROIZVODNJI Delavne veščine, ki odlikujejo vaš trud so natančnost, zanesljivost, sistematičnost Z Vašimi veščinami lahko skupaj z nami: opravljate delo na mirni lokaciji, dolgoročno izgradite svojo prihodnost. NUDIMO VAM ZANIMIVO IN PESTRO DELOVNO OKOLJE, DELO ZA NEDOLOČEN ČAS S PREISKUSNO DOBO, STIMULATIVEN OSEBNI DOHODEK, KOREKTNO SODELOVANJE. POGOJI: Pod točko 1: VI. oz. najmanj V. stopnja izobrazbe elektro, strojne, komercialne smeri ali GING, najmanj dve leti delovnih izkušenj s področja komerciale - marketinga, osnovno poznavanje tehničnih strok (strojne, elektro smeri), poznavanje MS Word, Excel, Outlook, zaželjeno tudi poznavanje programske rešitve PANTHEON, aktivno obvladovanje enega tujega jezika (angleščine, nemščine), vozniški izpit B-kategorije. Pod točko 2: VIL oz. VI. stopnja izobrazbe strojne smeri, poznavanje programskih aplikacij CAD, PROINGENER, aktivno obvladovanje enega tujega jezika (angleščine, nemščine), vozniški izpit B-kategorije. Pod točko 3: VI. oz. V. stopnja izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri, zaželeno vsaj eno leto izkušenj, poznavanje MS Word, Excel, Outlook, zaželjeno tudi poznavanje programske rešitve PANTHEON, aktivno obvladovanje enega tujega jezika (angleščine), vozniški izpit B-kategorije. Pod točko 4: IV. stopnja izobrazbe elektro ali strojne smeri (preoblikovalec kovin ipd.), osnovno poznavanje strojnega znanja, spajanja in preoblikovanja kovin, vozniški izpit B-kategorije. Pod točko 5: IV. stopnja izobrazbe elektro ali strojne smeri ali delavec brez poklica s praktično iznajdljivostjo pri delu, osnovno poznavanje strojnega znanja, spajanja in preoblikovanja kovin, vozniški izpit B-kategorije. PISNE PONUDBE POŠLJITE NA NASLOV: OPTIS, d. o. o., CELJE, Trnoveljska cesta 2, 3000 CELJE. Praznujmo skupaj SOCIALNI Iß DEMOKRATI Politika?! SDS Da, prosim. Živeti vprašanja Neodvisna lista za razvoj Občine Žalec Živimo v času, ki nam narekuje vse hitrejši ritem, zaznamuje ga tekmovalnost, borba za prestiž in ekonomsko uspešnost. V teh viharnih časih je veliko ljudi pod stresom, včasih imaš občutek, da boš nekje srečal samega sebe. V takšnih trenutkih se je potrebno znati za hipec ustaviti, morda samo preprosto globoko vdihniti in zajeti svežega zraka, še boljše pa se je vsesti, napraviti analizo preteklosti in razmisliti o prihodnosti. To je še posebej primerno ob osebnem prazniku, jubileju ali obletnici. Enako velja tudi ob prazniku Občine Žalec, v sklopu katerega smo 6. septembra imeli slavnostno sejo občinskega sveta, kjer se praviloma na primeren način izpostavijo dosežki preteklega leta, nakažejo načrti za prihodnost ter podelijo odličja najzaslužnejšim za večletne uspehe na različnih področjih. Prav po zaslugi letošnjih nagrajencev, ki so ob prejemu zasluženih priznanj bili deležni iskrenega odobravanja in močnih aplavzov, je bil ta večer res nekaj posebnega, nekaj za dušo. Po izbranih, s čustvi prežetih besedah gospe Anke Krčmar, dobitnice grba Občine Žalec, ki se je zahvalila v imenu vseh nagrajencev in gospoda Zvoneta Štormana, ki se je v njemu lastnem slogu zahvalil za prejeti naziv častnega občana Občine Žalec, so se vsem prisotnim lesketale oči, težko je bilo zadrževati solze. Lep večer, ko pozabiš na vsakdanje skrbi se je nadaljeval tudi po končani slavnostni seji v hotelu, ko so nagrajenci sprejemali čestitke. Žal pa je župan Lojze Posedel na srečanje z nagrajenci iz samo njemu poznanih razlogov povabil samo nekatere svetnike, kar je vrglo temno senco na lepo prireditev in so tako lepe in spravljive misli, ki jih je prej izgovoril na slavnostni seji, zopet ostale le pri besedah. Župan je v svojem govoru izpostavil, da to kar se govori in piše po časopisih, ne ustreza dejstvom. Zagotovo nihče ne more trditi, da v občini nimamo uspešnih podjetnikov in obrtnikov, kar je potrdil tudi slavnostni govornik Miroslav Klun, predsednik Obrtne zbornice Slovenije. Zelo verjetno pa je, da bi lahko bili še bolj uspešni, če bi imeli večjo podporo župana in celotne lokalne skupnosti, kar velja tudi za druga področja. Časopisi preprosto nastavljajo ogledalo in če ti podoba ni všeč, ni potrebno razbiti ogledala. V naslednjih tednih bo v občini še veliko odličnih prireditev, za katere se trudijo številni posamezniki, društva ter Zavod za kulturo, šport in turizem, kot krovna organizacija. Največje priznanje ustvarjalcem lahko damo, če se bomo še naprej množično udeleževali prireditev in se čim manj vpletali v programe in poslovanje krovne organizacije Zavoda za kulturo, šport in turizem, ki je samostojna pravna oseba kot so šole, vrtci in lekarne. Če obstaja sum na morebitne nepravilnosti, morajo ukrepati pristojni organi, v prvi vrsti Nadzorni odbor Občine Žalec, ki še vedno ne deluje, zaradi česar je Občina Žalec brez zelo potrebnega nadzora. Namesto zaključka še enkrat iskrene čestitke vsem prejemnikom odličij. Hvala za vse, kar ste in še boste dobrega storili za našo občino! Svetniška skupina socialnih demokratov Marsikdo razmišlja o politiki zelo negativno. Priznam, tudi sama sem. Nekoč. Potem pa me je ta negativnost vodila v obstoj zanimivega nepoznavanja področja in posledično v raziskovanje le-tega. Tako je to raziskovanje pomenilo študij politologije na Fakulteti za družbene vede. Kar nekaj ljudi me je takrat z nezanimanjem in v smislu »nimampojmaoza-devi« želelo posvariti, da je politika le višek negativnosti, podtikanj, sprenevedanja in laži. V 1. letniku še nisem mogla ugotoviti realno stanje kasnejšega neizbežnega spoznanja. Moje raziskovalno delo neodkritega področja lastne identitete me je pripeljalo do škandaloznih odkritij. Politologija je postala veda, ki je iz mene srkala vsak atom moje razpršene energije. Pa vendarle so bila ta odkritja vseobsegajoča v smislu komunizem gre naprej. Prav zanimivo so se trgale na koščke moje predstave o neideološko usmerjeni fakulteti in s tem povezani moji primarni že- lji po ravnovesju. Vendar se mi je uspelo distancirati in poiskati rešitev ne opirajoč se na ideologijo in prevzeti svoja stališča. Ampak ta prevzetost je bila marsikdaj nehvaležna. Naj pustim tukaj nadaljnje podrobnosti in razjasnim zadevo. Le volja do dokončanja zastavljenega cilja me je pripeljala do diplome. In tako polagam na srce tudi vsem občanom Občine Žalec, da lahko le volja, lastna moč in skupno delo pripeljejo do zastavljenega cilja. Vsi se zavedamo, da so ovire bile in bodo vedno nekje na poti. Da pa celotni odbor drži skupaj z občani, jim ustreže v njihovem zaupanju, pa to pomeni že del načrtovane poti proti ciljem, ki smo si jih zadali. Pokažimo, da nam ni vseeno, kaj se dogaja oz. se ne dogaja v Občini Žalec. In pokažimo, da politika ni le krog negativnosti, podtikanj in laži. Če jim je uspelo prepričati mene, potem verjamem, da bo uspelo tudi vam. Jasna Seražin Meško V dnevu žalovanja pišem poslednji prispevek na svoji kratki politični poti. Sočustvujem z vsemi prizadetimi, hkrati pa se zavedam majhnosti in mogočnosti življenja. Z omejevanjem ali varovanjem se ga ne da zajeziti, se ga ne da ukrotiti. Zdavnaj je človek pozabil, da je le del narave in ne mogočno bitje, ki mu je vse dovoljeno. Narava teži k ravnovesju in ko je to porušeno, ga mora vzpostaviti. Lepo je na zadnji seji svetniških skupin nekdo izrekel preprosto misel, da voda vedno steče od tam, kjer je je preveč, tja, kjer je še prostor. Voda, ki je vir življenja, je istočasno uničujoča sila, ki jemlje nazaj, kar ji je bilo stoletja dolgo prizadejano. Tu ne pomagajo obtožbe tistih, ki so trenutno na odgovornih položajih. Odgovorni smo vsi. Dediči civilizacije, ki se je, opita od mogočnosti napredka, ločila od stvarnice, ki »vse ti ponudi«. Ne vem, ali še imamo čas in priložnost opustiti nesmiselne tekme in zaživeti v sozvočju z njo in drug z drugim. Rada bi v to verjela, vendar me stvarnost vsakega dne spominja, da smo zapravili poslednjega jockerja. Ko tudi v trenutkih največje krize iščemo krivdo v drugih ljudeh, je nekaj z nami hudo narobe. Sodba je vedno stvar osebne presoje posameznika in ima z drugim, sploh pa z resnico, malo skupnega. Navajeni smo iskati krivce in odgovornost zunaj. Pa je tam ni. Vsak je v celoti odgovoren samo za svoje misli, samo za svoja dejanja. Kot je zunaj, tako je tudi znotraj vsakega posameznika. Ko je ravnovesje porušeno, se nekaj zgodi, saj je narava življenja taka, da k njemu teži. Ko človek pozabi, da je celota in se preveč istoveti z eno samo vlogo, jo postavlja v svojem življenju na prioritetno mesto, s tem škoduje celosti življenja. Pomembno je, da so urejena temeljna področja, ki zajemajo naše zdravje, odnose (odnos do samega sebe, svojih najbližjih in odnos do avtoritet), delo in denar. Vsi štirje aspekti so enako pomembni, razmerje med njimi pa nam pove, kje smo. Pot je iskanje lastnega ravnovesja in težnje po celovitosti. Vendar tega ne počnemo. Pač pa vse ostalo. Ko krivdo za svoje stanje pripišemo drugim ljudem ali pa zunanjim okoliščinam, smo zapravili vsako možnost za zadovoljno življenje, ki je naša naravna danost. Oddaljujemo se od svojega bistva in izgubljamo občutek za lepoto bivanja. Svojemu nasledniku v občinskem svetu želim veliko modrosti in strasti za delo, ki ga bo opravljal. Strasti, ki ga ne bodo vodile v vneto razpravljanje o pravicah in krivicah, temveč v ustvarjalno komunikacijo za čim lepše življenje v prostoru, ki smo ga izbrali za svoje bivanje. In zaključujem svoj prispevek z besedami Rainerja Marie Rilkeja: »Rad bi vas prosil, kar najbolje znam, da bi imeli potrpljenje z vsem nerešenim v svojem srcu in da bi skušali rešiti vprašanja sama kot zaklenjene izbe in kot knjige, ki so napisane v zelo tujem jeziku. Ne sprašujte po odgovorih, ki Vam ne morejo biti dani, ker jih ne bi mogli živeti. In za to gre, da vse živimo. Živite zdaj vprašanja. Mogoče se bomo potem počasi, ne da bi opazili, nekega daljnega dne vživeli v odgovor.« Lidija Koceli Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. *LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Pogled našega občinskega odbora Demokratične stranke upokojencev na mednarodni dan starejših DeSUS .. v. Gvido Hribar Kai ie z našim .. . J ’ za prihodnost (vašim) denarjem? 0bčjne ža|ec Urška Stropnik Spoštovali ! Vab imo Vas rta otvoritev razstave slikarke lArške Stropnik/ ki jo ob tednu otroka prireja 2KST Žalec v tcmek/ 2. oktobra 2007/ ob d9. uni v avli Doma II. slovenskega tabona in katene pokrovitelj smo tudi mi v Občinskem odboru .Liberalne demokracije Slovenije i2 Žalca. Za prigrizek bo skrbel jVTi^an Ojsteršek iz Oostišča ALran \z Trnovca pri Dramljak/ za pijačo pa bo poskrbelo podjetje Vitica iz Ootovelj. Vabljeni! Vsekakor je smiselno. Da pogledamo malo nazaj v preteklost, če želimo ugotavljati pomen dneva, ki ga tudi v Sloveniji praznujemo 1. oktobra. Povedati moram, da je že v letu 1990generalna skupščina OZN določila ta dan za praznovanje. Na ta dan se organizirajo različne proslave, katere pa so v večji meri povezane z uradnimi proslavami naše države; pa tudi na občinskih in krajevnih nivojih. Vse aktivnosti pa so v veliki meri odvisne od same zavesti ljudi, kateri živijo v tej naši družbi, kateri se zavedajo, da bodo prej ko slej postali člani teh starajočih se ljudi in, da bo hkrati lepo, če se bo na stara leta kdo želel izpostavljati za starajoče se generacije posameznikov v slovenski družbi. Mi v Demokratični stranki smo eni od tistih, ki smo v svoji zavesti in hkrati pripadnosti prevzeli odgovornost starajoče se družbe in ustanovili stranko zato, da bomo lahko preko nje opozarjali na nepravilnosti ter jim poizkušali zagotoviti solidno in hkrati dostojno življenje. Da bi bila skrb v največji meri zagotovljena imamo tudi Vlado, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, nevladne organizacije, univerze in privat sektorje; vse z namenom za boljše in solidnejše življenje ljudi III. življenjskega obdobja. Možnosti so različne. V veliki meri jih vidim v zadoščanju potreb v kulturnih dobrinah, v oblikah druženja, v izobraževalnih procesih, v obliki ohranjanja zdravja, tekih, pohodništvu, rekreaciji, s čim daljšo ohranitvijo delovnega mesta. In kdo naj bi bil starejša oseba? Če iščemo definicijo lahko ugotovimo, da o starejši osebi govorimo takrat, ko nam je življenje dopustilo 60 ali več let. Če se hočemo Slovenci imeti za humane potem mora biti naša skrb, da takšnim osebam omogočimo dostop do ustrezne hrane, oblačil, solidnih stanovanjskih razmer, do ustreznega zdravstvenega varstva ter jim omogočiti varstvene izobraževalne in poklicne programe. Prav je, da takšni ljudje živijo v okolju, ki je prijazno, dostopno in varno. Najbolj bistveno med temi kazalci pa mora biti v prihodnje skrb do zaščite in negovanja v času starosti, še posebej takrat, ko pričnejo moči jenjati. V stranki smo prepričani, da starejši ne želijo biti odmaknjeni od informacij od samih družbeno političnih dogajanj, saj smo prepričani, da je potrebno tem ljudem pomagati preko bogatih izkušenj, ki jih imamo danes, preko ustanov, ki so za takšne namene zadolžene. In kar naenkrat smo v obdobju staranja, v katerem nas vse bolj pritegnejo vprašanja neuresničenih želja na področju lastne izpolnitve. Zavedamo se, da živimo v družbi, katera skrbi za takšna obdobja. Kot stranka upokojencev pa obstojamo zato, da opozarjamo na nepravilnosti naše družbe, da s svojo politično modrostjo prispevamo k vrednotenju ljudi III. življenjskega obdobja. V prihodnosti pa moramo gledati, da bi prišlo v Sloveniji še do boljše med generacijske povezave, solidarnosti, do tistih pozitivnih stičnih točk, ki bi nas Slovence združevale. Iskrene čestitke v imenu Občinskega odbora DESUSa vsem članicam in članom naše stranke ob praznovanju našega velikega dne, 1. oktobra, ki bo skoraj tu. Predsednik občinskega odbora DESUS Žalec Ivan Jelen Za odgovor na to vprašanje je potrebno odgovoriti na nekaj preprostih vprašanj. Kdo troši naš (vaš) denar? Župan Posedel. Kdo nadzira župana Posedela? Odgovor je preprost - nihče. Kdo naj bi nadziral župana Posedela? Nadzorni odbor. Zakaj nadzorni odbor župana Posedela ne nadzira? Ker župan tega ne dovoli, saj nadzora ne želi. Zakaj naš župan nadzora ne dovoli in ne želi? Ker mu do nadzora ni - morda se nadzora boji. Zakaj bi se župan nadzora bal? Sam vem, morda veste tudi vi... Kaj krši naš župan, ker ne priznava občinskega nadzornega odbora in ONEMOGOČA DELOVANJE NADZORA, ki vrši nadzor nad porabo proračunskih sredstev? Krši zakonodajo, saj ignorira 32.A člen Zakona o lokalni samoupravi, ki narekuje konstituiranje Nadzornega odbora občine v 45 dneh po konstitutivni seji Občinskega sveta - kar pomeni, da bi se nadzorni odbor v naši občini MORAL konstituirati najkasneje do dne 29.12.2006. Ignorira pravno mnenje za to pristojne Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki pravi, da je nadzorni odbor veljavno konstituiran. Ne meni se za mnenje upravnega sodišča (sledi v nadaljevanju). ŽUPAN SE V OBRAMBO LASTNIH INTERESOV ZATEKA K IGNORIRANJU ZAKONODAJE IN MNENJ TISTIH, KI SE SPOZNAJO NA PRAVO V NAŠI LJUBI DRŽAVI - CENO ZA TO (PA ŠE ENKRAT VEČ) PLAČUJEMO VSI SKUPAJ. Kaj navaja župan Posedel v svoj zagovor? Izgovarja se na postopek, ki teče na upravnem sodišču, ker se je ena izmed neizbranih kandidatk nadzornega odbora pritožila, ker jo občinski svet ni potrdil za dovolj kompetentno, da bi lahko kandidirala na mesto v nadzornem odboru (pa je uspešna žalska podjetnica). Po tem postopku bi se verjetno izgovarjal, da mora biti končan postopek pred vrhovnim in nato pred ustavnim sodiščem, ter po tem, da mora biti končan postopek pred Evropskim sodiščem pravice v Luksemburgu itd.. KAR PA NE DRŽI - NOBEN POSTOPEK PRED SODNIMI ORGANI NE ZADRŽI IZVAJANJE NADZORA, SAJ JE JAVNI INTERES - INTERES VSEH NAS - NAD INTERESOM POSAMEZNIKA IN TO JE INTERES PO NADZIRANJU PORABE NAŠIH SREDSTEV - kar je zapisalo tudi upravno sodišče v odgovor na zahtevo za zadržanje postopka konstituiranja nadzornega odbora. Zakaj naj nadzorni odbor župana nadzira? KER GA MORA! To veleva zakon! Ker je nadzor nad tem, kako se troši davkoplačevalski denar, ena temeljnih pravic davkoplačevalcev, ker v poslovanju občine ni in ne sme nič biti skrito, ker razpolaga letno s cca 14. mio € našega (vašega) denarja, ker imamo (imate) pravico vedeti, ali se ta denar troši skladno z zakonodajo ali se troši namensko in ali se troši racionalno, ker se ko v svoje pisemce župan zapiše »kaj pa je nekaj mesecev, ko nimamo nadzornega odbora v primerjavi s celim mandatom ah celim življenjem« norčuje iz vseh tistih, ki so mu na volitvah zaupali vodenje te občine. KER SE POŠTEN ŽUPAN NE BOJI NADZORA, ŠE VEČ - ŽELI SI NAJBOLJ KVALITETNIH NADZORNIKOV. Zato, ker je nadzorni odbor tretji organ lokalne samouprave. Zato, ker si nihče ne predstavlja delovanja D.D. brez nadzornega sveta (pa je tam denar, povečini, samo nekaj posameznikov), denar vseh nas (ki pa bi moral biti svetinja) pa je lahko brez nadzora. Kako naj nadzorni odbor župana nadzira? V skladu s svojimi pristojnostmi, ki mu jih podeljuje veljavna zakonodaja. Z vso odgovornostjo, v prid občank in občanov, brez uklanjanja pritiskom posameznikov in z največjo možno mero strokovnosti. Spoštovane občanke in občani, V vašem interesu je, da oblastniki z vašim denarjem, mimo vas, ne morejo in ne smejo početi vsega, kar si zamislijo. Zato Vas pozivam, da vsakdo izmed Vas po svojih močeh prispeva z dejanji po lastnem izboru k temu, da Posedel dobi jasno sporočilo, DOST MAM, kršenja in ignoriranja zakonodaje. Gvido Hribar Z olimpijskeo gasilsko reprezentanco Tekmovalo kar 1150 gasilcev okviru kmetijsko-živilskega sejma, je vino chardonnay -izbor člana in predsednika Društva savinjskih vinogradnikov Silvestra Mariča iz Petrovč - prejelo naziv ŠAMPION. Na tekmovanju je sodelovalo 656 vin iz Slovenije, Hrvaške, Makedonije, Avstrije, Nemčije, s Slovaške in iz Srbije. Maričevo vino je bilo v kategoriji belih mirnih vin nearomatičnih polsladkih sort najboljše. Priznanja so podelili na Mednarodnem kmetijsko-ži-vilskem sejmu v Gornji Radgoni. Podelitve se je udeležilo več kot 80 savinjskih vinogradnikov in predstavnikov Občine Žalec na čelu z županom Lojzetom Posedelom. T. T. Andražanom pokal v trajno last Vino Silva Mariča prejelo naziv Šampion Minister za kmetijstvo RS Iztok Jarc podeljuje priznanje Silvu Mariču Na 33. odprtem državnem SLOVENIJA GORNJA RAD-ocenjevanju vin - VINO GONA, ki je potekalo v Gasilska zveza Žalec je v Športnem centru Žalcu drugi vikend septembra pripravila letošnje tekmovanje pionirk, pionirjev, mladink, mladincev, članic in članov v gasilskih veščinah. Nastopilo je kar 115 desetin iz prostovoljnih gasilskih društev petih občinskih poveljstev. Pri pionirkah in mladinkah sta zmagali desetini z Gomil-skega, pri pionirjih in mladincih pa desetini iz Andraža nad Polzelo. Pripravili so tudi tretjo tekmo v ligi savinjsko-šaleške regije za letošnje leto. Pri pionirkah je zmagala desetina Šmartnega ob Paki, pri pionirjih desetina iz Andraža nad Polzelo, pri mladinkah desetina z Gomilskega in pri mladincih desetina iz Zreč. Na nedeljskem tekmovanju je pri članih A nastopilo kar 33 desetin, zmagala pa je desetina iz Andraža nad Polzelo, pri članih B desetina iz Braslovč, pri članicah A desetina iz Andraža nad Polzelo, članicah B desetina s Polzele, pri starejših gasilkah in gasilcih pa sta bili najuspešnejši desetini Prostovoljnega gasilskega društva Kasaze-Liboje. T. Tavčar Med nastopom najmlajših gasilcev Ekipa mladink z Gomilskega s poveljnikom GZ Slovenije Ernestom Eöryjem in Matjažem Klaričem, braslovškim županom Markom Balantom, predsednikom GZ Žalec Fracijem Skokom, poveljnikom GZ Žalec Francijem Naraksom in vodstvom ekipe mladink z Gomilskega V dvorani Kulturnega doma na Gomilskem so pripravili srečanje slovenske gasilske mladinske reprezentance, ki je nastopila na 16. gasilskih olim-pijskih igrah na Švedskem. Srečanje oziroma sprejem je pripravila Gasilske zveza Slovenije v sodelovanju z Občino Braslovče, Gasilsko zvezo Žalec in Prostovoljnim gasilskim društvom Gomilsko. Mladinsko reprezentanco so zastopali mladinci PGD Nova Cerkev in mladinke PGD Gomilsko. Gasilke z Gomilskega so osvojile tretje, mladinci pa dvanajsto mesto. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravile mlade gasilke, članice olimpijske ekipe z Gomilskega, so zbranim spregovorili predsednik domačega gasilskega društva in predsednik GZ Žalec Franci Skok, braslovški župan Marko Balant, Dejan Žele s celjske izpostave za zaščito in reševanje in ob koncu predsednik GZ Slovenije Ernest Eöry, ki je skupaj s poveljnikom GZ Slovenije Matjažem Klaričem podelil priznanja vsem mladim ter pokal za tretje mesto gasilkam z Gomilskega. Z minuto molka so se poklonili 11 gasilcem iz sosednje Hrvaške, ki so v požaru izgubili življenja. T. Tavčar Predstavniki Območnega združenja borcev za vrednote NOB Žalec so v začetku septembra na povabilo poslanca Ivana Jelena obiskali Državni zbor Slovenije. V Ljubljano se jih je podalo kar 50. »Že pred parlamentom sta nas pričakala naš gostitelj Ivan Jelen in minister za obrambo in predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec. V zgradbi sta nas oba S tekmovanja Prostovoljno gasilsko društvo Braslovče je pripravilo 13. tradicionalni turnir za Prostovoljno gasilsko društvo Polzela je pripravilo že deseto tradicionalno tekmovanje v vaji z motorno brizgalno za prehodni pokal Polzele. Tekmovanja se je udeležilo 14 tekmovalnih enot iz prostovoljnih gasilskih društev gasilskih zvez Žalec, Prebold in Zgornje Savinjske doline, potekalo pa je v moški in ženski konkurenci. V kategoriji gasilk - članic so prvo mesto osvojile gasilke iz Andraža nad Polzelo, druga prijazno nagovorila in povedala nekaj značilnosti našega najvišjega državnega telesa,« je ob tem povedal Janez Meglič, »mnogi naši člani so prvič prestopili prag tega hrama. Skrbno smo prisluhnili Zvonimirju Renku, ki nam je imenitno predstavil zgodovino in namembnost te za Slovenijo tako znamenite zgradbe. Zgrajena je bila že leta 1959 za potrebe takratne Skupščine prehodni pokal Hmeljarska kobula in gasilsko tekmovanje za memorial Žiga Rožiča. je bila enota iz Matk in tretja enota iz Kaplje vasi. Pri čla- Med nastopom članic SR Slovenije. Spreminjala so se tudi imena zborov, njihovo število in pristojnosti. Impozanten in poučen je prikaz zgodovine Slovencev v preddverju velike dvorane. Ob pogostitvi, tudi s pecivom naših vrlih udeleženk s Ponikve, je v veliki sejni sobi tekla beseda o raznih aktualnih vprašanjih, med drugim tudi o občutljivih vojnih zakonih in o za nas vedno zanimivi pokojninski zakonodaji,« je dodal Janez Meglič. Obisk so potem nadaljevali v Muzeju novejše Deset moških in šest ženskih desetin se je pomerilo v suhi vaji - tridelnem napadu. V članski konkurenci je zmagala desetina Prostovoljnega gasilskega društva Andraž nad Polzelo, ki je zmagala tretjič zapored in tako pridobila prehodni pokal Hmeljarske kobule v trajno last. Druga je bila desetina Prostovoljnega gasilskega društva Motovilci z Goričkega in tretja desetina iz Letuša. Pri članicah je zmagala desetina Andraža nad Polzelo pred desetino Prostovoljnega gasilskega društva Groblje in desetino Tovarne nogavic Polzela. T. T. nih je prav tako zmagala enota iz Andraža nad Polzelo pred prvo enoto iz Braslovč in drugo enoto Prostovoljnega gasilskega društva Dobrovlje. T. Tavčar zgodovine Slovenije, kjer so si ogledali stalno razstavo Slovenci v 20. stoletju. Ob povratku proti Savinjski dolini pa so se ustavili na Brdu pri Lukovici v Čebelarskem centru Slovenije in med drugim prisluhnili kratki predstavitvi pomena čebelarstva za naše gospodarstvo. »Polni prijetnih vtisov in trajnih spominov smo popotovanje ob povratku popestrili s partizanskimi in narodnimi pesmi,« je opis prijetnega doživetja zaključil Janez Meglič. L. K. CENTER 1 prevajanje, izobraževanje in svetovanje e-naslov: jevremovic.vesna@gmail.com gsm: 031 323 497 izvajanje v Žalcu, Velenju in Mozirju IZOBRAŽEVANJE ZA ODRASLE IN OTROKE > NEMŠČINA, ŠPANŠČINA, ANGLEŠČINA individualni in skupinski tečaji, informacije na gsm: 031 323 497 (Vesna). > USTVARJALNE DELAVNICE - slikanje na svilo, ustvarjanje s papirjem in naravnimi materiali, aranžiranje, božično ustvarjanje, informacije na gsm: 031 512 940 (Barbara). > TRŽNA KOMUNIKACIJA - priporočamo malim podjetnikom in turističnim kmetijam, informacije na gsm: 031 581 888 (Maruša). REKREACIJA IN ZDRAVJE > NORDIJSKA HOJA - primerna je za ljudi vseh starosti, zlasti pa se priporoča tistim, ki imajo težave s povečano telesno težo, osteoporozo, bolečinami v sklepih, informacije na gsm: 031 642 652 (Katjuša). Obisk v DZ Slovenije Pokal v Andraž Uspešni veterani Na posnetku: gasilski veterani V letošnjem letu se gasilski veterani iz PGD Kasaze - Liboje tako uspešnih uvrstitev niso nadejali, čeprav so na vajah pokazali dobro znanje in hitrost. Veterani so namreč za prva mesta osvojili kar 7 in veteranke 5 pokalov. Na tekmovanju rudarjev in energetikov Slovenije sta tako moška kot ženska ekipa osvojili prvo mesto in prehodna pokala, ženske tudi v trajno last, saj so zmagale tretjič zapored. Prav tako sta bili obe ekipi najuspešnejši na tekmovanju Gasilske zveze Žalec, ki je potekalo 9. septembra. Poleg tega so moški osvojili prvo mesto in prehodni pokal na tekmovanju v Šaleku pri Velenju ter prvo mesto in prehodni pokal na tekmovanju za Pokal C-Ringa, ki ga organizira PGD Groblja. Vseh uspehov so zelo veseli, a kot pravijo, pomembnejša od pokalov sta tekmovalni duh in prijetno druženje, ki ga na gasilskih srečanjih ne manjka. D. N. nicah Lojzka Jelen s Ponikve, v streljanju z zračno puško pri članih Bogdan Pečečnik s Ponikve in pri članicah Pavlina Glušič iz Vrbja. Ekipno so prvo mesto osvojili upokojenci s Ponikve, pred Andražem in Šempetrom. T. Tavčar Upokojenci tekmovali Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je v okviru praznovanja praznika občine Polzela pripravilo športno srečanje upokojencev iz trinajstih društev Spodnje Savinjske doline. Člani in članice so se pomerili v ruskem kegljanju, metanju kroga in pikada ter v streljanju z zračno puško. Skupaj jih je nastopilo več kot dvesto. Zmagovalci so postali v ruskem kegljanju pri članih Egon Vočko iz Društva upokojencev Šempeter, in pri članicah Jožica Lužar iz Vrbja, v pikadu pri članih Pero Karlaš iz Griž in pri članicah Magda Gabršek iz Petrovč, v metanju krogov pri članih Ferdo Viharnik iz Prebolda in pri čla- S tekmovanja v streljanju z zračno puško Tradicionalno na Golavi Že nekaj let se v Lovskem domu na Golavi nad Preboldom srečujejo člani preboldskega občinskega odbora stranke DeSUS, upokojenci in drugi občani Občine Prebold. Namen srečanja je predvsem druženje članstva in somišljenikov, hkrati pa je to tudi priložnost, da spregovorijo o svojem delu, aktivnostih in pogledih na aktualna politična dogajanja. Na srečanju, ki je bilo v soboto, 15. septembra, je o delu poslanske skupine DeSUS in njihovih pogledih na dogajanja v parlamentu in koaliciji obširneje spregovoril poslanec stranke Ivan Jelen. Pohvalil je preboldski občinski odbor in njihovega predsednika Franca Kukovnika. Zbranim je spregovoril tudi preboldski župan Vinko Debelak, ki je med drugim povedal, da bodo dom starejših občanov začeli graditi najkasneje 1.5. 2008, ko je investitorju postavljen tudi rok za odložitev plačila nadomestila za stavbno zemljišče. Pri pridobivanju koncesije bo pomagal tudi poslanec Ivan Jelen, ki bo organiziral srečanje z ministrico za delo, socialne zadeve in družino Marjeto Cotman. V stranki DeSUS bodo na bližajočih se predsedniških volitvah podprli Danila Tiirka, sicer neodvisnega kanditata, ki ga podpirajo Socialni demokrati in združenje Zares. V občinskem odboru so upali na njegovo in na udeležbo ministra Karla Erjavca na Golavi, a sta se opravičila zaradi drugih obveznosti. V kulturnem programu so nastopili ljudski pevci Prijatelji 6 Še. D. N. Delovni petrovski upokojenci Skupina petrovskih upokojencev pri delu Člani Društva upokojencev Petrovče so v okviru programa dela pri rekreacijskem centru v Rušah prejšnji teden opravili širšo delovno akcijo ureditve in posodobitve pokritega prostora, kjer je lahko pod streho 80 ljudi. Prepleskali so tudi vse mize in klopi, nekaj pa so jih zamenjali za nove. Kot je povedal predsednik Društva upokojencev Petrovče Ivan Glušič, je v prostovoljni delovni akciji, ki je potekala tri dni, vsak dan sodelovalo od 12 do 15 članov, ki so opravili delo, za katerega bi bilo treba odšteti več sto evrov. Sredi meseca so praznovali šesto obletnico brunarice v rekreacijskem centru, kjer so pripravili tudi slovesno odprtje. T. T. Telefon: 03/712 12 80 Športno srečanje ob prazniku Dobitniki medalj in pokalov tokratnega športnega srečanja Zveza društev upokojencev Občine Žalec je tudi letos v okviru praznika Občine Žalec organizirala športno srečanje društev. Ekipe so se med sabo pomerile v treh disciplinah. Tekmovali so v streljanju z zračno puško, metanju pikada in krogov. V streljanju so bili najboljši strelci DU Zabukovica-Griže, drugo mesto je osvojila ekipa DU Žalec in tretje ekipa DU Levec. Najboljši posameznik je bil Bogdan Pečečnik iz DU Ponikva. Pri ženskih ekipah so bile najboljše strelke iz DU Vrbje, druge so bile članice DU Petrovče in tretje strelke iz DU Ponikva. Med posameznicami je najboljši rezultat dosegla Pavlina Glušič iz DU Vrbje. V metanju pikada so bile pri ženskah najboljše članice iz DU Kasaze-Liboje, drugo mesto so zasedle tekmovalke iz DU Zabukovica-Griže, tretje pa tekmovalke iz Vrbja. Pri moških ekipah so prvo mesto osvojili športniki iz DU Zabukovica-Griže, drugi so bili člani DU Šempeter in tretji člani DU Kasaze-Liboje. Med posameznicami je bila najboljša IME Topolovčeva iz Gotovelj, med posamezniki pa IME Kričej iz Šempetra. V metanju krogov so najboljši rezultat dosegle tekmovalke iz Žalca, druge so bile tekmovalke s Ponikve in tretje tekmovalke iz Gotovelj. Pri moških pa so bili v metanju krogov najuspešnejši tekmovalci iz Žalca, na drugo mesto so se uvrstili tekmovalci s Ponikve, tretje mesto pa so zasedli Vrbenčani. Pri ženskah je najboljši rezultat dosegla Alojzija Jelen s Ponikve, pri moških pa je bil najuspešnejši Marjan Goršek iz Žalca. Udeležence tekmovanja je pred začetkom pozdravil župan Lojze Posedel in jim zaželel uspešno tekmovanje in prijetno druženje. Medalje in pokale sta najuspešnejšim podelila predsednik ZDU Žalec Jože Glinšek in podpredsednica DU Žalec Vera Žohar. D. Naraglav Invalidi za ohranjanje pravic Medobčinsko društvo invalidov Žalec je v gostišču Rimljan v Šempetru tudi letos organiziralo tradicionalno srečanje invalidov. Srečanja se je udeležilo več kot 160 invalidov in njihovih spremljevalcev ter predstavnikov občin. Zbranim je dobrodošlico najprej izrekel predsednik MDI Žalec Janez Meglič ter pohvalil delo žalske in ostalih občin, ki si prizadevajo narediti mesto in kraje čim bolj prijazne invalidom. Poudaril je, da so invalidi danes že mnogo bolj zadovolji s stanjem odpravljanja arhitektonskih ovir in možnostjo vključevanja v družbena dogajanja, vsekakor pa si želijo, da bi se ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. Povedal je, da so tudi v njihovem društvu zbrali 1500 podpisov za ohranjanje teh pravic v Sloveniji in Evrop- Utrinek s srečanja invalidov ski uniji. Udeležence sta nagovorila tudi predsednik DDI Slovenije Drago Novak in regijski koordinator DDI Celje Valter Golob ter predstavniki občin Spodnje Savinjske doline. Janez Meglič, ki je tudi povezoval uradni del srečanja, je namenil poseben pozdrav trem najstarejšim udeleženkam srečanja, 92-letni Dragici Plevnik in 94-letnima Mariji Svet in Eriki Virant. Izpostavil pa je tudi pesnico Nušo Ilovar iz Žalca in Petra Planinška iz Petrovč. Za kulturni program in družabno vzdušje so poskrbeli Duo Fonzi Lesjak in Leon Perdan, pevke iz Vrbja in slepa glasbenica Petra Rom iz Liboj. D. Naraglav Koronarni klub ponovno aktiven Poletje je mimo in Koronarni klub Savinjska dolina Žalec, ki ga vodi Miha Randl iz Šempetra, je v ponedeljek, 3. septembra, v društvenih prostorih organiziral predavanje z naslovom Promocija zdravja. Naslednji dan so začeli z redno telovadbo po ustaljenem urniku. Na stadionu so opravili test hoje na 2 km, prejeli pa so tudi izvide, ki bodo v pomoč njihovim vaditeljicam. V sredo, 5. septembra, so prisluhnili predavanju o dejavnikih tveganja, kot so krvni tlak, maščobe v krvi in krvni sladkor. Sledil je pogovor o testu hoje in drugih aktualnih vprašanjih. Predavanje, ki je bilo organizirano v sodelovanju s CINDI Žalec, je pripravila medicinska sestra Majda Donko s sodelavci. V preteklih dneh se je nekaj članov odpravilo na aktivno skupno dopustovanje v Poreč. Redna telovadba poteka po ustaljenem urniku štirikrat na teden v prostorih nad Jutekso-vo industrijsko prodajalno vsak torek in petek ob 9. uri, vsak ponedeljek in sredo pa ob 15.30. K vadbi in drugim aktivnostim vabijo vse, ki imajo tovrstne zdravstvene težave, pa tudi tiste, ki želijo več narediti za svoje zdravje. D. N. »Ponosen sem, da sem Savinjčan!« Iskreno ganjeni Zvone Štorman Z zgornjim stavkom se je Zvone Štorman, priznani gostinec iz Šempetra v začetku septembra na slavnostni seji žalskega občinskega sveta v Domu II. slovenskega tabora, zahvalil za podelitev naziva častni občan. Iskrena sreča in hvaležnost sta bila v besedah njegove zahvale in ne bomo se zmotili, če rečemo, da je po 42 letih dela v gostinstvu, ko razpolaga zli gostinskimi lokacijami z okrog 250 zaposlenimi po celotni Celjski regiji in z uspešno ter priznano blagovno znamko Štorman, še vedno zelo skromen. Zase pravi, da prostega časa nima, niti ga ne potrebuje, saj ga porabi za goste v svojih lokalih, za osebje in za družino. Gostinstvo ne more biti vzporeden poklic ali hobi, dobro gostinstvo je življenje, je mnenja nov častni občan Žalca. Najbrž so poleg njegovih podjetniških uspehov tudi to razlogi za častni naziv, ki so si ga doslej v Žalcu prislužili le ljudje iz umetniških krogov, slikar Rudi Španzel, oblikovalec Oskar Kogoj in pisateljica Jelica Žuža. Hotelu CeleiavCelju. V tistem hotelu, ki ga je 34 let kasneje kupil in uredil v skladu z desetletnimi izkušnjami in z ljubeznijo do gostinskega poklica. Zase pravi, da je kuharstvo še vedno njegova prva ljubezen in da bi se za ta poklic odločil še enkrat. V časih, ko je hodil sam v šolo, se zanj ni odločalo toliko fantov. »V dveh razredih s po 30 učenci smo bili samo trije fantje,« pravi Zvone in dodaja, da je zdaj ravno obratno. Čeprav z zaskrbljenostjo ugotavlja, da interes za poklice v gostinstvu pri mladih upada. Na Zvonetovo profesionalno življenje, pa tudi na kasnejšo lastno podjetniško pot je verjetno najbolj vplival njegov odhod v Nemčijo, kamor je odšel z dvajsetimi leti, takoj po odsluženem vojaškem roku. Za delo v tujini sta mu delovno vizo že pred tem uredila prijatelja njegovih staršev, znana nemška gostinca slovenskega porekla Šumer in Rupret, ki sta imela v Porurju verigo hotelov. Tam se je Zvone naučil sodobnega gostinskega poklica in pridobil mnogo praktičnih je kot višja medicinska sestra vrnila na otroški dispanzer, kjer je službovala že prej. »Že po enem letu sem spoznal, da to nekako ni to in da bo treba poprijeti še za kaj drugega. Želela in zmogla sva več,« se spominja Zvone. Zato sta se odločila, da bosta v stanovanjski hiši, kjer sta prebivala in je njun dom še danes, naredila bistro. Tudi Milica se je odločila, da pusti službo in se zakoplje v skupen posel. Prvi bistro v Šempetru sta odprla leta 1980. »Spominjam se, da je bil 22. julij, praznik, Dan vstaje slovenskega naroda, zelo lep sončen dan, ko smo odprli bistro. 5 miz noter, ravno toliko zunaj in to je bil naš začetek. Potem pa je kar naprej primanjkovalo prostora, prostore smo širili še leta 1985 in 1990,« pravi Zvone Štorman. Ob tem se tudi mi spomnimo gneče pri Štormanu, ko so gostje čakali v vrstah, da so prišli do mize. Pa nič hudega, je bilo vredno. Daleč naokoli takrat ni bilo takšne postrežbe in ambienta. Pa kuhinja, »mozart medaljon«, »ciganska nabodala«, »Hawai steak«, pa »banana split«, se še spominjamo nekaterih »zvezd« takratnega menija. In neverjetno, gneča od prvega dne naprej. Zvoneta vprašamo, kaj je čarobna formula, pa nam odgovori: »Da delaš tisto, kar rad delaš. Najbrž moraš biti za to rojen. Pa še nekaj, gostinstvo ne more biti vzporedni poklic ali celo hobi, ne smeš se ga lotevati preveč lahkotno. Čeprav moraš biti do gostov vedno prijazen in ustrežljiv in morda zato deluješ tako.« Zvone Štorman počne točno to, vedno je med svojimi gosti, vsakega pozdravi in spregovori z njim kakšno besedo. S svojo prijazno prisotnostjo pa diskretno bdi tudi nad svojimi uigranimi ekipami. »Se zgodi, da sem kdaj tako utrujen, da nisem za med goste. Takrat se raje umaknem, gostom pa res ni treba gledati slabe volje. Vendar potrebujem za ponovno »oživitev« največ eno uro,« pravi Zvone Štorman, ki je redno aktiven kljub temu, da ima v svojih 11 lokalih usklajene in izkušene ekipe, vsega skupaj jih je okrog 250. Družina lokalov se je začela širiti leta 1990, ko so odprli pri Šoferski mamici na Vranskem. »Z očetom sva šla k Šoferski mamici na ribe, pa sva opazovala gospo Ivanko, kako je z oporno palico že težko hodila med mizami. Sem kar čutil, da bi bilo prav, da pomagam in sem šel pomivati kozarce. Vmes sva ga. Ivanki rekla bolj za hec: Gospa Ivanka, bomo mi to poštimali, kaj se boste vi še kar »matrali«. Potem sva šla. Pa nas je poklicala čez dva ali tri dni in rekla, da bi se pogovorili o tem in smo udarili. Danes je gospa Ivanka stara 82 let in mislim, da je z našim naje-mništvom zadovoljna. Imamo zelo dobre odnose,« pojasnjuje svojo odločitev o prvi širitvi na druge lokacije. Potem se je začelo obdobje, ko so kandidirali za lokacijo Lopata ob avtocesti in Zvone se spominja ostrih pogojev in da je bilo takrat rečeno, da bo koncesionar moral plačati koncesnino takoj, ko je rok za odprtje gostinskega lokala ob avtocesti, tudi če mu še ne bi uspelo odpreti. Pravi, da je bilo veliko navzkrižnega »streljanja« in mnogim od nas je ostalo v spominu, da je Zvone Štorman to bitko izgubil, menda pred »politično« močnejšo gostinko Plesnikovo iz Logarske doline. Danes lahko vidimo, da počivališče Lopata še vedno nima spodobnega gostinskega lokala. Zvone Štorman pravi, da tudi njega ne zanima več »Če bi takrat ugriznil v ta lokal, potem se ne bi odločil za nakup hotela Štorman. Zdaj mi ni žal, hotel Štorman oz. nekdanji hotel Celeia je mesto, kjer sem začel. Zato sem z njim na nek način čustveno povezan. Pa tudi bojazen, ki je takrat obstajala, da bodo ob izgradnji avtocest odšli vsi gostje in je zato treba ponujati svoje storitve tam, kjer bodo šli mimo po novem, se je pokazala kot neupravičena. Ljudje so pripravljeni za kakovostno storitev in dobro počutje narediti tudi kakšen ovinek.« Sicer pa je po Šoferski mamici Štorman odpiral nove lokacije na 2 do 3 leta in kljub iz leta v leto bolj gosti konkurenci so ljudje tudi v drugih krajih prepoznavali njegovo blagovno znamko in jo tudi dobro sprejeli. »Pozna se, da smo odprti 365 dni v letu. Ne ravnamo se po času, pač pa po gostih,« je prepričan Zvone Štorman. Med lokali so mu vsi, vsak na svoj način pri srcu, a Šempeter je vendarle njegov domicil, hotel Štorman pa njegov gostinski začetek... Del formule za uspeh je najbrž tudi načrtno vzgajanje kadrov in sodelovanje s Srednjo gostinsko šolo v Celju. Večina sedanjih Zvonetovih sodelavcev je začela pri Štormanu s prakso v času šolanja. Potem pa so se zaposlili in so imeli že veliko izkušenj. »Tudi šefe novih lokalov nismo nikoli iskali preko razpisov, vedno znotraj osebja. Tudi fluktuacija je majhna. Razpolagamo z res dobrim kadrom,« pravi Zvone, ki se spominja, da je bila mladim praktikantom kot mama tudi njegova žena Milica, ki je skrbela, da so imeli prevoz domov, da niso bili lačni, skrbela je za kontakte s starši in šolo. »Tudi sicer je bila Milica velika moč pri razvoju gostiln Štorman. Kot »medicinka« je natančno skrbela za vse živilsko-sanitarne preglede, imela strog nadzor nad higieno in delovanjem hladilnikov, skrbela je za nabavo živil in koordinacijo z vsemi lokali, za toplo urejenost in prijazno opremljenost lokalov in še kaj,« pojasnjuje Zvone, ob tem pa se mu obraz zresni, saj se spomni dogodka pred dobrimi štirimi leti, ko je zaradi nesrečne usode Milica ostala za vedno prikovana na invalidski voziček. Zdaj že 4 leta in 4 mesece potrebuje stoodstotno nego 24 ur na dan in Zvone skupaj s hčerkama Elizabeto in Ano Marijo, z njegovo in Miličino mamo ter zunanjo negovalko brezpogojno skrbi za svojo življenjsko družico na domu. Milica, pa tudi vsi najbližji, so bili z njim tudi v Domu II. slovenskega tabora, ko je bil imenovan za častnega občana. »Tudi ne bi želel, da bi bilo drugače, nikakor ne bi želel tega priznanja sprejeti sam. Prisotnost družine mi veliko pomeni.« Čeprav se je z Miličino boleznijo za vse nekoliko spremenilo. A Zvone pravi, da je zadovoljen z malimi stvarmi. Tako se z užitkom sprehodi čez polje proti Podlogu s svojim pasjim hišnim prijateljem ali pa nahrani ali se kako drugače ukvarja s celo družino malih živali, ki jih imajo doma, v stanovanju, pa tudi v mini živalskem vrtu ob gostišču, ki je prava paša za oči. Zelo rad ima rože in prav rad jim mimogrede posveti kakšno minuto. Zaradi Miličine bolezni se zdaj bolj vrti bližje doma. Sicer pa si je še donedavna privoščil letni vzpon na Triglav, kakšnih dvajsetkrat se je povzpel nanj. Zdaj pa pravi, da niti kondicije nima prave. Na kaj je Zvone Štorman še posebej ponosen? »Naše gostilne so znane po tem, da gostje rastejo z njimi. Nekoč mali gostje so zdaj odrasli ljudje in so še vedno naši gostje. Tudi nismo želeli, da postanemo rezervirani za neke posebne skupine ljudi. Naši gostje so različnih slojev, nazorov, poklicev. Ne klasificiramo in ne obravnavamo ljudi po denarju. Največ mi pomeni, ko kakšen gost reče: ko bom imel pa jaz obletnico, jo bom pa pri Štormanu naredil. To mi pomeni več kot kakršna koli materialna dobrina. Zato rajši pozdravim trikrat, ko pridem v svojem lokalu med ljudi, kot nikoli,« pove Zvone. In načrti? »Dokler se hčeri, sicer obe študentki, Ana Marija celo tik pred diplomo, ne bosta opredelili, katera bo nadaljevala očetovo in mamino delo,« pravi Zvone, bo gonilna sila on sam. »Želim si, da vse lokale tudi v prihodnje vodimo z ljubeznijo in v skladu z željami gostov. Morda nas pritegne še kakšen nov izziv, nikoli ne rečem nikoli...« pravi Zvone in se zraven pošali, da, ko bo star šestdeset let, se bo upokojil in najlepše od tega bo, da bo dal stran »ljudi« in »položnice«, kar pomeni, da se bo »po delovni dolžnosti« ukvarjal samo še z »vsebinskim delom posla« in bil neke vrste svetovalec mladim. Moramo priznati, da si kar težko predstavljamo, da bi Zvone Štorman izpregel in da ga naenkrat gostinstvo ne bi več zanimalo v takšni meri kot zdaj. Kot je večkrat povedal že sam, se v njegovem delu vidi, da je bil rojen za to, kar počne in če si rojen za nekaj, potem te lahko tisto mine samo, ko mineš sam. Zato verjamemo, da bomo Zvoneta Štormana s svojo iskrenostjo in pristno ljubeznijo do svojega poklica in skrbjo za goste, še dolgo srečevali Pri Štormanu po vseh regijah z brezplačnim nasmehom in brezpogojno uslugo. Lucija Kolar TRGOVINA Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003 S SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD Soseska 12,3312 PREBOLD Tel.: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51 GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net Zvone Štorman in župan Lojze Posedel ob »Vseh dosedanjih priznanj sem bil vesel, a na tega sem še prav posebej ponosen!« je bila še ena misel, ki jo je izgovoril na podelitvi v žalskem kulturnem domu Zvone Štorman. Letos spomladi je namreč postal tudi naj Celjan, a čeprav je bil ob tem priznanju počaščen, saj so zanj v projektu mestnega časopisa Celjan glasovali iz krajev, »od koder ni doma«, pa ima priznanje častni občan v domači občini še poseben lesk in prejel ga je ravno na 10. obletnico, ko je prejel grb Občine Žalec. Zvone Štorman je svojo profesionalno pot začel leta 1965, ko je po zaključku gostinske šole, kot kuhar vajenec začel v razglasitvi častnega naziva izkušenj. »V pravih letih sem se naučil prav delati. Spoznal sem, da delo v gostinstvu, če ga delaš s srcem in hočeš biti res dober, ne moreš meriti v urah delovnega časa, ampak v vsebini in naravi dela, ki je usmerjeno v zadovoljstvo gostov,« o svojih nemških izkušnjah pripoveduje Zvone Štorman. Ostal je devet let, pol sam, pol pa skupaj z ženo Milico, s katero se sicer poznata že iz osnovne šole. Korenine in želja po ustvarjanju lastnega družinskega gnezdeca ju je z ženo odpeljala nazaj v domovino, potem ko se jima je še v Nemčiji rodila prva hči Elizabeta. Ko sta se vrnila, je Zvone delal kot natakar v takratni Nami Žalec, Milica pa se ■■pp OBČINA ŽALEC Sobota, 29. september, ob 9. uri pohod: Rogla, Koča na Pesku; odhod s parkirišča Hotela Žalec; Planinsko društvo Žalec in Društvo za kakovostno starost ZIMZELEN Žalec (Irena Potočnik, 040 833 037). Torek, 2. oktober, ob 19. uri odprtje razstave ilustracij Urške Stropnik (ob tednu otroka); Dom II. slovenskega tabora Žalec razstava bo na ogled do 9. oktobra 2007 (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 3. oktober, ob 16. uri (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 4. oktober, ob 19. uri odprtje razstave likovnih del članov Likovne sekcije KUD Žalec (razstava bo odprta do 10. oktobra 2007); Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34); Petek, 5. oktober, ob 17. uri predstavitev knjige Irme Ožbalt Obiravka Micika; Glasbena šola Risto Savin Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 82). Sobota, 6. oktober, ob 6. uri pohod po SPP 1: Loka-Raduha-Grohat; odhod izpred pisarne PD Žalec ob 6. uri, izpred POŠ Trje ob 6.15 (Planinsko društvo Žalec, 041 736 157). Sobota, 6. oktober, od 8. do 12. ure kmečka tržnica pod lipami; središče Gotovelj (Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 6. oktober, od 15. ure dalje Hmeljarski likof; KZ Petrovče (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 7. oktober, ob 9. uri zaključni turnir v tenisu; POŠ Trje (Tenis klub Trje, 041 783 107). Nedelja, 7. oktober, po 14. uri kostanjev piknik na Bukovici; Bukovica (Planinsko društvo Žalec, 051 341 363). Nedelja, 7. oktober, ob 15. uri mladi Petrovčani mladim Petrovčanom, koncert pri Hmeljarskem domu KZ Petrovče; (KD Petrovče, 570 76 08). Ponedeljek, 8. oktober, ob 20. uri gledališki abonma ponedeljek: DUOHTAR POD MUS, burka s petjem in streljanjem (Gledališče Koper in SNG Nova Gorica); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 9. oktober, ob 20. uri gledališki abonma torek: DUOHTAR POD MUS, burka s petjem in streljanjem (Gledališče Koper in SNG Nova Gorica); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 10. oktober, ob 16. uri (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 10. oktober, ob 10. uri "Mi v oktobru”, razstava ob svetovnem dnevu duševnega zdravja (Dom Nine Pokorn) Dom II. slovenskega tabora Žalec; razstava bo na ogled do 15. oktobra (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 11. oktober, ob 19. uri odprtje razstave grafičnih del Darka Slavca, častnega predsednika 13. BIENALA OTROŠKE GRAFIKE (razstava bo odprta do 6. novembra 2007); Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 12. oktober, ob 10. uri slovesnost ob odprtju 13. BIENALA OTROŠKE GRAFIKE; Dom II. slovenskega tabora Žalec (I. OŠ Žalec, 713 24 43). Petek, 12. oktober, ob 10. uri 13. BIENALE OTROŠKE GRAFIKE; I. OŠ Žalec (I. OŠ Žalec, 713 24 43). Petek, 12. oktober, ob 14. uri (do nedelje, 14. oktobra) preko Pohorja s tovornimi konji (za otroke nad 7 let); odhod izpred I. OŠ Žalec (Športno društvo Avantura, 041 687 868). Petek, 12. oktober, ob 19. uri predstavitev pesniške zbirke Nuše Ilovar IGRE USOD; Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 13. oktober, ob 8. uri Oljševa; odhod planincev s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 13. oktober, ob 9. uri pohod na Kum; odhod s parkirišča Hotela Žalec; Planinsko društvo Žalec in Društvo za kakovostno življenje ZIMZELEN Žalec (Irena Potočnik, 040 833 037). Sobota, 13. oktober, ob 9. uri pohod planincev in krajanov na Hom - 27. jubilejni pohod; start izpred OŠ Griže (Planinsko društvo Zabukovica, 041 200 196). Sobota, 13. oktober, ob 10. uri Mladi na Bukovici; Bukovica (Planinsko društvo Žalec, 041 806 122). Sobota, 13. oktober, ob 16. uri kostanjev piknik; Mala Pirešica (Turistično društvo Petrovče, 041 709 156). Sobota, 13. oktober, ob 20. uri O SOLE MIO; večer napolitanskih podoknic, gostja večera Alenka Gotar; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 15. oktober, ob 20. uri dobrodelni koncert Rotary kluba Žalec - orkester slovenske policije s solistom Janezom Lotričem; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 16. oktober, ob 19. uri odprtje razstave likovnih del Barbare Naglič (razstava bo odprta do 30. oktobra 2007); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 17. oktober, ob 16. uri (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 17. oktober, ob 19. uri razstava fotografij članov Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec; Medobčinska matična knjižnica Žalec (MMK Žalec, 712 12 52). Četrtek, 18. oktober, ob 19. uri predstavitev književnih ustvarjalcev Petrovč; Krajevna knjižnica Petrovče (KD Petrovče, 041 974 776). Sobota, 20. oktober, ob 6. uri pohod po SPP 1 : Podljubelj-Dobrča-Tržič; odhod izpred pisarne PD Žalec ob 6. uri, izpred POŠ Trje ob 6.15 (Planinsko društvo Žalec, 041 460 716). Sobota, 20. oktober, od 8. do 12. ure EKO tržnica; pri obrambnem stolpu v Žalcu (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 20. oktober, ob 8.30 plezalna avantura na Vranskem; zbor na Vranskem (Športno društvo Avantura, 041 687 868). Sobota, 20. oktober, ob 9. uri šahovski turnir mladih; Šahovski klub Žalec (Šahovski klub Žalec, 041 522 457). Nedelja, 21. oktober, ob 7. uri preživetje v Iškem Vintgarju; odhod avtobusa izpred Avtobusne postaje Žalec (Športno društvo Avantura, 041 687 868). Nedelja, 21. oktober, ob 8. uri šahovski turnir ciklus 15 minut; Šahovski klub Žalec (Šahovski klub Žalec, 041 522 457). Sreda, 24. oktober, ob 16. uri (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 25. oktober, ob 17. uri cicibanov abonma in izven: LEVJI KRALJ, otroški muzikal (II. osnovna šola Celje); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 26. oktober, ob 20. uri glasbeni abonma in izven: ZLATA DOBA SLOVENSKE POPEVKE, Coda Express, Coda singers in posebna gostja Elda Viler; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 27. oktober, ob 7. uri Svečinska pot; odhod planincev s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501244). Sobota, 27. oktober, 8. uri savinjska orientacijska liga: Ponikva; Ponikva (Planinsko društvo Žalec, 041 460 716). Sobota, 27. oktober, ob 9. uri (do torka, 30. oktobra) Indijansko taborjenje v kampu Gaj (zaključek ob 17. uri); Kamp Gaj (Športno društvo Avantura, 041 687 868). Ponedeljek, 29. oktober, ob 18. uri šahovski turnir ciklus 5 minut; Šahovski klub Žalec (Šahovski klub Žalec, 041 522 457). OBČINA PREBOLD Sobota, 6. oktober, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold - center (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 6. oktober, izlet v neznano; PD Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Petek, 12. oktober, ob 16. uri medobčinska gasilska vaja ob mesecu požarne varnosti; Marija Reka - Smrekovina; GZ Prebold (Branko Verk, 041 783 207). Nedelja, 14. oktober, ob 15. uri revija cerkvenih pevskih zborov dekanije Braslovče; Župnijska cerkev sv. Pavla v Preboldu (Damjan Ratajc, 572 41 83). Petek, 19. oktober, ob 19.30 gledališki abonma: KD Ivan Kavčič Ljutomer: Krivica boli; dvorana Prebold; DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059). Sobota, 20. oktober, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold - center (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 20. oktober, ob 8. uri ribiško tekmovanje - zaključna tekma; mali ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947). Nedelja, 21. oktober, ob 16. uri dobrodelni koncert »Zapojmo za Anin dom« (Nuša Derenda, T ' pravi muzikantje, Slovenski zvoki, Golte, VS Cantemus, Dobroveljski fantje in drugi); Športna dvorana Prebold; Župnijski urad Prebold (Damjan Ratajc, 572 41 83). Nedelja, 28. oktober, ob 16.15 spominska slovesnost pri križu v Marija Reki; Marija Reka; Župnija Marija Reka (Damjan Ratajc, 572 41 83). Ponedeljek, 29. oktober, ob 16. uri komemoracija; osrednji spomenik NOB Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). OBČINA POLZELA Sobota, 14. oktober, ob 8. uri 20. pohod po Andraški poti; Športno igrišče Andraž (Rudi Divjak, 031 525 790). Sobota, 20. oktober, ob 8 uri 20. konstanjeva sobota na Gori Oljki; odhod izpred občinske stavbe (Zoran Štok, 041 754 778). Petek, 26. oktober, ob 18. uri 113. lunahod na Goro Oljko; odhod izpred doma Društva upokojencev Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790). Nedelja, 23. oktober, ob 7. uri pohod po Sromeljski poti-Brežice; odhod avtobusa izpred občinske Zgradbe (Erna Drefenik, 572 01 20). Sobota, 27. oktober, ob 6. uri pohod po Kočevski planinski poti - 1. del; odhod izpred občinske zgradbe na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778). •TURISTIČNI KOTIČEK • Bodite aktivni in se nam pridružite na predstavitvi Nordijske hoje ob ribniku Vrbje. Dobimo se v petek, 5.10.2007, ob 16. uri pred INFO centrom ob ribniku. Z vami bodo izkušeni vodniki ŠPORTSERVISA CELJE , ki vas bodo seznanili z novim načinom telesne aktivnosti v naravi s pomočjo palic. Nordijska hoja je ena najbolj učinkovitih in varnih telesnih aktivnosti, saj je v gibanje vključeno celo telo. Naslednja dobra lastnost tega načina hoje je, da se lahko izvaja preko celega leta. Najpomembneje je, da je primerna za vsakogar in ob aktivni uporabi palic za nordijsko hojo se ohranja naraven vzorec hoje. Poleg dobrega počutja so učinki nordijske hoje še: - krepitev srca in dihal, - poraba kalorij je v primerjavi z normalno hojo višja od 20 -40% - razbremenjujejo se obremenitve sklepov, kolkov in hrbtenice, - izboljšuje se moč rok in ramenskega obroča, ... Vsak korak šteje, zato vas vabimo k vodeni telesni aktivnosti ob ribniku Vrbje vsak petek v mesecu oktobru: Petek, 12.10., ob 9. uri. Petek, 19. 10., ob 16. uri. Petek, 26.10., Ob 9. uri. UDELEŽBA JE BREZPLAČNA! ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec INFORMACIJE: TIC Žalec, tel: 710 04 34, www.zkst-zalec.si KGZS Celje KMETIJSKA ZADRUGA VRANSKO Izpostava Žalec Vransko 59,3305 Vransko Žalskega tabora 1,3310 Žalec Tel: 031 301 316 Tel.: 03 710-17-86 VABITA NA PRIKAZ DELOVANJA SEJALNICE KÖCKERLING HERBAMAT, 2,5 m delovne širine, za direktno vsejavanje v travno rušo. Prikaz bo na travniških in njivskih površinah ob neposredni bližini cestne baze Darsa v Čepljah na Vranskem, v petek, 28. septembra, ob 10. uri pod vodstvom podjetja ROMAX, d.o.o. iz Kranja, mag. Tatjane Pevec in Milana Siršeta Prikaz bo štel za SKOP/KOP, zato ne pozabite na podpis na listo prisotnosti s pravilnim KMG MID-om kmetije. Vabljeni! Milan ŠIRŠE Kmetijska zadruga Vransko Maja KLEMEN COKAN KGZS - Zavod CE OBČINA BRASLOVČE Sobota, 20. oktober, od 8.30 do 11. ure pregled ročnih gasilnikov za občane; Gasilski dom Braslovče (poveljnik Danijel Pantner, 041 783 709) OBČINA TABOR Sobota, 13. oktober, ob 20. uri jesenska veselica s prikazom ličkanja koruze; Dom krajanov Tabor (Društvo podeželske mladine Tabor, 051 234 575). MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC Torek, 2.10., ob 17. uri lutkovna igrica Zajčkov zvonček (za otroke od 2 do 6 let). Vstopnine ne bo. Torek, 16.10., ob 16. uri v Krajevni knjižnici Ponikva Po pravljici diši - pravljična ura in ustvarjalnica z Ireno Verbič. Sreda, 3.10., ob 19. uri razstava Srečanje z rudarsko dediščino (v sodelovanju z Etnološkim društvom Srečno). Nastopil bo Rudarski oktet Velenje. Torek, 9.10., ob 16. uri brezplačni računalniški tečaj za uporabnike: iskanje po Cobissu. Četrtek, 11.10., ob 16. uri Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke -srečanje stanovalcev Doma upokojencev Polzela, Doma Nine Pokorn Pernovo in Našega doma Vransko. Sreda,17.10., ob 19. uri razstava fotografij članov Univerze za tretje življenjsko obdobje. Torek, 23.10., ob 19. uri predstavitev pesniških zbirk Neže Maurer Od mene k tebi in Raj. Četrtek, 25.10., ob 18. uri razstava herbarija Marije Gaber -projekt Poleg branja. Torek, 30.10., ob 17. uri Po pravljici diši - pravljična ura in ustvarjalnica z Ireno Verbič (na temo Noč čarovnic). Skulptura Dragice Čadež v Žalcu Ob leseni skulpturi Dragice Čadež V okviru praznika Občine Žalec so pred Medobčinsko matično knjižnico Žalec odkrili leseno skulpturo akademske kiparke Dragice Čadež. Zbrane je najprej pozdravila direktorica za kulturo na Zavodu za šport in turizem Žalec Lidija Ko-celi, o življenju in delu ume- tnice je spregovorila Alenka Domjan, umetniški vodja centra sodobne umetnosti iz Celja. Med drugim je povedala, da je Dragica Čadež nedvomno med najbolj celotnimi kiparji na Slovenskem in njeno delo poseduje posebno razsežnost v sodobnem kiparstvu. Svo- je likovno znanje je pridobila na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Vse do svoje upokojitve je bila zaposlena kot redna profesorico za kiparstvo na ljubljanski pedagoški fakulteti. Od leta 1963 je sodelovala na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in na tujem. Za svoje delo je prejela več nagrad in priznanj. Mnogi kritiki in pisci, ki se posvečajo njenemu delu, ga razčlenjujejo z različnih vidikov, vsi pa so si edini, da je izjemno kompleksno in hkrati živo v razmišljanju ter dinamično v raziskovanju. Razvoj njenega kiparskega snovanja pa je potekal precej sunkovito in dinamično. Kulturni dogodek je obogatila dekliška tolkalna skupina Šus, pripravil pa Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. T. Tavčar 40 let MPZ Ivan Cankar Tabor Zbor ob svojem jubilejnem koncertu so zaznamovali gostje iz Zasavja. Tretji del večera je pripadal Alenki Lesjak in njenim spremljevalcem. Pesem Vzemi si čas je zapela skupaj z MPZ Ivan Cankar Tabor. Slavljencem je ob jubileju čestital tudi župan Vilko Jazbinšek. Na koncu so skupaj zapeli oba zbora in Alenka Lesjak ob glasbeni spremljavi »Alenkinih fantov«. Dvorano je prevevala pesem Nocoj je pa lep večer in z veseljem so zapeli tudi poslušalci v dvorani. D. Naraglav Moški pevski zbor Ivan Cankar Tabor je pod vodstvom Marjetke Rak ob 40-letnici delovanja pripravil jubilejni koncert, na katerem so kot gostje sodelovali rudarski moški pevski zbor Loški glas iz Kisovca pod vodstvom Alenke Flere Pavlič in gostja - kantav-torica Alenka Lesjak z glasbeno spremljavo članov ansambla Za'ka pa ne: Gašperjem Jazbinškom, Matejem Vidovičem in Blažem Lesjakom. V prvem delu programa so poleg uvodne Prešernove Zdravljice zapeli še pet pesmi. Začeli so s Planinsko rožo G. Ipavca in končali s pesmijo Na trgu skladatelja V. Mirka. Drugi del Moški pevski zbor Ivan Cankar Tabor je bil ustanovljen v okviru Prosvetnega društva Ivan Cankar aprila leta 1967. Na začetku je zbor štel 25 pevcev. Zborovodja je bil Milan Lesjak. Pod njegovim vodstvom je hitro napredoval in iz leta v leto pridobival več pevcev. Nastopali so na vseh občinskih in medobčinskih revijah ter številnih proslavah. Gostovali so v raznih krajih Slovenije, snemali oddajo za RTV ter navezali prijateljske stike s Prosvetnim društvom Slovenec iz Boršta. Več kot 15 let je zbor vodil Milan Lesjak, zadnja leta tudi Stanko Podbregar. Po skoraj 20-letnem delovanju je zbor prenehal z delom, ustanovljen pa je bil MePZ. Toda želja po moškem prepevanju je ostala in leta 1996 je moški zbor ponovno oživel, njegovo vodenje pa je ponovno prevzel Milan Lesjak. Njegova nenadna smrt je pevce močno pretresla, zboru pa je za nekaj časa dirigiral Marko Slokar. Na jubilejnem koncertu leta 2002 se je kot zborovodkinja prvič predstavila Marjetka Rak, hči pokojnega dolgoletnega člana in predsednika zbora Lojzeta Raka. Peli so jih mati moja Med nastopom najštevilčnejše 13-članske družine Kos (Voglje pri Kranju) in Zavr-ška dekleta (Nazarje). Uvodoma je polzelski župan Ljubo Žnidar v svojem nagovoru pozdravil vse nastopajoče in med drugim dejal, naj nadaljujejo z družinskim petjem, ki ohranja stare pesmi in družinske vezi. Vsem nastopajočim so podelili sliko domače likovnice Ide Jevšnik. Ob koncu so vsi nastopajoči zapeli Prešernovo Zdravljico. V okviru prireditve je bila v prostorih Kulturnega doma v Andražu odprta likovna razstava. T. Tavčar V Andražu nad Polzelo so pod motom »Peli so jih mati moja« in v organizaciji KD Andraž pripravili 24. prireditev Družina poje. Tudi letos so se prireditve udeležile družine z vseh koncev Slovenije, pevcem pa je v lepem in sočnem popoldnevu prisluhnilo veliko poslušalcev. Kar 17 družin je pelo stare slovenske pesmi, značilne za določeno področje. Predstavile so se družine Hočevar (Šentjernej na Dolenjskem), Kos (Studence pri Žalcu), Repenšek (Mozirje), Strmšek (Brinjeva gora pri Zrečah), Zavolovšek (Bočna pri Gornjem Gradu), Kovačič (Nova Gorica), Mirkac (Podgorje pri Slovenj Gradcu), Ferme (Trojane), Gregorc (Frankolovo), sestre Kopinske (Cirkulane pri Ormožu), Jakob (Zavrh pri Dobrni) Nedeljko (Savci pri Ormožu), Vidovič (Doleno pri Ptujski gori), sestre iz Orehove vasi (Orehovec pod Lisco), bratje in sestre Ulaga (Laško), Šter Andraški ljubitelji Utrinek z razstave Na predvečer 24. prireditve Družina poje so v Kulturnem domu v Andražu pripravili razstavo likovnih del andraških ljubiteljev slikanja. Sodelovalo je pet likovnih amaterjev, in sicer Zofka Satler, Ida Jevšnik, Diana Grab-ner, Ema Ožir in Marjeta Brunšek. Na ogled so postavili 40 likovnih del, izdelanih v različnih tehnikah. Največ del je prispevala Ida Jevšnik. Ob odprtju se je zbralo veliko domačinov in okoliških ljubiteljev likovne umetnosti. Zbrane je nagovoril predsednik organizacijskega odbora Družina poje Slavko Pižorn, ki je razstavo tudi odprl. V kulturnem programu je nastopila citrarka Janja Brleč iz Laškega. Za program in razstavo je bila odgovorna Martina Ograjenšek. T. T. . jf ! i lift « ——Ma Hi U j mmw\ ■ ’ •P? j j ’ IwtpT MPZ Liedekeanz Kisslegg iz Nemčije in MPZ Marije vnebovzete iz Braslovč pred oltarjem braslovške župnijske cerkve Rešili pred smetiščem Konec avgusta in na začetku septembra je v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec v Novem Celju potekal restavratorski tečaj, ki se ga je udeležilo 9 tečajnikov. Tečaj je potekal vsak drugi dan in je zajemal 6 dni 4-urnega dela in predavanj. Udeleženci so v obdelavo prinesli svoje stare predmete. »Najprej smo se lotili izpiho-vanja črvin, ki je pri enem ogledalu in nočni omarici trajalo ves ponedeljek. Kasneje smo predmete očistili, jih zaščitili pred lesnimi insekti, pri stolih in nočni omarici zakrpah furnir, brusili površine in nato končali z voskanjem. Med delom smo se drug od drugega učili raznih trikov in malih skrivnosti velikih mojstrov,« je povedala vodja tečaja Petra Rems in dodala, da je vsak predmet zgodba zase, ki zahteva različne tehnike in prijeme. Ob koncu tečaja so pripravili okroglo mizo, na kateri so si izmenjali izkušnje, probleme in ugotovitve. »Dosegli smo izjemne rezultate in pred ognjem in smetiščem rešili nekaj predme- tov, dali smo jim svežino in jih no umestili v naša stanovanja,« iz zaprašenih prostorov ponov- je še dodala Petra Rems. L. K. Pevci navdušili Občina in Župnija Braslovče sta v počastitev praznika Marijinega rojstva v župnijski cerkvi v Braslovčah pripravili zborovski koncert, na katerem sta sodelovala Mešani pevski zbor Liedekeanz Kisslegg iz Nemčije in mešani pevski zbor Marije vnebovzete iz Braslovč. Kot gosta sta nastopila Dejan Podbregar s trobento in Tina Novak na orglah. Domači župnijski zbor je bil leta 2007 povabljen v Nemčijo v Kisslegg, kjer so skupaj s tamkajšnjim zborom Lieder-keanz pripravili koncert. Vezi je stkal slovenski rojak Oto Vidic in pevci nemškega zbora so obiskali Braslovčane. Zbora, domači pod vodstvom Mije Novak in gostujoči pod vodstvom Matthiasa Wal-serja, sta pripravila prijeten program. Na koncu so skupaj zapeli pesem G. Verdija Zbor sužnjev iz opere Nabucco. Koncertu je prisluhnilo številno občinstvo, ki je povsem napolnilo cerkev in nastopajoče nagradilo z bučnim ploskanjem. T. Tavčar PREDSTAVLJAMO ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, o.D. mali gradbenik Oto Artelj s.p. Ljubija 122, 3330 Mozirje Tel.:041 799 314 • IZKOPI Z MINI BAGROM • TLAKOVANJE TER UREJANJE OKOLICE • POSTAVITEV ZAŠČITNIH OKRASNIH OGRAJ • MANJŠA GRADBENA DELA Folkloristi od Celja do Žalca Pomembni so temelji Ob občinskem prazniku v Savinovem likovnem salonu v Žalcu vsako leto pripravijo razstavo del enega od pomembnih domačinov. Letos so predstavili delo grafičnega oblikovalca Zdravka Časa iz Žalca, ki je postavil temelje vizualnega komuniciranja v občini in bil med odprtju. Na pomen dela Zdravka Časa je opozoril rojak in častni občan akademski slikar Rudi Španzel, ki je v svojem nagovoru ob odprtju razstave povedal, da Zdravko Čas sicer ni postal umetnik, saj so bili tisti časi izrazito nenaklonjeni umetnosti, grafično obli- kovanje pa je bilo še v povojih. Zato pa je bilo tudi njegovo delo pomembna osnova za nadaljnji razvoj grafičnega oblikovanja v dolini in širše. Razstavo je odprl župan Lojze Posedel. V kulturnem programu ob odprtju razstave je nastopil del kvarteta Zven, in sicer pevca Andrej Bremer in Jože Grobler ob spremljavi harmonikarja Jožeta Škorjanca. K. R. Od Celja do Žalca je ena najbolj znanih ponarodelih pesmi, tak pa je tudi naslov zdaj že tradicionalnega mednarodnega folklornega festivala, ki ga organizirata Folklorna skupina Grifon Šempeter in Kulturno društvo Celjska folklorna skupina. Drugi festival v skupni organizaciji je tokrat potekal kar pet dni, lani le tri. Festival se je pričel s hkratnim nastopom v Celju in Žalcu. Sledila sta dva gala večera, eden v žalskem Domu II. slovenskega tabora in naslednji dan v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Poleg folklornih skupin gostiteljic so na festivalu sodelovali španska oziroma baskovska, poljska in makedonska folklorna skupina, tik pred začetkom pa so sodelovanje odpovedali sicer težko pričakovani Madžari. Direktor festivala Zdenko Štrucl je povedal, da je glavni namen festivala druženje članov folklornih skupin, Razstavi fotografij TROBIŠ JANEZA GOTOVLJE 55 3310 ŽALEC 041 416 780 Na področju Ložnice pri Žalcu in Podvina smo zaposlili novega zastopnika za sklepanje vseh vrst premoženjskih in osebnih zavarovanj občanov, podjetnikov in manjših družb. Avtorji obeh razstav skupaj z Borisom Gorupičem V Savinovem salonu in v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu sta odprti dve razstavi pod skupnim naslovom Žalec - pripovedi o nekih metropolah, otvoritev za obe pa je bila minuli četrtek v prostorih Savinovega salona. Uvodoma je zbrane pozdravila Lidija Koceli, programska direktorica za kulturo Zavoda za kulturo, šport in turizem, nato pa je o obeh razstavah spregovoril umetnosti kritik Boris Gorupič, ki je dejal, da so fotografije Barbare Jakše Jeršič in Staneta Jeršiča, ki so razstavljene v Savinovem likovnem salonu, v novejšo fotografijo prinesle številne novosti, predvsem na področju portreta, oziroma figure. Na tej razstavi sta avtorja kot osrednje delo izpostavila fotografije, posnete pred žalskim kulturnim domom po njunem avtorske videnju, z razpoznavno in izrazito žalsko arhitekturo, kjer sta skupaj z gledališčniki iz Vrbja oblikovala posnetek vrhunskega političnega in gospodarskega srečanja. Druga razstava pa je v avli doma drugega slovenskega ob tem pa širšemu občinstvu prikazati bogastvo in raznolikost ljudskega izročila, ki ga ohranjajo folklorne skupine. Stike navezujejo na podobnih mednarodnih festivalih, ki se jih že več let udeležujeta tudi celjska in šempetrska folklorna skupina. Poleg večernih nastopov so folklorne skupine nastopile tudi v trgovskih centrih Tuš, Mercator in Citycenter v Celju. K. R. tabora, kjer sta avtorja Herman Čater in Jure Kravanja, izhajala iz raziskovanja mesta Žalec in odkrivanja njegovega bogastva v različnih detajlih. Ti nam govore, da je koncept njene sestave originalen, prisoten le tukaj in zdaj. Hkrati pa razpolaga z občimi značilnostmi, ki jih znova lahko postavljamo v širše dojemanje novejše arhitekture. Razstavi je odprl žalski župan Lojze Posedel, ki se je vsem avtorjem zahvalil za zares bogati in izvirni predstavitvi, ki bosta odprti v Savinovem salonu do 3. oktobra, v avli Doma pa do 1. oktobra. T. Tavčar Iz odprtja razstave drugim prvi mentor zdaj priznanemu akademskemu slikarju in grafiku Rudolfu Španzlu. Zdravko Čas se je rodil leta 1932 v Migojnicah in se pozneje izšolal za tehničnega risarja. Po službah v velenjski termoelektrarni, rudniku Zabukovica in na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec je prevzel vodenje REKLAM SERVISA v Žalcu. Bil je med prvimi žalskimi kinooperaterji, pozneje pa je bil zaposlen v celjskem kinopodjetju, kjer se je tudi upokojil. Risal je naslovnice časopisov, revij in drugih publikacij, oblikoval in izdeloval scene za predstave in proslave, izdeloval materiale za pustne povorke in drugo. Leta 1990 se je upokojil, a še pri 75 letih ustvarja, kot je poudaril, brez sodobnih tehničnih pripomočkov. Razstava je bila zanj presenečenje, ki ga je zelo vesel, je poudaril ob Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17,3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (b 703 43 70). Spoštovani kupci! Pred dnevi smo koledarsko zakorakali v jesen, v čas, ko nas narava obdari s svojimi darovi, ko listje dobiva najrazličnejše barve in krasi naše okolje. Žal pa zna narava biti tudi zelo kruta, kar nam je letos že dvakrat pokazala. Najprej smo se soočali s posledicami neurja, ki je naredil ogromno škodo na njivah in objektih. Pred dobrim tednom dni pa smo bili priča uničujoče poplave, ki je še močneje prizadela Savinjsko dolino. Dobro je, da so poplavi sledili še sorazmerno topli dnevi, da se je dalo lažje odstranjevati posledice te uničujoče ujme. Z jesenjo sicer prihajajo tudi hladni dnevi in čas, ko bo prijetno posedeti v toplih prostorih naših lokalov ali nakupovati v naših trgovinah. Ob tem pa naj vas spremlja naše geslo ZVESTOBA SE NAGRAJUJE in misel na Vranske poletne večere z našo osrednjo prireditvijo, ki je vam in nam tudi letos polepšala avgustovski večer in ponovno potrdila pravilno usmeritev našega kolektiva. Upamo, da vas je znova prepričala, da je vredno biti zvest našemu kolektivu, ki se bo tudi v prihodnje trudil, da nam bo lepo in prijetno. Tega večera pa se bodo še posebno spominjali vsi nagrajenci, ki bodo odpotovali v Berlin. Sicer pa, sedaj je čas za ozimnico, za katero smo dobro poskrbeli tudi v naših trgovinah. Vabljeni k nakupom, ki naj vam bodo v veselje in zadovoljstvo. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ m i LM-' f-: Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. Lava 7, Celje PE Žalec: Ulica talcev 2, Žalec Tel: 03 713 32 10, fax: 03 713 32 11 GSM: 031 342 800 www.sz-atrij e-mail: atrij.zalec@amis.net CELJE - center, poslovni prostor skupne velikosti 118 m2, obnovljen 1. 2006, pisarna ali trgovina, pisarniški del že opremljen, primerno za predstavništvo ali zastopstvo, s pomožnimi prostori, manjšim skladiščem in sanitarijami, v pritličju zgradbe, na čelni strani ulice, dobro dostopna in frekvenčna lokacija, cena 200.000 €. POLZELA - center, štiri gradbene parcele, velikosti od 600 do 760 m2, skupne kvadrature 2.650 m2, na ravnem terenu, urejene s skupno dovozno potjo, ob potoku, primerno za individualno stanovanjsko gradnjo, infrastruktura: voda in elektrika v neposredni bližini, mogoča tudi posamezna prodaja, okvirna cena 60 €/m2. BRASLOVČE - stanovanjsko-poslovna hiša (P + 1 + M), zgrajena leta 1907, obnovljena 2002. Skupna velikost hiše je 302 m2, od tega je 151 m2 poslovnih prostorov (WC, hodnik, velik prostor) in 151 m2 stanovanjskih površin (predprostor, kopalnica, kuhinja, otroška soba, spalnica, dnevni prostor), ogrevanje na elektriko, (možnost napeljave na olje). Hišo je možno preurediti v dvostanovanjsko enoto. Cena 110.000 €. Delovni čas: ponedeljek - petek.: od 8.00 do 12.00, torek: od 16.00 do 18.00 Tekmovanje, ki se ga je udeležilo 151 tekmovalk in tekmovalcev iz 31 slovenskih klubov ter dva kluba iz tujine, je potekalo na lokostrelskem strelišču na Ložnici pri Žalcu in v okolici. Skupaj so podelili kar 35 kompletov medalj za slovenski pokal, najuspešnejši pa so bili lokostrelski Lokostrelskega kluba Mobitel iz Ljubljane in Turjaka. V mlajših kategorijah so se izkazali tudi lokostrelci domačega kluba. Pri deklicah je v stilu goli lok Tina Korošec osvojila prvo mesto, pri kadetih je prvo mesto zasedel Aljaž Križan, prvega mesta se je pri mladincih veselil Benjamin Skubic, pri mladinkah pa Aleksandra Hribernik. Za pokal Mestne skupnosti Žalec so več prvih mest in pokal osvojili tudi lokostrelci iz Žalca. T. T. Pokal žalskim lokostrelcem Utrinek s tekmovanja Lokostrelski klub Sokol z Ložnice pri Žalcu je pripravil lokostrelsko tekmovanje za 3-D slovenski pokal in meddruštve- no tekmovanje za pokal Mestne skupnosti Žalec med Lokostrelskim klubom Sokol in Lokostrelskim klubom Žalec. Memorial Vlada Vebra Na sedmih teniških igriščih v Športnem parku v Žalcu so v počastitev praznika Občine Žalec pripravili 26. memorialni teniški turnir v spomin na športnega pedagoga in odličnega športnika Vlada Vebra iz Žalca. Turnirja se je v treh kategorijah v naključno izžrebanih parih udeležilo 52 ljubiteljev tega športa. V kategoriji do 50 let je zmagal par Matjaž Maček iz Slovenskih Konjic in Marjan Laznik iz Grajske vasi, v kategoriji nad 50 let par Drago Rezec iz Žalca Od leve proti desni: Marjan Laznik, Matjaž Maček, Drago Rezec, Zlatko Veselič, Nina Hercog in Matej Jerman in Zlatko Veselič iz Petrovč, v pravila Občina Žalec in Zavod za mešanih parih pa par Nina Her- kulturo, šport in turizem Žalec v cog iz Žalca in Matej Jerman z sodelovanju s Teniško akademijo Vranskega. Tekmovanje sta pri- Žalec. T. T. Strelci za pokal Občine Polzela Strelsko društvo Polzela je ob letošnjem občinskem prazniku na svojem strelišču pripravilo meddruštveno strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško v trostavu posamezno in ekipno za pokal Občine Polzela. Na tekmovanju je nastopilo 24 tekmovalcev iz petih strelskih društev Savinjske doline. Med posamezniki je zmagal Mitja Basle iz prve 'ekipe Strelskega društva Polzela z 211 krogi pred Alešem Primčičem iz ekipe Lovskega društva Polzela s 198 krogi, tretji pa je bil Rok Povše iz druge ekipe Strelskega društva Polzela s 194 krogi. Ekipno je zmagala druga ekipa Strelskega društva Polzela s 543 krogi pred prvo ekipo Strelskega društva Polzela s 539 krogi, tretja pa je bila ekipa Lovskega društva Polzela s 451 krogi. Pokale in priznanja je najboljšim podelil župan Občine Polzela Ljubo Žnidar. T. Tavčar Šest medalj za Nestor Prva Monika Zupanc Monika Zupanc Društvo malteške konjenice Polzela je v Novem Kloštru pri- pravilo meddruštveno konjeniško prireditev, ki si jo je ogledalo približno tisoč ljubiteljev tega športa, s svojimi štirinožci pa je nastopilo 47 tekmovalk in tekmovalcev. V spretnostni vožnji dvovpreg sta zmagala Dani Koželj in Tatjana Majcen iz Konjerejskega društva Celje s konjema Zoro in Lindo, v spretnostnem jahanju je zmagala Monika Zupanc iz Malteške konjenice Polzela s kobilo Lotto, v galopu hladnokrvnih konj pa Pavle Koren s kobilo Liso iz Konjeniškega kluba Western Homec. T. T. Sedem članov Karate kluba Nestor se je 8. septembra udeležilo turnirja Slovenija Open 2007 v karateju v Šempetru pri Gorici. Osvojili so šest medalj, tri druga in tri tretja mesta. Druga mesta so si priborili Mark Malis med mlajšimi dečki -38 kg, Matic Potočnik v kategoriji mlajših kadetov -57 kg in Luka Lazar med kadeti -75 kg. Tretji so bili Nel Lončar v kategoriji mlajših dečkov -38 kg, Jernej Blatnik med starejšimi dečki +50 kg in Špela Korošec med starejšimi deklicami +50 kg. Na turnirju v Šempetru pri Gorici se je v 470 nastopih pomerilo 406 tekmovalcev iz 55 klubov in 4 reprezentanc iz 9 držav (Irske, Madžarske, Slovaške, Češke, Italije, Avstrije, Luksemburga, Hrvaške in Slovenije). L. K. _ _ ___ Dober začetek Zalčank Katja Čerenjak v akciji Rokometašice RK Celeia Žalec so tekmovanje v slovenski ženski rokometni ligi pričele odlično. Njihova bera po dveh kolih sta dve zmagi. V 1. kolu so doma v lokalnem derbiju premagale ekipo Velenja z rezultatom 44:25. V 2. kolu pa ste se ekipi Celeie Žalec in Zagorja sporazumeli, da za večjo popularizacijo ženskega rokometa tekmo odigrata na Vranskem ob otvoritvi nove športne dvorane. Z rezultatom 37:19 so zmagale rokometašice RK Celeia Žalec. Na obeh srečanjih je bila najboljša strelka pri Žalčan-kah Nina Jeriček, ki je skupaj dosegla 21 golov. V 3. krogu v nedeljo bodo Žalčanke v telovadnici I. OŠ Žalec gostile ekipo ljubljanske Olimpije. T.T. Telefon: 03/712 12 80 Hopsi boljši Hopsi s Polzele, ki se pridno pripravljajo na prvenstveno tekmovanje v I. A slovenski košarkarski ligi, so že odigrali nekaj prijateljskih tekem in tekmo v pokalu Spar proti Rogaški, ki je novi B-ligaš. Srečanje so Hopsi dobili z rezultatom 74:52. Za Hopse so bili uspešni: Godler 4, Vodovnik 7, Rizman 7, Čatovič 15, Kobale 5, Podvršnik 8, Jovanovič 12 in Rituper 13. Pri ekipi Rogaška igra sedaj Polzelan Veljko Petranovič, ki je bil na srečanju zaradi dveh nešportnih osebnih napak v 22. minuti izključen. Prvenstveno tekmovanje v I. A slovenski košarkarski ligi se bo pričelo 15. oktobra. T.T. Memorial Atletski klub Žalec je na stezah atletskega stadiona v Športnem centru Žalec izpeljal II. Alešev memorial -atletski miting v spomin na prehitro preminulega dolgoletnega atleta in člana AK Žalec od ustanovitve leta 2001, Aleša Gašpariča. Drugi memorial je potekal na dobro pripravljenem tekmovališču in v ugodnih vremenskih razmerah. V starostni skupini osnovnošolcev v kategorijah U10, U12 in U14 se je mitinga udeležilo 126 atletov iz petih slovenskih klubov, in sicer iz AS Medvode, AK Velenje, AK Domžale, AD Kladivar Celje in AK Žalec. Tekmovali so tudi atletike željni učenci in učenke osnovnih šol Žalec, Braslovče in Petrovče. Atleti so se pomerili v petih disciplinah, v memorialni disciplini - teku na 60 metrov pa sta tokrat slavila Lea Perko iz AK Žalec in Luka Peklaj iz AS Partizan Medvode. Zmagovalca sta iz rok Rada in Ane Gašparič - očeta in sestre pokojnega Aleša prejela pokal mesta Žalec. V AK Žalec upajo, da bo miting z leti prerasel v še številčnejšo prireditev. T. T. Najboljši na 60 m (od leve proti desni stojijo Urban Kisovar iz AK Žalec 2. mesto, Luka Janežič iz AS Partizan Medvode 1. mesto in Nino Dajič z OŠ Petrovče 3. mesto) OK Zreče), iz OK Kamnik pa se je vrnila izkušena Šempetranka Andreja Vodeb. Trenerja članske ekipe Boris Klokočovnik in Robert Remic menita, da so igralke sposobne preskoka v 1. ligo slovenske odbojke. Ekipa 3. lige pa bo na tekmah nabirala znanje in izkušnje za uspešno nastopanje na turnirskih tekmah mladink, kadetinj in starejših deklic. Klub je ponudil trenersko delo tudi v novih učnih centrih na OŠ Petrovče in na I. OŠ Žalec. V pretekli tekmovalni sezoni se je redne vadbe v Petrovčah udeleževalo od 15 do 20 deklic. V teh dneh bodo z redno vadbo mlajših deklic (od 3. do 5. razreda) začeli tudi na OŠ Žalec. Vse igralke bodo dobile možnost nadaljnjega intenzivnega treninga tudi v okviru kluba v matični telovadnici na OŠ Šempeter. Odlične rezultate v mlajših kategorijah so spremljali reprezentančni trenerji, ki so v reprezentančne programe vključili igralke Tamaro Bolarič, Mojco Božič in Evo Svati-na, ki so se že udeležile štiridnevnih reprezentančnih priprav in bodo nastopile v slovenski reprezentanci deklic. D. N. Polni zanosa Ženski odbojkarski klub Spodnja Savinjska - ALIANSA je za prihajajočo tekmovalno sezono zastavil velikopotezni program. V novi tekmovalni sezoni bo OK Šempeter nastopal z 10 ekipami vseh starostnih kategorij. Ekipe so s pripravami začele že v drugi polovici avgusta. Članska ekipa, ki bo nastopala v 2. ligi, se je odpravila na enotedenski kondicijski trening na Roglo. Ekipa kadetinj in deklic, ki bo v letošnji sezoni prvič nastopila v 3. članski ligi, pa je moči krepila na Menini planini. V obeh ekipah je 32 deklet, ki jih čaka dolg in naporen tekmovalni ciklus. Člansko ekipo so okrepile nove igralke: Katarina Šušlek (bivša igralka OK NOVA KBM Maribor), Jasna Šumnik (bivša igralka OK Šoštanj), Neža Krajnc (iz OK Šentvid Ljubljana), Mojca Kodre (iz OK Braslovče), Eva Glavan (iz Članska odbojkarska ekipa deklet OK Šempeter 60 let ŠD Partizan Prebold Lucija svetovna podprvakinja PMIK8II PKEBOld Ob dnevu preboldske košarke so se predstavili mladi. V drugi polovici avgusta in prvi polovici septembra je ŠD Partizan Prebold s številnimi prireditvami obeležilo 60-letni jubilej. Osrednja prireditev je bila tradicionalna prireditev Dan preboldske košarke, ki se je končala s slovesnostjo ob 60-letnici ŠD Partizan Prebold na zunanjih igriščih preboldske osnovne šole. Začelo se je s slovesnim odprtjem in ogledom obnovljene trimske steze, nadaljevalo s trobojem v odbojki in balinanju, v katerem so se med sabo pomerili občinski svetniki, ŠD Partizan in DU Prebold. Sledila sta nogometni turnir in družinski turnir v odbojki. Naslednja prireditev je bila namenjena plavanju in košarki. Na bazenu so se pomerili v plavanju 50 m prosto, na košarkarskem igri- šču je potekal turnir trojic. Bogato športno vsebino so obogatili odbojka na mivki s turnirjem dvojic, atletski troboj generacij, četveroboj preboldskih nogometnih ekip, troboj ženskih ekip v odbojki, sodelovale so ekipe iz Prebolda, z Gomilskega in Vranskega, turnir trojic v odbojki na mivki in turnir dvojic v tenisu. V okviru prireditve Dan preboldske košarke je potekala predstavitev mladih, in sicer se je predstavila košarkarska šola in selekcije mlajših dečkov, starejših dečkov, kadetov in mladincev. Sledil je turnir generacij, na katerem so tekmovali košarkarji, ki so v preteklosti aktivno igrali košarko v KK Partizan Prebold in KK Prebold. Košarkarski dan je dopolnil tradicionalni Seržev memorial, na katerem sta se med sabo pomerili ekipi KK Prebold in KK Šmarje. Na slovesnost ob 60-letni-ci ŠD Prebold je številne goste, sedanje in nekdanje člane ŠD Partizan ter druge občane pospremil pihalni orkester Godba Prebold. V kulturnem programu so sodelovali pevka Manuela Goropevšek in mladi iz ŠD Marija Reka. Na slovesnosti sta zbranim spregovorila legenda športa v Preboldu Adi Vidmajer, ki je osvetlil zgodovino športa v Preboldu, in predsednik ŠD Partizan Janko Napotnik. Uradni del slovesnosti so končali s podelitvijo medalj in pokalov, ki so jih posamezniki ali skupine osvojili na tekmovanjih v tem jubilejnem mesecu dni. Ob tej priložnosti so na ogled postavili tudi razstavo. D. Naraglav Ob jubileju športa v Preboldu sta povedala Janko Napotnik, predsednik ŠD Partizan Prebold: »Pravzaprav je težko v nekaj besedah osvetliti delovanje neke organizacije, ki deluje že 60 let. Športno društvo TVD Partizan Prebold, kot se je včasih imenovalo, je nekoč pomenil veliko več kot danes. Ko sem začel brskati po dokumentih, kar ne morem verjeti, kaj vse so takratni športniki počeli v Partizanu in še prej pri Sokolih. V začetku je bilo njihovo delo usmerjeno zlasti v atletiko in gimnastiko in to na zelo visoki ravni. Nadaljevali so s kolektivnimi športi, s košarko, z rokometom, nogometom, odbojko in iz tega je nastalo, kar imamo danes. Sem predstavnik mlajše generacije in so mi bile vzor generacije pred mano. Med posamezniki Jure Pungaršek, Jože Turk, Zdravko Janše in drugi. Njim so bili vzor Dušan Fric, Ervin Fritz (pesnik), ki je bil odličen atlet, Skoki plavalci, ki so se po vojni začeli ljubiteljsko ukvarjati s tem, a so dosegali rezultate, o katerih lahko danes le sanjamo. Prebold je tekmoval v konkurenci tekmovalcev iz velikih mest Jugoslavije in s svojimi tekmovalci dosegal vrhunske rezultate tudi na državnih prvenstvih. Vloga našega športnega društva je danes bistveno drugačna, ukvarjamo se lahko le z zelo kakovostno rekreacijo in usmerjamo otroke v svet športa preko rekreacije in organiziranih oblik športa v tiste oblike, ki jih gojijo specializirani klubi in društva. Današnji dan je bil zelo prijeten, hkrati pa sem z njim nekako končal dokaj naporen mesec. Dela in načrtov pa seveda ne manjka v prihodnje.« Adi Vidmajer, legenda športa v Preboldu in še vedno aktiven športnik med atleti veterani: »V Prebold sem prišel leta 1965 kot športni pedagog. Treba je poudariti, da se šport v Preboldu ni začel z mojim prihodom, ampak je imel bogato tradicijo že izpred vojnih časov in po njej. Prebold je bil poznan po zelo dobrih športnikih zlasti v atletiki in gimnastiki. Tudi na šoli je že pred mano začel z urejeno športno vzgojo moj predhodnik Vinko Zajc. To sem želel nadgraditi in zadal sem si nalogo, da vzgojimo na šoli vrsto dobrih športnikov in da ustanovimo še nekatera druga društva in klube, kjer bo našla svojo možnost delovanja preboldska mladina. Naš moto je bil vključiti čim več mladih v šport in jih tako odtegniti ulici. V tistem času smo ogromno truda in časa posvetili tudi izgradnji športnih igrišč in vzgoji mladega rodu. Ko smo videli, da smo s tem uspeli, smo začeli tudi s pripravami, treningi, tako v košarki, rokometu, v plavanju, smučanju ... Rezultati so bili zelo dobri, kot šola pa smo bili zelo uspešni tudi v orodni in talni telovadbi. Res pa je, da smo imeli izredno skromne pogoje, z leti smo dogradili kar nekaj športnih objektov in si s tem zagotovili boljše pogoje za trening in tekmovanja. V tistem času smo kart trikrat postali najboljše šolsko športno društvo v Sloveniji. Dobili smo tudi Bloudkovo plaketo. To je prejela tudi KS Prebold, ki je bila petkrat najboljša krajevna skupnost v športni rekreaciji v takratni Jugoslaviji, kar je zasluga ŠD Partizan Prebold in vseh ostalih društev, ki so delovala na področju športa in rekreacije. To je bila krona vsega tistega, kar smo takrat počenjali. Zelo vesel pa sem bil, ko sem videl, da je šport postal mnogim del njihovega življenja tudi pozneje in da je tako tudi še danes.« D. N. Na svetovnem prvenstvu v Riu de Janeiru so slovenski judoisti ponovno dosegli fantastičen uspeh. Med njimi so bili spet najuspešnejši naši rojaki iz Spodnje Savinjske doline. Lucija Polavder je osvojila naslov podprvakinje sveta v absolutni kategoriji, Roki Drakšič in Urška Žolnir pa sta v svoji kategoriji zasedla peti mesti in si s tem priborila tudi neposredno uvrstitev na olimpijske igre v Pekingu. Lucija Polavder je bila prvo borbo prosta, nato pa se je pomerila z Mongolko Tseren-khand in jo v slabih treh minutah premagala z ipponom. Sledil je boj s Francozinjo Mondiere, s katero je že izgubila, in jo tudi premagala ter se tako uvrstila v veliki finale, kjer jo je čakala Japonka Tsukada. Lucija je proti njej, tako kot v kategoriji +78 kg, izgubila in osvojila odlično drugo mesto. Urška Žolnir se je po zmagi nad portoriško, poljsko in ameriško tekmico najprej uvrstila v četrtfinale. V prvi tekmi je premagala Nemko Von Harnier in osvojila normo za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. V polfinalu pa je, tako kot že v finalu letošnjega evropskega prvenstva, izgubila proti Francozinji Decosse. Po porazu z Nizozemko Wille-bordse je vendarle osvojila zelo dobro peto mesto. Roki Drakšič si je nastop v polfinale na svetovnem prvenstvu v Riu, s tem pa tudi nastop na olimpijskih igrah, zagotovil z zmago nad Avstrijcem Pa-ischerjem, potem ko se je tja prebil s tremi odličnimi nastopi proti tekmeci iz Laosa, Litve in Belgije. V polfinalu je nato izgubil s kasnejšim zmagovalcem Nizozemcem Hukesom, v borbi za tretje mesto pa je z yukom izgubil s svetovnim prvakom iz Osake 2003. Končni izkupiček je bilo 5. mesto. V kategoriji do 52 kg je nastopila tudi Petra Nareks, ki je v prvem kolu z yukom premagala predstavnico Madagaskarja, nato že v uvodnih sekundah izgubila z domačinko Mirando, v repasažu pa je morala priznati premoč Korejki Kim in tako je ostala brez uvrstitve. L. K. Odlično tudi na svetovnem pokalu Lucija Polavder, srebrna z nedavnega svetovnega prvenstva v Braziliji v absolutni kategoriji, je odlično nastopila tudi na tekmovanju za svetovni pokal minuli vikend v Talinu. Po treh zmagah je v finalu klonila proti Poljakinji Uršuli Sadkowski in zasedla odlično drugo mesto. Petra Nareks je v svoji kategoriji tekmovanje končala na sedmem mestu. T.T. Sprejem za Lucijo in Roka S sprejema v Grižah V sredo popoldne so so-krajani pred Kulturnim domom v Grižah pripravili slovesen sprejem za uspešna domačina, judoistko Lucijo Polavder, ki je na svetovnem prvenstvu v Rio de Janeiru v absolutni kon- kurenci osvojila srebrno medaljo, in za Roka Drakši-ča, ki je bil v svoji kategoriji peti in si s tem zagotovil vozovnico na olimpijske igre drugo leto v Peking na Kitajsko. Sprejema za vrhunska športnika se je udeležilo veliko domačinov, ki so sokraja-na pričakali z domačo godbo na pihala. Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik sveta krajevne skupnosti Griže Ivi Krašovec, nato pa govoril župan občine Žalec Lojze Posedel, ki je obema čestital za uspešen nastop ter izrazil veselje, da ima občina tako vrhunske športnike, ki ime Žalca in Slovenije nosijo širom po svetu. Izročil jima je tudi darila, delo oblikovalca Oskarja Kogoja. Nato je sledil razgovor z obema udeležencema svetovne- ga prvenstva, ki ga je vodil znani novinar Peter Kavčič. Oba sogovornika sta udeležencem sprejema povedala, kako je bilo na svetovnem prvenstvu. Bilo je daleč od domovine, zelo naporno, vendar se je za oba končalo uspešno. T.Tavčar Enajsti na svetu Adi Vidmajer se je pred dnevi prvič udeležil svetovnega prvenstva v atletiki za veterane v italijanskem mestu Riccione. Med 33 tekmovalci v metu kladiva se je uvrstil v finale in zasedel odlično enajsto mesto. Prvenstva se je udeležilo kar 8940 tekmovalcev iz 94 držav. »Prvič v življenju sem nastopil v taki množici vrhunskih atletov s celega sveta, kar mi pomeni veliko. Imel sem startno številko 8073, kar tudi nekaj pove. V metu kladiva sem se uvrstil v finale in z metoma 43,50 in 41,28 osvojil 11. mesto,« je o svojem prvem nastopu na svetovnem veteranskem atletskem tekmovanju povedal Adi in dodal, »bil pa sem presenečen, ker mi nihče od vodstva slovenske reprezentance ni dvi- gnil akreditacije za drugi dan, ko naj bi se pomeril v metu gire. Tako me organizatorji žal niso hoteli registrirati in vpisati na startno li- Na prihajajočo sezono se intenzivno pripravljajo tudi odbojkarji Odbojkarskega kluba Šempeter. Njihov najpomembnejši cilj je uvrstitev v prvo odbojkarsko ligo. Pod budnimi očmi trenerja Bena Božiča in njegovega pomočnik Gregorja Rozmana na treningih trenutno največ delajo na moči in taktiki, kot preizkus pripravljenosti pa so že opravili tudi testiranje na sto za tekmovanje. Kot sem videl, pa se to ni zgodilo samo meni. S tekmovanjem sem deloma zadovoljen, pričakoval sem več, predvsem v metu gira, kjer je svetovni prvak zmagal z rezultatom, ki sem ga sam dosegel na treningih doma, toda žal... « T. T. žalskem stadionu. Šempetrski odbojkarji se bodo lahko kaj hitro pomerili tudi v praksi, saj bodo sodelovali na štirih pripravljalnih tekmah, ki jih bodo igrali s prvoligaši, med drugimi tudi s češko ekipo. Ekipa ostaja približno enaka, vrnil se je Dejan Udrih, postavo pa je dodatno okrepil Mitja Jež z Raven na Koroškem, ki so mu zaupali vlogo podajalca. L. K. Cilj je uvrstitev v prvo ligo Pisma bralcev Argumenti iz arhivov, nad dnevno politiko ... Potem ko so pri partizanskih enotah vojaške misije zaveznikov antihitlerjevske koalicije sporočale, da se na ozemlju Jugoslavije edina in samo Titova partizanska vojska bori proti vojski nacifašističnega agresorja, so zavezniki na teheranski konferenci 28. XI-2. XII 1943 na predlog predsednika britanske vlade W. Churchilla sprejeli Narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije v antihitlerjevsko koalicijo. Tako so poleg nudenja vojaške pomoči vse do konca vojne usklajevali tudi vojaške operacije. Nenazadnje pa je kralj Peter II., ki mu je skupaj z begunsko vlado za časa vojne nudila zatočišče Velika Britanija, potem ko je odstavil vojnega ministra generala Dražo Mihajloviča, ki je s svojimi četniškimi enotami sodeloval z okupatorjem, posredoval naslednji poziv v domovino. GOVOR KRALJA PETRA II. 12. SEPTEMBRA 1944 NA RADIU BBC V LONDONU (Zbornik dokumenata i podataka o narodno-oslobodilačkom ratu naroda Jugoslavije, Tom XIV. knjiga 4, Beograd 1985, str. 1041,1042): »Dragi moji Srbi, Hrvati i Slovenci, U ovim sudbonosnim i za Jugoslaviju velikim danima, kada pobe-donosne armije Sovjetskog Saveza stoje na našoj granici s jedne strane, a američke i britanske s druge strane, kada je dan naše slobode u punom svanuću, pozivam sve Srbe, Hrvate i Slovence, da se ujedinite i pristupite Narodnooslobodilačkoj vojsci pod maršalom Titom. Sa mojim punim znanjem i odobrenjem Kraljevska vlada dr.Ivana Šubašiča zaključila je važne i korisne sporazume sa tom našom narodnom vojskom, koja je dno-dušno priznata od naših velikih Saveznika, Velike Britanije, Sovjetskog Saveza i Sjedinjenih Država Amerike. Samo tako ujedinjeni u toj borbi moči ćete sačuvati neokaljanu čast i slavu Jugoslavije i završiti konačnom pobedom najlepšu legendu hrabrosti i ljubavi za slobodu, kojom ste do sada zadivljavali svet. Vaša bratska sloga i jedinstvo razbiče sve neprijateljske planove, a naša Otadžbina dočekače teško zasluženu slobodu, a uputiče se sretnijoj budućnosti mira i pravde u krugu Ujedinjenih naroda i celog slobodoljubivog čovečanstva. Svi oni koji se oslanjaju na neprijatelja protiv interesa svog vlastitog naroda i njegove budućnosti, koji se ne bi odzvali ovom pozivu, neče uspeti da se oslobode izdajničkog žiga ni pred narodom, ni pred isto-rijom. Ovom mojom porukom vama, odlučno usuđujem zloupotrebu imena Kralja i autoriteta Krune, kojom se pokušalo opravdati sara-dnju sa neprijateljem i izazvati razdor među borbenim narodom u najtežim časovima njegove istori-je, koristeći time samo neprijatelju. Klanjajući se žrtvama, pozdravljajući vašu borbu i odajući zahvalnost našim velikim Saveznicima, pozivam vas da svesrdno pozdravite savezničke armije, koje bi došle da vam pruže pomoč u potpunom izvojevanju oslobođenja naše zemlje. Živela naša velika, slobodna, federalna Jugoslavija!« Kako pa se je odzvala naša kolaboracija (kljub ponudbam za drugačne odločitve). Poglejmo dokument DOMOBRANSKA PRISEGA: »Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.« Takšno zaprisego so slovenski domobranci polagali dvakrat: 1. na Hitlerjev rojstni dan 20. aprila 1944 in 2. na dvajseto obletnico nacističnega prevzema oblasti v Nemčiji 30. januarja 1945. Zaprisego sta objavila časnika Slovenec, in sicer 21. aprila 1944 in 31. januarja 1945. Seveda pa je »Velikonemški rajh« domobranske enote tudi izuril, oblekel in oborožil. O tem je najbolj obtožujoče zapisal duhovnik in pisatelj Franc Šaleški Finžgar: »Rajši so sprejeli orožje obleko in denar od okupatorjev za boj zoper brate Slovence. To je v slovenski zgodovini najbridkejši črni madež, ki ga noben izgovor ne more izbrisati.« In tako ima še vedno po več kot pol stoletja velika večina Slovencev pozitiven odnos do NOB. Zato pa se samo po sebi ponuja vprašanje, ali si lahko nekateri privoščijo, da narodnoosvobodilne borbe ne priznavajo (več)? Viljem Petek, Prebold *(Bralcem se opravičujemo, ker je del citiranega teksta objavljen v hrvaškem jeziku, saj gre za izvirne besede, ki bi jim prevod na tem mestu lahko zmanjšal verodostojnost. Op. odg. urednice) Kje tiči vzrok? V zadnjem času lahko beremo ali poslušamo, kako se nam dobro godi. Na primer Janša govori o svetilniku, ki svetu EU, nadškof Uran nam je že lani pridigal, da nam še nikoli ni šlo tako dobro. Tudi minister Zver nam zatrjuje, da je 90 % Slovencev zadovoljnih, poslanec Grims pa dodaja, da tako visokih plač in pokojnin še ni bilo. In kaj je narobe v Občini Žalec? Iz podatkov Dekanijske Karitas Petrovče se zrcali čisto drugačna slika. V enem letu se je povečalo število družinskih skupnosti, ki potrebujejo pomoč, za 96 %, od 107 v letu 2005 na 210 v letu 2006. Žal, se ta številka iz leta v leto povečuje. Malce pa moti podatek, da je bilo razdeljenih paketov samo 15 % več. Tu se pojavlja vprašanje, ali podatki niso točni ali pa skušajo prikriti nenamensko porabo. Ivanka Čede, Petrovče Kresni večer Društva v Vrbju smo že tretje leto organizirah »kresni večer«, letos prvič na ribniku Vrbje. Kresna noč je povezana z magijo in mistiko, stari ljudje pravijo, da je to noč, ko preizkušajo svojo moč škrati in vile in druga nadnaravna bitja. Je noč pesmi, plesa, veselja, čarobnosti in skrivnosti, je čas, ko človek še kako intenzivno doživlja naravo, saj prihaja po zaspani zimi in zasanjani pomladi v deželo poletje, ki s sabo nosi že prve plodove in zelišča in kresne rastline: marjetice, ivanjščice, kresnice ali kresničevje, praprot, materino dušico, lapuh, vinsko rutico, bezeg, najpomembnejša pa je šentjanževka ali roža sv. Janeza. Čar rastlin za pogled v prihodnost je bil pri kresnih rastlinah združen z ljubezenskim čaranjem. Na kresni večer so dekleta (lada-rice ali kresnice), oblečena v belo in s cvetnimi venčki na glavi, hodila po poljih in s kresnimi pesmimi prosila za dobro letino. Tudi hleve in hiše so okrasih s kresnimi rastlinami, da bi bila živina zdrava, hiša pa varna pred ognjem in strelo. Po stari ljudski vraži naj bi tisti, ki bi na kresno noč imel v žepu praprotno seme, slišal govorico Živah in našel skrite zaklade. O vseh teh zanimivostih so nam pripovedovali Katja, Luka, Jure, Neja, Eh, kresne plese nam je prikazala folklorna skupina OŠ Šempeter pod vodstvom Andreje Plut, pevke iz Vrbja Tilka, Katica in Ivica so ob spremljavi Fonzija Lesjaka zapele kresne pesmi, krajani pa smo poskrbeli za kresne dobrote, s katerimi smo postregli obiskovalcem in jih obdarili s kresnimi šopki. Del narave pa je tudi drevo, simbol človeške povezanosti z naravo. V kresnem večeru se je tako predstavil obiskovalcem tudi Vili Kovačec s svojimi lesenimi skulpturami, saj z naravo in lesom prijateljuje že od otroških let. Koliko pozitivne energije veje iz Vinkovih kosov lesa, koliko energije premorejo roke mojstra obdelave lesa in delo, ki je narejeno z ljubeznijo, tudi daje ljubezen in energijo. Vsak kos obdelanega lesa pripoveduje svojo zgodbo in nosi svoje sporočilo. Samo treba je znati prisluhniti... Narava ob ribniku je bila navdih Vinku in tako je ribniku Vrbje namenil tri svoje skulpture, ki so nastajale pod žgočim pomladnim soncem. Hkrati z Vinkom se je predstavil tudi njegov prijatelj umetnik, rezbar Marjan Vobnik iz Domžal. In ko se je kresni dan prevesil v večer, ko se je zmračilo, so se na ribniku prižgale drobne kresne lučke, razsvetlile ribnik in pričarale čarobnost večera. Obiskovalci so ob spremljavi harmonike in s pesmijo zadovoljni odhajali, v srcu pa so nosili prijetno doživetje KRESNE NOČI. Lea Meh, Vrbje Planinski pohod V soboto, 25. 8.2007, je komisija za članice GZ Prebold organizirala planinski pohod gasilk gasilskih zvez Žalec in Prebold na Hom. Ob 8. uri so se zbrale pri kmetiji Gola-všek v Matkah. V veselem vzdušju je planinski sprevod krenil proti domačiji Jožice in Rudija Hribarja, kjer je bil predviden postanek za ogled skulpture Julijskih Alp in kralja Julijcev - Triglava. Vzorno strokovno izdelana skulptura prikazuje visoki svet Julijcev z vsemi v maketah prikazanimi planinskimi kočami in označenimi trasami poti, ki vodijo na našo najvišjo goro Triglav (2863 m) z Aljaževim stolpom. Planinski vodniki so predstavili značilnosti skulpture in tako obogatili znanje udeleženk o Julijskih Alpah. Vse prisotne je v imenu komisije za članice GZ Prebold pozdravila predsednica komisije Andreja Kumer in na kratko podala celotni program pohoda, vsem pa zaželela prijetne trenutke in veliko lepih vtisov ob odhodu domov. Pozdravila je predsednico komisije za članice GZ Žalec Savino Naraks, strokovno sodelavko GZ Žalec Sabino Sorčan, tajnico GZ Prebold Aljo Veber, člana predsedstva GZ Žalec Francija Čretnika in poveljnika PGD Sv. Lovrenc Marka Nateka. Predstavila je tudi planinske vodnike, ki so vodih pohod, in sicer Mojco Jezernik iz PGD Sv. Lovrenc, Štefko Urh iz PGD Kasaze-Liboje in Francija Čretnika iz GZ Žalec. Sledila je pogostitev s kavico, čajem in domačim pecivom, ki so jo pripravile članice GZ Prebold, opravili pa smo tudi spominske posnetke ob skulpturi.Od domačije Hribar smo se podali skozi Matke in naprej po gozdni poti do domačije Rakun, od tu naprej pa po cesti proti cerkvi sv. Magdalene in planinskemu domu na Homu. Udeleženke so kratek počitek izkoristile tudi za priložnost in si ogledale verske znamenitosti cerkve, ki je stara 610 let. Kronološko versko bogato dediščino zgodovine nam je nazorno orisal oskrbnik planinskega doma Ivan Pinter - Nadhomski Ivan. Vse udeleženke je v svojem imenu in imenu vseh županov Savinjske doline pozdravil župan Občine Tabor Vilko Jazbin-šek, ki se nam je pridružil na vrhu. Sledila je skupna fotografija v spo- min na dogodek. Ob 12.30 smo naš pohod nadaljevali s Homa po gozdni cesti v Brda na kmečki turizem Potočnik. Po kratki analizi planinskega pohoda so bile besede zahvale namenjene vsem, ki so s svojim delom prispevali, da je prireditev uspela. To so bile zaključne besede predsednice komisije za članice GZ Prebold Andreje Kumer. Predsednica komisije GZ Žalec Savina Naraks pa je podala nekaj informacij o predvidenih aktivnostih v letu 2007. Zahvalila se je vsem udeleženkam, predvsem pa Andreji Kumer in njeni komisiji za dobro organizacijo planinskega pohoda članic GZ Prebold in Žalec. Splošna ocena vseh udeleženk, teh je bilo skupaj 63, je bila, da je bilo lepo in da se bodo z veseljem udeležile tudi pohoda v naslednjem letu. Franci Čretnik, Gasilska zveza Žalec Javna zahvala V petek 17. avgusta 2007 se je nebo nad Dobrovljami hitro temnilo in vijoličasto rumen oblak na njem ni obetal nič dobrega. Orkan s točo je v nekaj minutah na naši kmetiji pustil strahovite posledice. Odkrita so bila poslopja, dostop do kmetije je bil onemogočen, v nasadih jabolk in na poljščinah pa je toča s tako močnim vetrom uničila celoten pridelek. Grozovit pogled na razdejanje po kmetiji in na dovozno pot skozi gozd, katerega drevesa so bila podrta vsevprek, je dajal strah in nemoč pred novim dežjem. Na pomoč smo klicali pristojne reševalne službe, a odzvali so se le prijatelji, sorodniki in znanci. Brez njih bi bila škoda neprimerljivo večja. Nujna je bila sanacija ceste in streh, kar pa je bilo zaradi izpada električne energije in takojšnje teme zelo oteženo. S pomočjo agregatov, žarometov in ostalih pripomočkov, ki so jih priskrbeli prijatelji reševalci, nam je do zgodnjih jutranjih ur uspelo »pokrpati« najnujnejše. Seveda nam brez njihovega znanja, spretnosti in požrtvovalnosti ne bi uspelo. Njihove pomoči smo bili deležni tudi v naslednjih dneh sanacije. Vsem, ki ste nam pomagali ob neurju, se iskreno zahvaljujemo, kajti dobra dela in iskreno prijateljstvo ne gre nikoli v pozabo! Kmetija Rojnik, Podvrh Moč misli »Pravilne misli v nas, kot sila, ki povzroča ozdravitev in sproži notranje zdravilne procese.« M. Kojc Že Kojc je v svoji knjigi Učbenik življenja navajal, da je človeška misel bolj realna sila kakor motor s sto in sto konjskimi močmi. Določa našo usodo, odloča o vsem materialnem in je zato zmožna naše telo, ta kompleks milijonov celic, graditi ali rušiti. »Na smrt obsojenemu hudodelcu v Clevelandu so razložili, da mu bodo prerezali odvodnico in bo tako brez bolečin umrl. Ko je potem ležal z zavezanimi očmi na operacijski mizi, so mu le na videz napravili zarezico na vratu, podstavili pločevinasto posodo, v katero je slišno kapljala voda. Mož je bil po kratkem času mrtev. Zakaj? Mož je verjel prav vse, kar so mu rekli oziroma sugerirali. Prepričan je bil, da je bila njegova odvodnica res odprta in da mora zato umreti. Ta domneva je učinkovala in moža dejansko usmrtila.« V 10 lekcijah nas nauči, kako znanje o uporabi mišljenja ponotranjiti, saj pomembno vpliva na naše zdravje. Pomislimo le na mnoge ozdravitve, ki jih je omogočilo golo mišljenje. »Psiholog Marden poroča, da so prinesli v bolnico moža, ki je hudi trpel in bil tako slab, da je komaj še mogel dvigniti glavo. Pravil je, da je pogoltnil svoje umetno zobovje, ki ga je sestavljalo več zob in ploščic, kar mu povzroča strašne bolečine v želodcu. Zdravnik mu je skušal to misel izbiti iz glave, toda zaman. Nazadnje pa je prispela od doma brzojavka, da so zobovje našli pod njegovo posteljo. V hipu je bil rešen svojega trpljenja. Mož je vstal, se oblekel in odšel domov zdrav. Dokler je menil, da ima zobovje v svojem želodcu, se ni mogel rešiti bolečin. Najprej se je moralo spremeniti prav njegovo mišljenje.« SMEH V skupinah za kakovostno starost Zimzelen Žalec že 16 let vodim številne aktivnosti. V pogovoru se usmerjamo tudi na pomen starosti, smiselne starosti in seveda na izgled starostnika. Pravilna naravnanost do življenja namreč močno vpliva na telesni videz. Smeh sodi k naj-učinkovitejšim sredstvom, s katerim krepimo naše telo. Ko se smejimo od srca. Vesele in prešerne misli uskladijo vse procese v telesu, ki so si prišli navzkriž. Za duhovno delovanje so kakor olje za stroj. Preprečijo namreč trenje, ki ga povzroča enolično, naporno vsakdanje življenje. Gube se zmanjšajo in obrnjene v veselje, smeh, dobro voljo, sproščenost. Človek bi mislil, da ima pred sabo kvečjemu petinšestdeset let staro žensko, imela pa jih bo že 90. Čudežno zdravilo, ki nam daje moč, da osta- nemo mladi, je v naših mislih in nikjer drugje. Nič nam ne more dati mladostne zunanjosti, dokler mislimo, da se staramo in se predamo stereotipom, npr.: »Ko si star, samo še čakajo, kdaj se boš poslovil.« POGUM Osho v knjigi Zvok ploskanja ene roke poudarja med drugim, da misli še niso življenje. Za resnično, celostno bivanje je potreben pogum, s katerim si upaš biti ranljiv, razpoložljiv brez obramb in brez preračunljivosti. Glava je stara, srce pa je vselej mlado, sveže, če znamo biti igrivi, neresni, radostni. Čim bolj smo igrivi, sveži, mladi, živi, toliko več zvezd se bo utrnilo k vam. Poudarja, naj se varujemo resnosti, ampak živimo življenje kot šalo. Razloži razmišljanje Nietzscheja: »Če vas kdo udari po enem lici, ga pri priči dobro usekajte po drugem. To dokazuje enakost. Ne predaj se mislim, češ jaz sem bolj svet od tebe, glej, ti si me udaril, jaz pa ti ponujam še drugo lice. Ti si čisto naveden človek, jaz pa sem svetnik, modrec, to je zelo egoistično.« Poudarja, da človek, ki živi brez nevarnosti, sploh ne živi. »Edini način, da živite, je, da živite nevarno, da se vedno gibljete po robu. Potem ima življenje svežino, mladost in globino iz trenutka v trenutek, iz trenutka v trenutek polno, ker naslednji trenutek ni gotov.« MISLITE POČASI E. d. Bono nas pouči o pomenu hitrega in počasnega mišljenja. Meni, da ljudje večinoma mislijo veliko prehitro. Pri tem krivi tudi šolski sistem, ko so nas testi in izpiti prepričali, da je pomembno najti odgovor kar se da hitro. »S stališča mišljenja pa je to narobe. Celo v nujnih primerih je zadosti časa, da mislimo počasi. V hotelskih požarih večino smrti povzroči panika. Namesto da planemo v odločitev, moramo misliti počasi - korak za korakom. Na vsaki stopnji pogledamo okrog, da bi videli, kod smo prišli, in da raziščemo okolje. V hitrem mišljenju preradi vidimo hitro razumevanje, v počasnem pa nizko inteligenco. Če besedo »počasno« nadomestimo z besedo »sproščeno« ali »raziskujoče«, bomo znali prednosti počasnega mišljenja mnogo bolj ceniti. Pri svojem delu se kot socialna delavka vsak dan srečujem z ljudmi, ki v svojih stiskah in težavah zelo trpijo. Iščejo pot rešitve, ki pa je dolgotrajna. Ni čarobne paličice, ki bi kot v pravljici dobra vila, pregnala hudobca. Poleg skrbi za telesno aktivnost je potrebna tudi preobrazba, ki se mora zgoditi na nivoju mišljenja in s tem duha. Nanizala sem misli nekaterih avtorjev, ki so pomembno vplivali na mojo spremembo. Pripravila: mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. društva C3, ki deluje že osmo leto. Prireditev so sooblikovali tudi starejši člani, saj pri njih velja slogan Glasba druži staro in mlado. Ta dan je bilo v Go-tovljah pred gostiščem Novak res veselo. K temu so svoje dodali tudi Konovski štrajharji, ansambel Dušana Lipovška, plesni center Superstar in še nekateri. Društvo C3 je tako zaokrožilo svoje delo v preteklem šolskem letu. Septembra bodo z delom nadaljevali, v glasbene delavnice pa bodo sprejemali tudi nove člane, česar se veselijo novi talenti, željni petja, igranja, snemanja in nastopov na glasbenem področju. D. N. Pozdrav poletju Nastop mladih talentov društva C3 v Gotovljah Društvo C3 iz Gotovelj, vak organiziralo prireditev ki ga vodi Saška Korun, je v Pozdrav poletju. Na priredi-sodelovanju z gostiščem No- tvi so nastopili mladi talenti Tudi žalski planinci na Jezerskem Letošnji tabor mladih planincev je tudi letos potekal na Jezerskem. Na tabornem prostoru so se izmenjala različna planinska društva. V času od 21. do 28. julija smo na Jezerskem bivali mladi planinci planinskih društev iz Žalca in Prebolda. Vseh skupaj nas je bilo 72, od tega 52 udeležencev in 20 članov vodstva. Skupaj smo preživeli lep in zanimiv teden. Vreme nam je odlično služilo, zato smo lahko izpeljali vse načrtovane ture. Tudi letos smo imeli zaradi velikih starostnih razlik udeležencev tri pohodniške skupine, ki so osvajale različne vrhove. Najmlajši so se podali na Mace-snovec, si ogledali partizansko bolnišnico, Ankovo domačijo, slapove in nahajališče fosilov. Srednja skupina, ki so jo sestavljali pretežno osnovnošolci, se je podala na Kozji vrh, Ledinski vrh, Storžič ter na Bašeljski preval in obiskala Dom na Kališču. Skupina »največjih«, v kateri so bili pretežno srednješolci in nekaj študentov, je osvojila Kozji vrh, Mali Grintovec, Bašeljski vrh, Dom na Kališču, Virnikov Grintovec in se podala na dvodnevno turo: Češka koča-Koč-na-Grintovec. Poleg hoje v gore smo si privoščili tudi kopanje v bazenu, pripravili smo tekmovanje iz orientacije, piknik, plezali po naravni steni, pripravili številne športne igre, umetniške in ustvarjalne delavnice ter vsak večer kulturni program ob tabornem ognju. Tu smo krstili nove udeležence in vodnike, poslušali novonastale himne, se smejali številnim skečem, imeli pravo planinsko poroko, se prepustili zvoku kitare in naših glasov. Res nam je bilo lepo. Teden svežega zraka, pozitivnih misli in nasmejanih obrazov. N. Maček Počitnice Letošnje počitnice so bile res zanimive. Obiskali smo Garda-land, bili smo na morju, a najbolj se mi je vtisnil v spomin obisk Hiše eksperimentov v Ljubljani. Bil je zadnji dan počitnic. Mamica in ati sta mi že dolgo obljubljala, da gremo v Ljubljano in končno sva s sestro Niko dočakali ta dan. Ko smo prispeli v Ljubljano, smo šli v kino XPAND, kjer smo si ogledali film Shrek. Med filmom so nas presenečali posebni učinki - veter, voda, premikanje sedežev... Po filmu smo odšli v Hišo eksperimentov. Tu je razstavljenih veliko eksperimentov, ki so narejeni tako, da jih moramo izvesti sami. Na stenah so ilustracije Boža Kosa, saj je eden izmed avtorjev teh eksperimentov njegov sin Miha Kos. Kmalu sem zagledala veliko posodo z milnico. Vanjo sem potopila velik obroč, nato sem ga dvignila in se zavrtela. Naredil se je ogromen mehurček, največji, kar sem jih kdaj videla. Nato sem opazovala, kako različne snovi obarvajo plamen. Zatem sem preizkusila šepetanje na daljavo. Na nasprotnih stenah velike sobe sta bila postavljena ogromna krožnika. Kljub temu da sva bili z Niko zelo oddaljeni, sva se dobro slišali. Ugotavljala sem tudi, če moji prsti delujejo kot termometri. Razporediti sem morala valje od najtoplejšega do najhladnejšega. Vesela sem bila, ker mi je uspelo že v prvem poskusu. Naredila sem veliko različnih poskusov, a najzanimivejša je bila fakirska postelja. Ulegla sem se nanjo, pritisnila gumb in pod menoj se je dvignila plošča z žeblji. Kar naenkrat sem ležala na žebljih, a ker jih je bilo veliko, nisem čutila nobene bolečine. V Hiši eksperimentov mi je bilo zelo všeč in upam, da jo bom še kdaj obiskala. Naja Bedek, 7. b OŠ Polzela C3-ce tei iz Gotovelj pri Žalcu VPISUJE NOVE ČLANE v programe: - SINTETIZATOR - KLAVIR - ELEKTRIČNA KITARA - BOBNI - POPULARNO PETJE - PLESNA ŠOLA *Shov dance* - LIKOVNE DELAVNICE - GLASBENI VRTEC Informacije na tel.: 040 506 636 PRIDI IN ZAIGRAJ ALI ZAPLEŠI Z NAMI TUDI TI! vww.c3-center.com Poletni konjeniški tabor Letošnji prvi in drugi tabor sta se začela na ponedeljek in sta trajala pet dni. V vsakem od taborov je bilo okoli 20 otrok. Vsak dan smo se zbrali ob 8. uri. Prvi dan smo se najprej predstavili. Sledil je zajtrk, potem smo plesali in peli, saj smo se ves teden pripravljali za nastop pred starši. Sledile so razne aktivnosti ali pa smo se razdelili v skupine, očistili konje in šli jahat. Ogledali smo si tudi delo kovača. Mlajši otroci so jahali večinoma samo Diso in Paška, ostali pa so sedeli tudi na drugih konjih. V prvem delu je bilo ves teden sončno vreme, tako smo si šli v Žalec ogledat zeliščni vrt in se posladkali s sladoledom. Šli smo tudi na sprehod po ekološki učni poti okoli vrbenskega jezera in ker je bilo vroče, smo se ohladili v Savinji. V drugem delu se nismo mogli kopat, saj je v ponedeljek deževalo in je bila Savinja hladna, tako da smo šli pomočit vanjo samo noge. Čas smo si krajšali tudi s tekmovanjem v vlečenju vrvi, veliko smo risali in se igrali s pojočim psom Joem. En dan smo se razdelili v skupini in izpeljali akcijo pobiranja kamenja v maneži in tekmovali, katera ekipa bo pobrala največ kamenja. Z družbo, ki je ostala pri konjih tudi čez noč, smo si zvečer zakurili ogenj, pekli koruzo ali hrenovke in se pogovarjali. Spali smo v šotorih ali pa kar na seniku. V drugem delu smo imeli družbo celo iz Avstrije, tako da smo se učili govoriti tudi nemško. Gospa iz Avstrije je umetnica, zato smo imeli likovno delavnico in zadnji dan smo pripravili tudi razstavo. Prvi dan nas je poslikala tudi po obrazu. Učili smo se peči kruh, ki nam je uspel in bil odličen. Praznovali smo tudi rojstni dan. Ves teden smo vse dogodke fotografirali, tako da je na koncu vsak od nas dobil zgoščenko s slikami. Imeli smo se preprosto... lepo. Katja Plaskan Veselje je bilo nepopisno Gasilci taborili v Prekmurju Ko smo se prvi dan dobili pred gasilskim domom v Braslovčah, smo bili veseli, da gremo zopet na taborjenje in tokrat še v Motovilce k našim gasilskim prijateljem. Po ne predolgi vožnji smo prispeli, raztovorili ter si izbrali mesto, kjer bodo stali šotori. Najprej smo postavili dva velika šotora, ki nam jih je posodilo planinsko društvo. Nato pa smo postavili še naše šotore. Sledila je večerja, katere smo bili zelo veseli, saj smo bili že vsi zelo lačni. Po večerji smo se še malo zabavali, nato pa odšli vsak v svoj šotor ter od napornega dneva kar hitro zaspali, le nekateri so si imeli veliko povedati. Zjutraj je sledila budnica, po kateri smo šli namesto jutranje telovadbe igrat nogomet na travo. Po zajtrku pa smo se odšli kopat v Terme Banovci, kjer smo se zabavali do 17. ure, potem pa smo odšli domov na zasluženo večerjo. Do 23. ure smo počeli, kar se nam je zahotelo: igrali namizni tenis, karte ali kaj podobnega. Zaradi kopanja smo vsi zaspali kot ubiti, ker je bil zunaj dež, pa smo se preselili v gasilski dom. Naslednje jutro je sledilo vstajanje, po zajtrku pa smo odšli na izlet v sosednjo Avstrijo, kjer smo si ogledali park, v katerem so bili dinozavri v naravni velikosti. Bilo je zelo zanimivo. Nato smo se odpeljali domov na pozno kosilo, potem pa v Terme 3000 na nočno ko- panje. Ko smo prispeli domov, smo imeli večerjo, ki sta nam jo spekla specialista za žar Damjan in Tomo. Po večerji smo imeli igrico »najšibkejša cev«, ki smo jo vodili mi, tekmovali pa so naši mentorji ter nekaj domačih gasilcev. Najpametnejši je bil Anže. Ta igra je povzročila dosti smeha in zato smo bili še ves večer nasmejani, nekateri bolj, drugi manj. Zjutraj so nam mentorji pripravili neprijetno bujenje, saj so ob sedmih zjutraj začeli buditi z glasbo skupine Bepop (brez komentarja). Ker se še vedno nekaj udeležencev tabora ni hotelo sprijazniti z bujenjem, smo jim morali dati »malo bolj neprijetno lekcijo« in smo jih namazali z zobno pasto, kar je pri vseh pomagalo, in vsi so bili hitro na nogah. Sledilo je pospravljanje, nato pa zajtrk. Po zajtrku smo naložili prtljago v kombije in se počasi in z nekaj manj dobre volje poslovili ter odšli na zadnje kopanje v Terme Ptuj. Nekaj nejevolje nam je povzročil dež, saj zaradi tega nismo mogli na letno kopališče, ampak samo na notranji bazen. To nam ni pokvarilo dobre volje in smo se dodobra naužili vode in tobogana. Kmalu je prišla ura odhoda, preoblekli smo se, posedli v vozila in se odpeljali. Ko smo prispeli v gasilski dom, je tam že čakalo nekaj staršev. Raztovorili smo prtljago in se odpravili proti domu. Za prevoz smo si poleg našega sposodili še kombi PGD Dobrovlje. Z gostitelji iz PGD Motovil-ci, našimi mentorji z odličnimi idejami in smislom za humor smo preživeli odlične tri dni. Taborjenje nam je skalilo le vreme, ampak tudi to ne preveč. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! Andrej Gajšek, PGD Braslovče L 4 Barntei Otroške trenerke ] od 18.69 EUR dolje! OBUČIM od 0 d« 16 let ■ OPREIBR ZA DOJCflč K£ PEJTRA IZBIRA IGRAČ Stajäete m, v tft&vs*es èéfitty m Padre... @3 £0,-.èéè,xa še jnm> sé é.85 sc 23.S&. ìèàéiàèa SMéòìiM V.,sü.~.ovac.,fc.~...________________________ NOVO! c i i Eite Lan mm XI/AEÄWJKä ©BKHäfifSOiJ Ma 03 710 09 50 Kegljanje šport in zadovoljstvo Janez Udrih v »klubu« 90-letnikov Konec junija je devetdeset pomladi dopolnil tudi Janez Udrih, po domače Jeričev Anza, iz Spodnjih Grušovelj. Jubilej je praznoval skupaj s svojimi domačimi na svoj rojstni dan in god v nedeljo, 24. junija. Za tako dolgo življenjsko pot se je Janez zahvalil v cerkvi sv. Petra v Šempetru, kjer je sveto mašo daroval župnik Mirko Škoflek. Nekaj dni pozneje so ga obiskali tudi predstavniki KS Šempeter, vaške skupnosti in KO RK Šempeter. Med njimi tudi njegov nečak in predsednik sveta KS Šempeter Silvo Udrih. Janez Udrih se je rodil v številni družini z osmimi otroki. Osnovno šolo je končal v Šempetru, nato pa se je izučil za čevljarja. Med drugo svetovno vojno je lahko ostal doma in pomagal staršem, ker so bili vsi drugi fantje na fronti. Prvega maja leta 1954 se je poročil s Štefko Jelen iz Andraža. Družinsko gnezdo sta kmalu napolnila hči Jožica in sin Marjan. Čeprav so bili težki časi, je ob poroki prevzel tudi kmetijo in se tako spopadel s tedanjo kmetijsko politiko države, ki mu je vzela vso dobro zemljo in vrnila le malo slabe. Ostal je trden mož in na zemlji je gospodaril več kot pol stoletja. Že kar nekaj let njegovo delo nadaljuje sin Marjan, sam pa postori kaj le v vrtu in hiši, saj pravi, da prave moči pri teh letih ni več. Seveda pa se rad sprehodi med njivami in pogleda, če je dobro posejano in obdelano. Rad bere in to povsem brez očal. Z zanimanjem prebira Utrip in Novi tednik, na katerega je naročen že kakšnih 40 in več let. Janezu Udrihu dajejo moč in podporo v tej starosti žena Štefka, hči Jožica, sin Marjan z ženo Andrejo ter vnuki Matic, Tadej in Sabrina. Ob našem obisku sta bila pri njem tudi brata Franc in Filip - Lipče, ki se z veseljem vračata v svoj rojstni dom. D. Naraglav Dorijeva arena V zaselku Tršca pri Vranskem je avgusta župnik Izidor Pečovnik - Dori s svojimi prijatelji in ljubitelji nogometa namenu predal ograjeno igrišče za mali nogomet in balinišče, ki ga bodo uredili v prihodnje. Igrišče, ki se nahaja na hribčku ob Dorijevi 300 let stari, a skrbno obnovljeni hišici in nad njihovo domačijo, so poimenovali Arena prijateljstva Tršca - Brode. Ob tej priložnosti so poleg župnika Dorija zbranim spregovorili tudi podžupan Občine Vransko Andrej Semprimo-žnik, župan Občine Žalec Lojze Posedel, župan Občine Dobrna Martin Bred in v imenu odbora za gradnjo tega športnega objekta Vlado Vrtačnik. Blagoslov objekta je opravil domači župnik Jože Turinek. Za prijetno vzdušje po slovesnosti in tekmi so poskrbeli ansambel Dori, pevka Nuša Derenda in Folklorna skupina Vransko. Nogometno tekmo med mladimi in Dorijevimi prijatelji so začeli z zlato žogo (darilom Dorijevega prijatelja iz Adidasa), ki je bila narejena ob 100-letnici NK Real Madrid. Tekmo je sodil priznani mednarodni nogometni sodnik Vili Kranjc. Zmagovalci prve tekme so bili mladi, »ki naj bi tudi s pridom uporabljali ta objekt,« je v svojem govoru poudaril župnik Dori. Nove pridobitve je bila zelo vesela tudi Dorijeva mama, ki je odstopila prostor za izgradnjo igrišča in si prvo tekmo tudi z zanimanjem ogledala. D. Naraglav ljubitelji tega Savinjskega in Zasavskega Triglava, kot je Mrzlico že leta 1903 v vodniku Po gorah in dolinah v Savinjskih planinah poimenoval Fran Kocbek. Letošnje srečanje je organizirala Občina Trbovlje ob sodelovanju Planinskega društva Trbovlje, ki vsako leto skupaj z oskrbnikom njihovega planinskega doma poskrbi za hrano in pijačo. Že pred leti so se župani občin Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Prebold in Žalec dogovorili, da se bodo izmenjevali v organizaciji tega srečanja. Lani sta se pridružili še Občina Tabor in Občina Laško. Kulturni program so letos pripravili MPZ Zarja Trbovlje, harmonikarja Glasbene šole Trbovlje Metod Bravec in Barbara Kosec ter povezovalka Kristina Hacin, ki je osvetlila tudi zgodovino tovrstnih srečanj. Vili Treven je zbranim zaželel dobrodošlico v imenu Planinskega društva Trbovlje in župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič pa je poudaril, da je Mrzlica prostor, kjer ni in ne sme biti politike, saj je to kraj prijateljstva, sodelovanja, spominov in druženja v naravi. D. Naraglav Boro Zgonjanin iz Zabuko-vice je že več kot 40 let predan kegljanju, za kar je pred leti navdušil tudi svojo življenjsko sopotnico Sonjo, ki dopolnjuje bero kegljaških in drugih medalj, ki krasijo njun dom. Sta upokojenca in aktivna v športni sekciji Društva upokojencev Zabukovica-Griže. Društvo je tudi po njuni zaslugi med najboljšimi v športu v Zvezi DU Žalec. Boro Zgonjanin je pred leti prišel v Slovenijo iz BIH, v Velenje, kjer se je zaposlil v premogovniku. Upokojil se je leta 1991, žena Sonja pa leto za njim. Ker je imela več prostega časa, se je odločila za kegljanje, za šport, ki je bil soprogu Boru glavna sprostitev po Boro Zgonjanin in soproga Sonja med svojimi pokali in medaljami delu v rudniku. Boro Zgonjanin je bil več kot 35 let član KD Velenje, zadnjih 6 let pa je član KD Škofja vas. V Velenju je veljal za enega najboljših kegljačev, tako pa je tudi v Škofji vasi, kjer z veteransko ekipo osvaja prva mesta na tekmovanjih. Enako uspešen je tudi med posamezniki. Boro in Sonja sta aktivna med športniki upokojenci, predvsem zelo uspešna v ruskem kegljanju in metanju pikada. Sta tudi navdušena planinca, člana borčevske organizacije in velika ljubitelja narave. D. Naraglav vedale, so razstavljeni izdelki delo celotne njihove skupine, ki deluje že 12 let. Skupino sestavljajo Slovenke in Italijanka iz Trsta, ki se je zelo navdušila nad njihovim delom in umetninami. Dobivajo se enkrat tedensko in takrat ustvarjajo, se naučijo kaj novega in se imajo lepo. Kot so dejale, jih družita ljubezen in veselje do ročnega dela, predvsem pa je pomembna družabnost, ki je na njihovih srečanjih ne manjka. Na razstavi smo obiskovalci lahko občudovali kvačkane izdelke, prte, rute, brisače, posteljnine ... D. Naraglav 95 let Alojzije V Domu upokojencev na Polzeli je te dni praznovala 95. rojstni dan Alojzija Miklavc, ki se je leta 1912 rodila v družini Petrina v Mirnu pri Novi Gorici. V družini je bilo sedem otrok, oče pa jih je preživljal s čevljarstvom. Med drugo svetovno vojno je bila družina izseljena v Rečico ob Savinji, nato pa so se preselili na Polzelo, kjer so tudi ostali, oče pa je umrl v izgnanstvu v Nemčiji. Po vojni se je Alojzija zaposlila v Tovarni nogavic Polzela. Poročila se je z Edvardom Miklavcem in si zgradila dom v Parižljah, družina pa se je kmalu povečala za Ivan Korun se je rodil v Trnavi, po končani osnovni šoli pa se je izučil za ključavničarja. Po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil pri celjskem Ingradu, kjer se je prekvalificiral za kleparja in opravil izpit za obrtnega mojstra. Marija se je rodila v Pesjem pri Velenju in se po končani osnovni šoli zaposlila v vrtcu tovarne Svila v Mariboru. V zakonu se jima je rodila hči Tanja. Leta 1965 sta se odpravila na delo v tujino, kjer sta ostala vse do upokojitve. V Trnavi sta si zgradila hišo, kjer živita danes. Sta še vedno dobrega zdravja in zelo pri močeh. Po vrnitvi v domači kraj si je Ivan zelo prizadeval za obnovo cerkve sv. Ruperta v Trnavi in pokopališča, za kar je prejel pohvalo in priznanje Občine Braslovče. T.T. Mrzlica - simbol prijateljstva in sodelovanja Del udeležencev srečanja Mrzlica, ki jo radi imenujemo savinjski in zasavski Triglav, je bila v soboto, 15. septembra, znova prizorišče tradicionalnega srečanja Za-savčanov in Savinjčanov. S tem se nadaljuje tradicija, ki ima svoje korenine v predvojnem delavskem gibanju, ko so si tu podajali roke revirski, libojski in zabukovški knapi, preboldski tekstilci, savinjski hmeljarji, libojski keramičar- ji in mnogi drugi ter krepili revolucionarno zavest Slovencev. Za začetek srečanj lahko štejemo že čas izpred 108 let, ko so 28. septembra 1899 tu slovesno odprli prvo planinsko kočo, imenovano po Žal-čanu Janezu Hausenbichlerju, borcu za slovenstvo in očetu hmeljarstva. Tudi letos so se proti 1122 m visoki Mrzlici iz obeh koncev dolin podali planinci in drugi Razstava ročnih del Na domačiji Kokovnikovih, po domače Čulkovih, v Pod-vrhu pri Prekopi so pripravili zanimivo razstavo ročnih vezenin zamejskih Slovenk iz Boršta pri Trstu. Razstava je bila organizirana v sklopu tokratnega osrednjega dogodka - svete maše v obnovljeni cerkvi sv. Martina, kjer sta mašo darovala župnik Izidor Pečovnik - Dori iz Berlina in vranski župnik Jožef Turinek. Razstavo so poleg gostiteljev, mame Dragice Čulk, hčere Damjane in njenega moža Romana Lukmana, postavile na ogled Marija in Zmaga Sedmak ter Frančiška Čemela. Kot so po- pet otrok. Danes živita hčerki Nada in Marinka, ki imata pet otrok ter štiri vnuke. Alojziji je mož umrl pred 21 leti. Še pred kratkim je živela pri hčerki Nadi in zetu, potem pa se je odločila za življenje v domu upokojencev. Kot je dejala, je v domu zelo zadovoljna, zanjo lepo in prijazno skrbijo. T. Tavčar Alojzija Miklavc z direktorico doma Evo Lenko in domačimi Zlata Koruna V Savinovem salonu v Žalcu se je zbrala vesela svatovska druščina, ki je prisostvovala zlati poroki 74-letne Marije in 75-letne- ga Ivana Koruna iz Trnave. Civilni obred sta opravila žalski župan Lojze Posedel in matičarka Darja Ažnik. Cerkveni obred pa so pripravili v župnijski cerkvi na Gomilskem, kjer je zlato poročno mašo bral domači župnik Martin Cirar. Zlatoporočenca Marija in Ivan Korun popeljale njihove tri sestre. »Naša družina je bila res velika. Oče Franc in mama sta imela z nami kar veliko dela. Kljub zaposlenosti, delu na polju in v gozdu, sta nas lepo vzgajala in izšolala in nam vcepila ljubezen do lepe slovenske besede in pesmi. Nekako tako sva ravnala z najinimi otroki tudi midva z ženo Marjano. Najbrž sta to po nama prevzela zlasti Alenka in Blaž,« pravi Branko, ki uživa tudi v vožnji z jeklenimi konjički. Veselje ima do starodobnih motorjev, s katerimi tudi tekmuje. V njihovem domačem muzeju je okrog 16 motorjev, 15 starih koles izpred II. svetovne vojne, dva starodobna registrirana avtomobila in še kaj. Svoje mesto imajo v tem prostoru tudi spominske tablice in drugi razstavni predmeti z motodirk, ki se jih je udeležil Branko Lesjak v svoji tekmovalni karieri. »Z motorjem sem začel tekmovati pred 20 leti in sem tudi ustanovni član motokluba Veteran Maribor, ki prav letos pra- Rejenci in rejniki že četrtič v Novem Celju Tanja Ferlinc, druga z leve, z družino Lesjakova domačija Branko med svojimi starodobniki ki živijo v težkih in neurejenih razmerah, za kar je v največji meri kriv alkohol. Skrbim za tri otroke s posebnimi potrebami in vsi hodijo v šolo s prilagojenim programom, zato so moje pomoči še toliko bolj potrebni. Rejništvo je zelo zahtevno delo, če imaš na skrbi takšne otroke, kot so moji, pa je vse še bistveno težje. Dekle ima cerebralno paralizo, fant je dobil hude opekline ob požaru pred tremi leti in ga moramo voziti v rehabilitacijski center Soča in v klinični center v Ljubljano. Veliko potov pa je tudi z obiski pri pediatru, psihologu, pedagogu in še kam. Imam tudi dva svoja otroka, ki sta že odrasla in v službi, a mi kdaj pa kdaj tudi pomagata pri delu, predvsem pa mi je v pomoč mož Jože.« Marija Robnik iz Kranja: »Rada imam otroke in to je tudi glavni razlog, da sem se odločila za rejništvo. Najini otroci so že odrasli, fanta študirata, hči pa je že zaposlena. Ker sem se čutila še dovolj močna, ker imam voljo in željo komu pomagati, sva se z možem odločila za rejništvo. Zdaj že tretje leto opravljam to delo, ki je lepo, a tudi zahtevno, vendar je ves trud poplačan, če vidiš iskrive in zadovoljne oči svojih dveh fantov in deklice. Najini otroci so jih zelo lepo sprejeli in smo vsi skupaj ena velika družina. Starejši fant in dekle sta že v šoli, najmlajši pa hodi še v vrtec. To bom počela, dokler bom imela moč in zdravje.« Ani Čož iz Leskovca nad Višnjo Goro skrbi za štiri otroke, dve dekleti in dva fanta. »Rejništvo je pri naši hiši že dolgo prisotno. Tudi sama sem odraščala skupaj z rejenkami in re- jenci. Pred petnajstimi leti sem to delo prevzela od mame. Vsi štirje otroci so zdravi, fanta imata 15 in 17 let, dekleti pa 5 in 7 let. Imam pa tudi svoje tri fante, stare 15, 18 in 19 let. Smo velika družina in dela mi res ne manjka. Ker mi je to v veselje, ni nič pretežko, hkrati mi je prijetno pri srcu, saj je lepo živeti z zavestjo, da si koristen in da pomagaš otrokom, ki so iz takšnega ali drugačnega razloga morali v rejništvo.« Mila Kuna iz Pariželj pri Braslovčah skrbi za tri otroke: »Otroke imam zelo rada in to je bil poleg občutka, da sem še pri močeh, tudi glavni razlog, da sem se podala na to pot, ki ni lahka, a te osrečuje, ker lahko pomagaš in se razdajaš tistim, ki so pomoči potrebni. Najprej sem imela samo eno rejenko. Že dobre tri mesece pa sta pri meni tudi bratec in sestrica in tako sem poklicna rejnica glede na Zakon o rejništvu. Preden sem začel, sem se udeležila tudi posebnega izobraževanja o rejništvu in si tako pridobila licenco za opravljanje tovrstnega dela. Otroci hodijo v 5„ 4. in 3. razred in imajo kar veliko svojih obve- znosti. Doma sta še tudi moja odrasla fanta, ki pa me ne potrebujeta več toliko kot moji rejenci. Vsi skupaj smo prijetna družina, meni pa je kljub povečanemu obsegu dela v veliko veselje, ko vidim in čutim, da nekdo še potrebuje tvoj čas, tvojo energijo, tvojo toploto in ljubezen. Tega se ne da z ničimer primerjati.« Tanja Ferlin iz Razkrižja v Prekmurju in njen mož Željko sta z navdušenjem spregovorila o svojem poslanstvu: »Z rejništvom se ukvarjava že tri leta. Imava 11 -letnega fanta in 15- ter 17-letni dekleti. Skupaj z najinima hčerama in mamo nas je pri hiši osem. Za rejništvo sva se z možem, ki je sicer geometer, odločila predvsem z željo pomagati otrokom, ki ostanejo brez prave pomoči in ljubezni staršev. Mislim, da je nekaj najlepšega, če lahko nekomu nudiš topel in varen dom, zdravo življenje in okolje. Vsi smo zdaj ena velika družina, ki se usede v dovolj velik družinski avto za devet oseb. Skupaj hodimo na izlete, dopuste, srečanja in še kam. Vsak otrok ima tudi svojo sobo, imajo igrišče, bazen, dvakrat smo bili letos na morju, na dopustu ... Imamo se res lepo. Otroci so zdravi in vsi se tudi dobro učijo. Pri tem jim pomaga tudi hči, ki je z odličnim uspehom končala 3. letnik gimnazije. Tovrstna srečanja so nekaj zelo lepega.« Na srečanju je zelo uživala tudi triletna temnopolta rejenka iz Maribora, ki zdaj živi v rejniški družini v žalski občini. D. Naraglav Branko Lesjak s plaketo ustanovnega člana Veteran kluba Maribor ob letošnjem 20-letnem jubileju kluba V Šmiklavžu pri Taboru že desetletja gospodari rod Les-jakovih. Kmetija je velika 27 hektarjev, od tega je 10 hektarjev obdelovalne zemlje, njiv in travnikov, ostalo pa je gozdnih površin. V objemu neokrnjene narave živijo skupaj tri generacije. Oče Branko in mama Marjana, sin Matjaž z družino in sin Blaž. Hči Alenka ne živi več doma, a se domov, kjer skupaj zaigrajo in zapojejo, zelo rada vrača. Lesjakova družina je predana glasbi in petju, pa tudi starodobnim vozilom, starinam in naravi. Ponašajo se z zanimivo zbirko starodobnih motorjev, koles in drugih starin. Oče Branko prepeva v MPZ Ivan Cankar Tabor, ki ga je dolga leta vodil njegov pokojni brat Milan Lesjak, hči Alenka je znana glasbenica - kantavtorica, sin Blaž pa je pobudnik in soustanovitelj zabavnega ansambla Zaka' pa ne, ki uspešno deluje na slovenski glasbeni sceni. Ljubezen do starodobnih motorjev in avtomobilov se nadaljuje še iz mladostnih časov očeta Branka in stricev, saj so bili vsi trije Lesjakovi fantje motoristi, prav tako pa so se rade z njimi znuje 20-letnico. Najraje sem vozil reli in tako je tudi še danes. Vozil sem tudi kar lepo število hitrostnih dirk. V klubu Veteran Maribor nas je kar nekaj Savinjčanov, ki smo s svojimi starodobniki kar nekajkrat postali prvaki Veteran kluba Maribor in bili med najboljšimi v drža- drugo mesto med posamezniki v državnem prvenstvu v reliju,« pravi Branko Lesjak. Najstarejši motor v muzeju je ameriški motor znamke Indian, letnik 1927, naj dragocenejši pa so italijanska Gilera 500, letnik 1936, ter Rudge, letnik 1939, in dva predvojna Arida. Z omenje- in je med najboljšimi v državi v svoji kategoriji. Poleg teh imajo DKV vojne izvedbe iz leta 1941, dva Horexa, avstrijski Puch TF 250 s prikolico, ruski Dnjepar s prikolico in druge motorje, avtomobil Mercedes Benz 170, letnik 1947, in kolesa znamke Staeir, Indijan, Puch izpred 2. svetovne Občina Žalec je v parku pred dvorcem Novo Celje konec prejšnjega meseca organizirala četrto srečanje rejniških družin Slovenije. Idejo za srečanje je pred štirimi leti na podelitvi rejniških dovoljenj podal žalski župan Lojze Posedel. Sprva naj bi pripravili le piknik za družine z območja CSD Žalec, nato pa so se odločili, da nanj povabijo vse slovenske rejniške družine. Udeležence letošnjega srečanja je v Novem Celju pozdravila tudi Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman. Ves dopoldan so potekale različne ustvarjalne delavnice, jezdili so konje, se odpeljali na ogled mesta Žalec z vlakcem, se predali tišini in lepotam podzemlja v jami Pekel, spoznali delček zgodovine Rimljanov v Rimski nekropoli, rudarjenje v naših krajih v rudarskem muzeju v Grižah, se udeležili športnih iger v ŠC Do-briša vas in se podali na pohod po učni ekološki poti Vrbje. Udeleženci srečanja so se zbrali pod velikim šotorom, kjer so se okrepčali s toplim obrokom. Otroke in njihove rejnike iz približno 200 rejni- se moram zahvaliti žalskemu županu in Občini Žalec, da so se lotili organizacije in nas že četrtič povabili v prijetno okolje Novega Celja. Naše društvo deluje na področju celotne celjske regije in pokriva osem centrov za socialno delo. V društvo je trenutno vključenih 85 članic in članov. Imamo vrsto aktivnosti in tako bogatimo naše druženje ter krepimo naš položaj in prepoznavnost za dobrobit tovrstne problematike. Tudi sama sem rejnica in imam tri otroke v rejništvu, sem pa tudi mati že treh odraslih otrok, ki mi marsikaj pomagajo. S tem se ukvarjam že od leta 1991. Rejništvo je nekaj lepega, če to delaš s srcem in ljubeznijo. Ko te enkrat prime, ne moreš več ven iz tega, čeprav marsikdaj ni lahko.« Podobnega mnenja je tudi Angela Ivančič iz Turškega Vrha pri Ptuju: »Z rejništvom se ukvarjam že osem let. K tej odločitvi je prispevala želja pomagati otrokom, ških družin Slovenije so zabavali ansambel Mladi Upi, pevka Anja Ropotar in cirkuški animacijski duo Malek in Ne-lej. Del programa so zapolnili tudi rejenci, ki so s petjem in besedo pokazali, kaj znajo in zmorejo. In kako v prihodnje? Čeprav je takšno srečanje organizacijsko precej zahtevna stvar, veseli obrazi in zadovoljstvo udeležencev odtehtajo vse napore in sredstva, ki jih je za to potrebno zagotoviti. Srečanje je tudi lep zaključek počitnic za te otroke, da jim ponudimo še nekaj več kot v vsakdanjem življenju. To je svetel trenutek, ki se ga splača vedno znova podarjati, pravijo organizatorji na čelu z Bojanom Jerebom. In kako to srečanje doživljajo rejniki in njihovi rejenci? Predsednica Društva rejnic celjske regije Terezija Hladin: »Srečanje je nadvse pohvalno in v imenu vseh rejnic in rejnikov ter rejenk in rejencev iz celjske regije in vse države 80 let pisatelja Daneta Debiča V Spodnji Savinjski dolini živi kar nekaj ljudi, ki z literarnim delovanjem, bodisi kot pesniki ali pisatelji, bogatijo slovenski prostor. Med njimi je tudi Žalčan Dane Debič, ki je na pragu poletja praznoval 80. rojstni dan. Njegov življenjski jubilej je dobra priložnost, da se spomnimo njegovih literarnih del in njegovega življenja. Med II. svetovno vojno je izgubil mamo in očeta in v vojnem času je našel snov za prvi roman Brez milosti, ki je bil natisnjen leta 1955. Življenjska pot pisatelja Daneta Debiča se je začela 9. junija 1927 v Vrbju pri Žalcu. Bil je sin zavednih staršev, ki jim je bila ljubezen do domače grude sveta. V tem duhu sta vzgajala tudi svoja sinova Borisa in Daneta ter hčer, ki je zaradi davi-ce umrla aprila 1944. Doma so imeli gostilno in trgovino, ki je v času vojne oskrbovala partizane, katerim sta se leta 1944 kot mladeniča pridružila tudi Dane in Boris. Na dan zmage, 9. maja, se je vrnil kot partizan na požgano domačijo v Vrbju, v kateri je zgorela ustreljena mama, le babica se je rešila. Že pred tem so mu v Dachauu ubili očeta, ki je bil razgledan, zaveden, zanesljiv pomočnik odpora in zato odpeljan v to zloglasno nemško taborišče smrti. Daneta Debiča smo obiskali na njegovem domu v Žalcu, mu čestitali ob visokem jubileju in se z njim pogovorili o njegovem delu in življenju. Kot partizan in člo- vek, ki mu je ljubezen do domače zemlje vse na svetu, danes težko razume poskuse razvrednotenja NOB-ja in povzdigovanje tistih, ki so se borili proti lastnemu narodu: »Evropa in svet sta že zdavnaj razčistila, kaj je kolaboracija, pri nas pa bi nekateri najraje oboje kar izenačili.« Literarna dela je objavljal v raznih literarnih in drugih revijah od leta 1954 dalje. To pa seveda niso njegovi začetki, saj je potrebo in željo po literarnem ustvarjanju začutil že kot otrok in se kot mladostnik poskusil tudi v pesnikovanju. Napisal pa je tudi kakšno krajšo črtico. Najustvarjalnejše obdobje pisateljevanj je bilo zagotovo obdobje od leta 1954 do 1971. V tem času so namreč izšli tudi njegovi štirje romani. Že omenjeni roman Brez milosti, ki opisuje vaško skupnost med II. svetovno vojno in prikazuje kritične razmere v partizanskih enotah, ter romana Stekleni metulji (1959) in Tokovi življenja (1971), ki obravnavata povojni čas v spopadu med idealom in prakso. Bero štirih romanov zaokroža roman Balada o modri svetlobi (1965), v katerem je opazno njegovo nagnjene k odkrivanju podzavesti. Dane Debič je rad bral že kot otrok. Knjige je dobesedno »požiral«, kot rad pove. Zaradi zelo lepega in tekočega branja je moral v šoli velikokrat naglas brati svojim sošolcem in učiteljici. »V času vojne je bilo težko priti do slovenske knjige, saj je bilo vse usmerjeno v potujčenje in uresničevanje Hitlerjeve namere, da Štajersko naredi povsem nemško. Knjige smo skrili na posebno mesto v hlevu, kjer smo imeli zajce. Ko sva z bratom odšla v partizane, to je bilo 16. septembra 1944, je mama kmalu zatem trgovsko pomočnico Ivanko Pungeršek naprosila, da je skrivoma odpeljala knjige z vozičkom na njen dom v Zabu-kovico. Tam smo skrili tudi bratovo harmoniko, moje kolo in še kaj, saj bi nam Nemci vse pobra- li. Po vojni smo vse dobili nazaj, predvsem pa sem bil vesel knjig, saj bi ob požigu naše domačije zagotovo zgorele.« Dane Debič je bil urednik celjske revije Obrazi, sodeloval je v Dialogih, v Savinjskem zborniku in drugih založbah. Po nižji gimnaziji v Celju je leta 1949 končal Srednjo tehnično gradbeno šolo v Ljubljani. Leta 1971 je kot izredni študent, nato pa kot redni diplomiral na Visoki gradbeni šoli v Mariboru. Želja po znanju ga je pozneje popeljala na izredni študij na Visoko šolo za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljano. Študij je končal leta 1985. Nekaj časa je bil upravnik Po ozkotirni železnici Od leve proti desni Karel Rusija in Tatjana Kač V okviru praznika Občine Žalec so v Medobčinski matični knjižnici Žalec pripravili prvo iz niza prihajajočih prireditev z naslovom Iz zakladnice domoznanskega oddelka, in sicer odprtje razstave o ozkotirni železnici Žalec-Zabuko-vica. Razstava je bila na ogled od 4. do 15. septembra. Številne obiskovalce je pozdravila direktorica Medobčinske matične knjižnice Žalec Jolanda Železnik, vožnjo z vlakom pa je ponazorila žalska tol-kalna skupina Šus. Tatjana Kač iz Osrednje knjižnice Celje je podala kratko zgodovino proge, gospod Karel Rustja, upokojeni vodja železniškega muzeja v Ljubljani, pa je progo tudi tehnično opisal, hkrati pa osvetlil začetke gradnje železnic po svetu. Svoje spomine so dodali Vinko Frjuc, Bogdan Potnik in Tone Cizej. Karel Rustja je zapisal, da je ozkotirna proga, tudi ozkotir-nica, železniška proga, pri kateri je razdalja med notranjima bočnima stranema glave tirnic manjša od 1435 milimetrov. Železnica je bila neobhodni pogoj za razvoj premogovnikov v dobi, ko še ni bilo cenenih cestnih vozil za tovorni prevoz. Zabukovški premogovnik je bil oddaljen dve uri hoda od celjske železniške postaje, ampak cesta je bila v tako slabem stanju, da je bil prevoz zelo drag. Intenzivni postopki za gradnjo ozkotirne proge so stekli na začetku leta 1917. K temu je, pred koncem prve svetovne vojne, zelo pripomoglo pomanjkanje vprežne živine, saj je večino konj zasegla vojska za potrebe fronte ali pa so jih porabili za prehrano sestradanih vojakov in vojnih ujetnikov. Progo so začeli graditi leta 1918 italijanski vojni ujetniki na območju rudniških obratov. V času obratovanja proge, to je od leta 1919 do leta 1964, je na njej vozilo šest lokomotiv. Ta proga je bila ena najtežjih prog te vrste v Sloveniji, saj je imela od 27 do 32 % vzpona, zato so lokomotive močno puhale in se iskrile. Prav zaradi močnega iskrenja je lokomotiva, že kmalu po začetku obratovanja, povzročila leta 1920 velik požar v Migojnicah. Industrijska rudniška proga je dobivala vse več nasprotnikov in tako so 24. 2. 1964 opravili poslovilno vožnjo. T. Tavčar Spomini na rudniško progo Nekdanji strojevodje, kurjači in zavirači ( od leve) Anton Cizej, Valentin Oblak, Lenko Cilenšek, Vinko Ferjuc, Rado Kot, Greta Ojstršek in Ivan Dvanajščak Ob odprtju razstave o ozkotirni železnici v Medobčinski knjižnici Žalec so se srečali tudi nekdanji strojevodje (vlakovodje), kurjači in zavirači, ki so delali na ozkotirni progi Zabukovica Žalec. Pri ogledu razstave so obujali spomine na čas, ko so tam delali. Poleg nekdanjega strojevodje Toneta Cizeja, ki ima tudi največ zaslug za ohranitev fotografij in dokumentov tistega časa in je bil tudi pobudnik srečanja ob razstavi, so se srečanja udeležili nekdanji kurjač lokomotive Valentin Oblak, strojevodja Lenko Cilenšek, kurjač Vinko Ferjuc, strojevodja Rado Kot, ki je opravljal tudi popravila lokomotiv in zavirača Greta Ojsteršek, ki je kdaj tudi vozila lokomotivo in Ivan Dvanajščak. Zadnjo vožnja vlaka po tej progi sta 21. februarja 1964 opravila strojevodja Lenko Cilenšek in kurjač Vinko Ferjuc. Na tokratnem srečanju sta obudila spomin na tisti dan, ki je bil pravzaprav žalostno slovo od proge in lokomotive. Tone Cizej je na srečanje prinesel tudi nekaj zanimivih fotografij, ki sta jih posnela v času delovanja proge fotografa Zoran Premik in Pero Karleš. Na njih so se prepoznali vsi prisotni, marsikoga pa že ni več med živimi. Z zadnjima dvema izmed šestih lokomotiv, ki so vozile na stari progi, so se vozili tudi udeleženci tega srečanja, ki so bili tudi malo razočarani, ker so na njih ob uradnem odprtju razstave pozabili. D. N. žalskega stanovanjskega sklada, bil je funkcionar kulturne skupnosti, vse do upokojitve je bil ravnatelj Osrednje knjižnice Celje. O njegovi priljubljenosti, pravičnosti in človeku z velikim srcem govorijo tudi besede njegove nekdanje sodelavke Marije Kumer: »Pisatelj Dane Debič je bil in ostaja velik človek. Nadvse je cenil in spoštoval materinstvo. Prav nobeni ženski, ki jo je sprejel kot ravnatelj, ni bilo treba podpisovati zagotovil, da ne bo zanosila. Nedvomno se je ob tem spominjal svoje matere, prav tako pa je tudi sam občutil radosti in očetovske skrbi ob hčeri Maji. Morda je prav zato znal svetovati in prisluhniti vsaki zaposleni mamici in ji pomagal, če je bila v težavah. Mislim, da bi Dane Debič kot direktor danes prejel certifikat družinam prijazno podjetje. Vsem zaposlenim je znal prisluhniti, poskrbel je za stanovanja in omogočal skromne kredite za gradnje ali adaptacije, znal je motivirati za izobraževanje, pa tudi pohvaliti. Nedvomno je imel naš Dane v sebi prirojen socialni čut, razgledanost, strpnost in sposobnost vživljanja ter vrsto drugih lepih lastnosti. Kot ravnatelj je znal povezati strokovne sodelavce v pokrajini, s čimer je postavil temelje Osrednje knjižnice Celje.« Tolstojevo misel »Biti z naravo, jo gledati in se z njo pogovarjati je resnična sreča!« je vzel Dane Debič za svojo. Rad je v njej z družino, s hčerjo Majo in ženo Tajo, rad je v družbi s prijatelji. »Dane je prijeten sogovornik in pripovedovalec. Njegove kritike so dobronamerne. Kritičen je tudi do svojega pisanja,« še dodaja Marija Kumer. Biti v družbi z Danetom Debi-čem je prijetno in zanimivo, saj je kot odprta knjiga spominov. Z velikim veseljem se spominja časa, ko je izšel njegov drugi roman Stekleni metulji, ki mu je tudi odprl pot v Društvo slovenskih pesnikov in pisateljev. »Takrat je veljalo, da si lahko postal uradno član tega društva, če si napisal vsaj dve knjigi ali izdal dve pesniški zbirki. Kot član sem se udeleževal številnih srečanj, se spoznaval in prijateljeval z raznimi poznanimi pesniki in pisatelji in bil tudi štiri leta kulturno prosvetni poslanec v Zboru Slovenije, kjer sva v poslanski klopi sedela skupaj z Elo Peroci. To so bili lepi in zanimivi časi, čeprav je bilo marsikdaj tudi precej naporno. Vesel sem, da sem spoznal veliko teh ljudi, ki so dali pomemben delež slovenskemu literarnemu ustvarjanju in tudi pomagali mladim literatom dosegati zastavljene cilje.« Dane Debič se že nekaj časa ukvarja s pisanjem spominov na čas med II. svetovno vojno, saj želi to obdobje osvetliti tudi iz svojega zornega kota in dati svoj prispevek k proučevanju tega obdobja. D. Naraglav TRGOVINA TÄBÖD: n □ Na trgu 2, Mozirje Na Šlandrovem trgu 36, Žalec V trgovinah Taboo, Iste] tudi v Žalcu, nudimo: - tekstilne izdelke lastne proizvodnje, ki jih odlikujejo kvalitetni materiali in ugodne cene - ženske in moške majice, pižame, spodnje perilo, jeans program BLACK BULL - novo kolekcijo lastne blagovne /UPER UGODNO: ■ majice iz opuščenih programov že od 4,20 € - hlače iz programa B*NICE -30% - jeans program NICK DANIELS -50% NAGRADNA KRIŽANKA september 2007 27 Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v avgustovski številki Utripa: INDUSTRIJSKA-PRODAJALNA-LATKOVA-VAS-FLECK-SE-DOBRO-NOSI. Izžrebani nagrajenci: 1. Jožica Deželak, Rakovlje 33, Braslovče, 2. Alojzija Hrastovec, Prapreče 19/c, Vransko, 3. Milenka Černič, ul. Talcev 5, Žalec. Nagrajenci prejmete vrednostne bone v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa je ROMAN BRGLEZ s. p., pekarna, slaščičarna, trgovina, bar, Vransko 17. Vrednost nagrad je 20,85 €, 12,12 € in 8,35 €. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, do 12. oktobra 2007. Na Povšetovi kmetiji Ivan Povše s priznanjem viteza hmeljarstva Hmeljar Ivan Povše iz Podloga pri Šempetru je prejšnji konec tedna na svojo kmetijo povabil sokrajane, predstavnike občine in strokovne službe, da bi jim podrobneje predstavil novosti na kmetiji, populariziral hmeljarstvo ter tako dokazal, da se kljub katastrofi v Braslovčah hmeljarjem obetajo boljši časi. Povše je predsednik Odbora za hmeljarstvo pri Kmetijsko-goz-darski zbornici Slovenije, letos pa so ga na kongresu svetovnega združenja za hmeljarstvo in pivovarstvo v Ameriki zaradi njegovih prizadevanj razglasili za viteza hmeljarstva. Povšetovi obdelujejo 45 hektarjev zemlje, poleg hmelja pa gojijo krave in pitance ter pridelujejo koruzo. Hmelj imajo zasajen na 15 hektarjih, v zadnjih letih pa je gospodar s pomočjo družine moderniziral celotno proizvodnjo. Prešli so na sušenje hmelja z lesnimi sekanci, zaradi česar porabijo manj olja, zaradi izboljšav potrebujejo veliko manj tuje delovne sile, z ločevanjem tako imenovanih »špag« in odvozom na deponijo skrbijo za okolje, sušilnico pa po sušenju hmelja uporabljajo za sušenje in skladiščenje koruze. Letošnji vitez hmeljarstva je poudaril, da so vse izboljšave plod lastnega dela in znanja, vse potrebne dele pa je dobil v Sloveniji. Ivan Povše je prepričan, da se lahko slovenski hmeljarji tako po opremi, kakovosti in površinah že merijo z nemškimi. T. T. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA, k. o. PETROVČE in k. o. LEVEC, PRODAMO. Info.: 031 369 188, 03/570 88 82, e-naslov: sketa.petrovce@mail.si Izobraževanje in druženje gobarjev Anton Poler med predavanjem Gobarsko mikološko društvo Polzela, ki šteje 184 članov z vseh koncev Savinjske doline in je najštevilčnejše v Sloveniji, ima v svojem programu tudi pet izobra-ževalno-družabnih srečanj. Tretje po vrsti je bilo pri članu društva Juriju Matjažu na Polzeli. V jutranjih urah se je zbra- lo približno šestdeset gobarjev, ki so se podali v bližje gozdove in se vrnili s 64 vrstami gob. Pobirali so vse, tudi strupene, saj je namen srečanja predvsem spoznavanje strupenih gob, ki so jih razstavili pod strokovnim vodstvom mikologa Antona Polerja iz Maribora. V svojem predavanju je opozoril predvsem na značilnosti, po katerih se strupene gobe ločijo od užitnih. Srečanje so nadaljevali z gobarskim piknikom, na katerem so uživali ob raznih gobjih jedeh. Po besedah predsednika društva Francija Uratnika so s takim načinom izobraževanja in druženja zelo zadovoljni, to potrjuje predvsem vsakoletna številna udeležba. Besedilo in slika: T. Tavčar Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1, 3311 Šempeter Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00- 9.00 17.00-18.00 sobota: 7.00- 9.00 nedelja in prazniki: 8.00- 9.00 r T 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. DELOVNI ČAS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80 IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90 Ročna žetev rži na kmetiji Hribar Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 Delovni čas: pon. - pet.: 8. -18. ure sobota: 8.-12. ure PREGLEDI VIDA - četrtek, 27. 9.2007 -četrtek, 11. 20. 2007 - četrtek, 25. 10. 2007 Naročite se na tel.: 700 06 30 od 8. do 18. ure (vsak dan). Še vedno velika izbira sončnih očal! obiščite nas in videli boste bolje Včasih je bila žetev kljub napornemu ročnemu delu praznik za kmetijo in za vso vas. Delo so vedno spremljali dobra volja, pesem in veselje. Tako so se pred časom tudi na kmetiji Hribar v Matkah veselile žanjice in vezači iz vse vasi, iz društev podeželskih žena Prebold, Žalec in Braslovč ter muzikant in pevci iz Šešč Šeških šest. Vse je potekalo po določenem obredu. Najprej so poplaknili grla, eno zapeli, potem pa se je začelo tako kot včasih. Možje so pripravili srpe, jih klepali in brusili. Žanjice so s pesmijo krenile proti njivi. Takoj za njimi pa vezači, da bodo vezali snope, in brusač, da bodo srpi ostri. Z dobro voljo se je žetev pričela. Žanjice so bile urne, tako da so jim vezači komaj sledili. Snope so po stari navadi postavljali v kopice in redi. Že nekoč se je za malico pri- pravila »pržganka« s kruhom, žejo pa so gasili z jabolčnikom in vodo. Tako so nas postregle gospodinje tudi v Matkah. Muhaste žanjice pa so vedno fantom kakšno zagodle. Tako so jim nastavile »živ peresel« in že je bilo veliko hihitanja, spogledovanja in smeha. Gospodar in hlapec sta s konji napregla voz lojtrnik in prišla na njivo po snope žita. Skupaj z vezači so naložili snope na voz in odpeljali rž na domači- jo. Zložili so ga v »štante« - kozolec, da se bo dobro osušil. Po treh do štirih tednih se je lahko začela mlačev. Za namene tega prikaza so Hribarjevi posušeno žito pripravili že vnaprej in opravili tudi mlačev s cepci. Ržena slama velja za najboljšo slamno kritino. V ta namen so jo posejali in zdaj ročno poželi. Po posebnem postopku se iz slame pripravijo škopniki, s katerim bodo prekrili streho. Rž pa so z »rehto prerehtali« in seme očistili z »vejevko«. Nato so rž dali tudi na ročni mlin - »žrmlje« in prišli smo do moke. Tako je krog od žetve do moke zaključen. Po končanem delu so bili vsi zadovoljni, da so delo dobro opravili, zato je napočil čas za li-kof. Gostili smo se s kurjo obaro, pehtranovo potico in kozarcem dobrega domačega vina. Zapisala Andreja Žolnir, KSS Žalec JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko 041/612 731 Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Spletna stran: www.jkp-zalec.si GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE. UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOUČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, fiS MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA, 11 GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P. KASAZE 69/E, 3501 PETROVCE Tel: 03/714 01 00, faks: 03/714 01 01, GSM: 041 690 023, 041 608 312. SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN Z vami že 26 let INFORMACIJE september 2007 'V- »S M IfemmOma !P®0o G®® ‘Stil Wšš / & è M Center tehnike in gradnj Celjska 7, Žalec, tel.: 03/713 65 92 Center tehnike in gradnje Velenje Kidričeva ulica 53, Velenje, tel.: 03/898 87 10 Novo v izbranih prodajalnah Mercator Tehnike, Gradnje in Pohištva S plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam nudimo plačevanje nad 12 in do največ 24 obrokov brez obresti in drugih stroškov, kjer je najnižji znesek obroka 40 EUR. ercator Pika vec. Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja do 1. 10. 2007, v navedenih M Centrih tehnike in gì'adnje ter v prodajalnah s tovrstno ponudbo: • MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCT Lenart, Industrijska 7, tel-: 02/720 09 60 • MCT Ptuj, Špindlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in prababice FRANČIŠKE VOLF iz Pariželj 5 (4. 3.1938-10. 8. 2007) Hvala vsem, ki se je spominjate. Žalujoči: mož Stanko, sin Marjan in vnukinja Barbara z družino ZAHVALA V 74. letu je tiho in mirno odšla dobra prijateljica MARIJA RAZBORNIK s Polzele Zahvaljujem se vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom za sveče in za sv. maše. Posebna zahvala gospodu dekanu Jožetu Kovačecu za lepo opravljen cerkveni obred. Zahvala trobentaču, pevcem in gospe Dorici za lep govor in pogrebni službi Morana. Prijateljica Marica Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje, in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, atija, dedka in tasta RAFAELA TRATNIKA z Vranskega 146/b (21. 10.1927-12. 8. 2007) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu nesebično pomagali ob bolezni. Hvala za vso pomoč ob njegovem slovesu, za darovano cvetje, sveče ter za pisna in ustna sožalja. Žalujoči: žena Julka, hči Nada, vnuka Matej in Tomaž ter zet Franci ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta, strica in soseda IVANA POTOČNIKA iz Zabukovice se iskreno zahvaljujemo osebju Bolnice Topolšica in Splošne bolnišnice Celje, osebnemu zdravniku dr. Strouhalu, patronažnima sestrama Cvetki in Poloni. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Iskreno zahvalo izrekamo tudi gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljen obred, govornikoma, pevcem kvarteta IDILA, Godbi Zabukovica, PGD Zabukovica, sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, pogrebni službi Ropotar in Javnemu komunalnemu podjetju Žalec. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Zahvale za oktobrsko številko Utripa sprejemamo do 15. oktobra 2007 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80. POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA MORANA Aleksander Steblovnik, s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Na tvoji gomili naj svečka gori in roža dehti. V naših srcih pa večno ostal boš ti. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta AVGUSTA ARHA iz Ločice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi ordinaciji dr. Cukjatija, pogrebni službi Morana, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem in govornici Dorici. Žalujoči: žena Anica, sin Tomaž z Andrejo in ostalo sorodstvo Tiho je živela in tiho je odšla... ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila sestra in teta JULIJANA VISOČNIK iz Braslovč 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darove cerkvi, za sveče in sv. maše. Hvala gospodu župniku Gosaku, ZB, Društvu upokojencev Braslovče, pevcem, govorniku za besede slovesa, praporščakom in Polzeli tovarni nogavic. Hvala pogrebni službi Ropotar in osebju Zavoda sv. Rafaela Vransko. Vsi njeni Prižiga se lučka spomina, v srcu ostaja tiha skrita bolečina. Ko gledamo naokrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok. V SPOMIN 15. septembra je minilo leto žalosti in nepozabnih spominov na tebe, dragi ati, tast in dedi, STANISLAV ANTLOGA iz Prelog pri Šmarju (16.10.1946-15.9. 2006) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in v spomin nanj prižgete svečko. Žalujoči: hči Aleksandra z družino Ljubil si svojo družino, ljubil si delo in dom, ostala je grenka bolečina, ko odšel si v večni dom. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 20. september leta 1987, ko se je za vedno poslovil od nas preljubi mož in ati IVAN KRSNIK iz Trnave Žalujoči: vsi njegovi (1916-2002) V SPOMIN Minilo je pet let žalosti in praznine brez naše drage mame, tašče, stare mame in prababice MARIJE LESJAK iz Žalca »Sprejmi bolečino, neguj radost, ne obžaluj; tako boš občutil največjega med blagoslovi -ČE BI ŠE ENKRAT ŽIVEL, BI NE ŽELEL ŽIVETI DRUGAČE.« (J. N.) (1908-2001) V SPOMIN Minilo je šest let žalosti in praznine brez našega dragega ata, tasta, starega ata, pradedka in brata FLORJANA LESJAKA iz Žalca ZAHVALA Tiho, kot je živel, je od nas tudi odšel dragi FRANCI OREHOVEC iz Tešove 14 pri Vranskem (13.9. 1961-24. 8. 2007) Vsem, ki so nam v teh resnično težkih časih kakorkoli pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Zavest, da imaš ob sebi ljudi, ki s teboj iskreno sočustvujejo, ti daje neizmerno moč, lajša bolečino in te napolni s pozitivno energijo. In vse to so z dejanji dokazali sodelavci GARANT-a s Polzele, OŠ Vransko Tabor, OE Vrtca Vransko in Tabor, ekipa medicinskega osebja Splošne bolnišnice Celje in vsi sorodniki. Žalujoči: žena Romana, otroci Erika, Matej in Nives z Romanom, vnuk Adam, mama Frančiška, sestri Mici in Vida ter brata Jože in Drago z družinami MMQMOMNf SrOMMAFfKi Kamoseštvo Marjan Amon iz Šmartno v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na GSM: 041 611-087 Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, predsednik, Marjana Lešnik, namestnica predsednika in člani Jože Meh, Januš Rasiewicz, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Primož Salesin, Robert Smodej, Lidija Koceli, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o„ Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR - 350 tolarjev. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame ... KATI VIPOTNIK iz Arje vasi (29. 4.1911-27.8. 2007) se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, za sv. maše in drugo pomoč. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Polzela za dolgoletno nego in lajšanje bolečin. Hvala tudi župniku patru Viktorju Arhu za lep pogrebni obred in sv. mašo, pogrebni službi Ropotar in Javnemu komunalnemu podjetju Žalec. Žalujoči: vsi njeni Delo in poštenje vodila sta te skozi življenje, a odšel si hitro, brez besed, v naših srcih pustil si grenko sled. V SPOMIN 24. avgusta 2007 je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, ate in stari ate VIKTOR BELOGLAVO iz Založ Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Vsi njegovi naj dražji Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da mu ne zmotimo miru. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata RAFKA NOVAKA, st., iz Prebolda, Na Zelenici 2, oskrbnika lovskega doma na Golavi, se najtopleje in prisrčno zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred, govornikoma, pevcem za odpete pesmi, praporščakom in društvom, znancem, prijateljem, sosedom, predvsem pa vsem sorodnikom, kolektivu Novem za darovano cvetje in denarno pomoč ter pogrebni službi Ropotar in vsem drugim, ki ste z nami sočustvovali, nam kakor koli ponudili pomoč, podali dlan in izrazili sožalja. Prav posebno zahvalo izrekamo članom Lovske družine Prebold za organizirano zadnje slovo, prav tako vsem lovcem in praporščakom sosednjih lovskih družin, lovcem in Lovski družini Velika Nedelja ter Savinjskim rogistom. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali V SPOMIN bo minilo leto dni, odkar smo za vedno izgubili našega BOJANA DERŠEKA iz Petrovč Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in počastite spomin nanj. Vsi njegovi POGREBNE STORITVE h>an Ropotar, s.p. tet.: 700 U 85 GSM: Okt 613 269 GSM: Okt 7k8 90k StaroVaška ut. 12, Šempeter DetoOni čas: od 00. do 2k. ure Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. v SPOMIN Minili sta dve leti, kar smo ostali sami, brez tebe dragi mož, oči in dedi DUŠAN KRANJEC iz Orle vasi (18. 9.1951-15. 6. 2005) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu, prižgete sveče in ohranjate lep spomin nanj. Vsi tvoji Poštenost, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Vse življenje trdo si garal, vse za dom in družino si dajal. Sledi za tabo ostale so povsod od tvojih pridnih rok, ki jih bo še dolgo pomnil naš nadaljnji rod. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in brata JULIJA OCVIRKA iz Ločice (29. 6.1927) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala osebni zdravnici dr. Martini Hrovat in medicinski sestri gospe Ireni. Hvala gospodu dekanu Jožetu Kovačecu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala pevcem, govorniku in pogrebni službi Ropotar. Vsem, ki ste ga v času bolezni obiskali in mu pomagali ter ga pospremili k večnemu počitku, še enkrat hvala. Vsi njegovi Tiho je odšla, z Bogom je živela in nikdar si prostega časa vzela, naj vsaj zdaj ji bo lepo, ko z Bogom deli si prostrano nebo. ZAHVALA Ob izgubi mame, stare mame FRANČIŠKE TOMAN z Gomilskega (21.9. 1925-18. 8. 2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za neizmerno pomoč, zahvala tudi gospodu župniku Martinu Cirarju in novomašniku gospodu Vikiju Košcu za lepo opravljen cerkveni obred ter pogrebni službi Ropotar. Še posebna zahvala dr. Petru Strouhalu in patronažnemu osebju ZD Prebold za nesebično pomoč pri njeni bolezni. Žalujoči: hči Cvetka z Jožetom, vnuka Sara in Matej Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 maksimalna dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov s presledki. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, opremljena pa tudi s telefonsko številko, na katerih je možno preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo JOŽETA (25 let) Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. V SPOMIN na draga starša in KOČEVAR MARIJO (12 let) iz Šempetra v Savinjski dolini Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu. Hči Marta in sin Jože z družinama Nič ni tako dragoceno kot tisti del tebe, kije v drugih, in tisti del drugih, kije v tebi. Tam zgoraj smo vsi eno. V SPOMIN SILVI ZUPANC (1.9.1997-1.9. 2007) Ljubezen in spomin ostajata večna. Tvoji: Edi, Branka z družino in Janez z Vanjo »Luč je izginila v temi in z njo ugasnilo življenje, ki smoga spoštovali, ljubili...« ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete ŠTEFKE RAMŠAK iz Matk 73/a (17. 9.1941-2. 9. 2007) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi gospodu župniku Damjanu Ratajcu, moškemu pevskemu zboru iz Prebolda, praporščakom, govorniku gospodu Hermanu ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice JOŽEFE BLATNIK iz Jeronima 30, Vransko (13. 3.1910-27. 6. 2007) Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala dr. Rodetovi, pogrebni službi Ropotar, gospodu Bojanu Pustineku za tople besede ob njenem slovesu, Zvezi borcev ter gospodu župniku Turineku za opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste čustvovali z nami in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bodo močno pogrešali Sobota, 13. oktober 2007, ob 20. uri VEČER NAPOLITANSKIH PODOKNIC Dom II. slovenskega tabora Žalec Prisluhnite večno lepim pesmim O SOLE MIO. SANTA LUCIA, FUNICULI FUNICULA, O PAESE D'SOLE, MARECHIARE..., ki sta jih v zabavno zgodbo spletla Jaki Jurec (operni solist) in Renato Ribič (dirigent), poje pa jih tenorist Tim Ribič. GOSTJA VEČERA v vlogi lepe Ane bo sopranistka ALENKA GOTAR Prodaja vstopnic: TIC ŽALEC, tel.: 710 04 34 Šlandrov trg 25, Žalec, tel.: 710 04 34, E-pošta: PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC ZA GOLTE v turističnem informacijskem centru Žalec OD 9. DO 19. URE MED TEDNOM IN OD 9. DO 13. URE 08 SOBOTAH. Izkoristite 25% popust v septembru! Prvih 50 nakupov (od 22.9. po 5 dnevnih kart skupaj še dodatno nagrajeno -z brezplačnim ogledom 3 koncertov v programu gjasbenega abonmaja ZKST Žalec 20Ö7/08 Dobrote s kmetij £££%£££ Na žalskem teku 1200 udeležencev sko mikološko društvo Polzela-------------- Med številnimi prireditvami ob letošnjem prazniku občine Polzela je bil najbolj obiskan sobotni sejem Dobrote s kmetij, ki ga je v sodelovanju z Občino in drugimi društvi pripravilo Turistično društvo Polzela na parkirišču pred občinsko stavbo. Prodajali so domače dobrote s petnajstih kmetij, učenci osnovne šole so izdelovali strašila, podelili pa so tudi priznanja za urejeno okolje. Obisko- je s pomočjo znanega mikolo-ga Antona Polerja iz Maribora pripravilo zanimivo razstavo 151 vrst gob. Člani tega društva pa so za pokušino pripravili tudi gobjo juho in številne druge jedi iz gob. T. Tavčar S sobotnega sejma Dobrote s kmetij Prevoz hmelja s konji Pri Rožičevih v Zaklu pri Gomilskem se s hmeljarstvom ukvarjajo že od začetka 20. stoletja. Tudi danes ostajajo zvesti tej tradiciji, za kar gre zasluga gospodarju Tonetu Rožiču, ki s svojo družino, kot eden od šestih Rožičevih otrok, gospodari na kmetiji. Letošnje avgustovsko neurje jim je v celoti uničilo pridelek na 6 hektarjih, na ostalih hmeljiščih pa je bila škoda 30-odstotna. Škodo jim je zavarovalnica v ocenjeni vrednosti že povrnila, vendar pa tistega pravega hmeljarskega vzdušja letos ni bilo. Za nekaj veselja in zanimivost pa je poskrbel njegov brat Rajko Rožič, ki je praznoval 60. rojstni dan. Odločil se je namreč, da bo ob svojem okroglem jubileju od domače hiše popeljal hmelj na odkup v Hmezad Žalec s svojima konjema. Nazadnje se je to zgodilo 1969. leta, potem pa je vlogo konjev prevzel traktor. Rajko Rožič živi v Gotovljah in je kovinostrugar. S hmeljarstvom se ukvarja predvsem ljubiteljsko, saj prideluje hmelj le na 50 arih zemlje. »Kot otrok in v mladosti sem bil povezan s hmeljarstvom. To mi je zlezlo pod kožo in zato sem si po odhodu od doma omislil tudi svojo malo njivo hmelja, ki je moj konjiček in stik s spomini na mladost. Hmelj posušim in baliram vsako leto pri bratu Tončiju v Zaklu in letos sem se odločil za prevot, ki je že mnogim ušel iz spomina oziroma so še premladi, da bi to lahko videli. Ker se je to zgodilo prav ob mojem okroglem jubileju, je bilo še toliko lepše,« pravi Rajko in potreplja konja Dema in kobilo Lily, ki sta uspešno in brez posebnih težav pripeljala približno 800 kg hmelja do zbirnega centra v Žalcu. D. Naraglav Motozbor Motoristi iz Garanta V podjetju Garant je zaposlenih kar nekaj delavcev, ki so ljubitelji in lastniki motociklov. Letos so se odločili za organizacijo lastnega motozbora in tako predstavili svoje motorje tudi ostalim zaposlenim. Dogovorjenega dne so se pripeljali v službo s svojimi jeklenimi konjički. Tudi slaba vremenska napoved motoriste ni ustavila v njihovi nameri. Po delu so se skupaj odpeljali na panoramsko vožnjo do Hotela Natura pri Nazarjah, kjer so veselo nazdravili, se dogovorili, da bodo srečanje organizirali tudi prihodnje leto, in si zaželeli srečno vožnjo. D. N. Tek najmlajših Zavod za kulturo, šport in turizem je v sodelovanju z Atletskim klubom Žalec v soboto pripravil že 8. tradicionalni tek po ulicah Žalca. Teka se je udeležilo 1200 udeležencev. V prvem rekreativnem delu, so se najprej v cici teku na 200 Turistično društvo Polzela je v sodelovanju s Kulturno etnološkim društvom Gallus Bartholomaeus iz Šentjerneja na Dolenjskem na dan sejma metrov pomerili otroci do 6. leta starosti. Za njimi so na mali žalski milji, dolgi 550 metrov tekli osnovnošolci od 7. do 10. leta, v teku na veliki žalski milji na 1150 metrov pa so svoje sposobnosti preizkusili osnovnošolci in drugi udeleženci vseh starostnih ka- Dobrote s kmetij pripravilo tretjo petelinjado Polzela 2007. Petelinjih dirk se je udeležilo 15 lastnikov petelinov s Polzele in Šentjerneja. Že tretjič zapo- tegorij. Tekmovanje je štelo za državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v uličnem teku, v starejših kategorijah, od starosti nad 19 let, pa za štajerski - koroški pokal v rekreativnih tekih. Ob zaključku tekmovanja so podelili privlačne nagrade. T.T. red je bil najhitrejši petelin Riki Milene Srebočan iz Ločice ob Savinji, drugi je bil petelin Šejk, last Slavka Lipičnika s Polzele in tretji petelin Postopač lastnika Toneta Turka iz Šentjerneja. Dirka petelinov je privabila več sto obiskovalcev in je na tem koncu Slovenije edinstvena. T. T. Tretja petelinjada S podelitve priznanja in nagrad najboljšim trem. NADŠKOFIJSKA KARITAS MARIBOR vabi na ogled in srečanje s sodelavci Materinskega doma Nadškofijske karitas Maribor v Žalcu, Savinjska c. 1, ki je odprl svoja vrata za žene in matere v stiski. Dan odprtih vrat bo 16. oktobra 2007, od 9. do 16. ure. Ob 9.45 se bo z nagovorom obiskovalcem pridružil župan Občine Žalec Lojze Posedel, ob 10. uri bo predavanje specialistov zakonske in družinske terapije Sare in Draga Jerebica iz Družinskega inštituta Bližina iz Celja z naslovom »Nasilje in samopodoba - kako se naučiti postavljati meje«. Na srečanju bo prisotna tudi direktorica CSD Žalec, mag. Irena Pražnikar.