PO ŽUPANU ŽUPANJA (Mef) Nedeljska izvolitev prve županje v zgodovini Izole je bila pravzaprav pričakovana, čeprav so nekateri zanesenjaki menili, da je Izola že zrela za spremembe, v zmagovalnem taboru pa so morda pričakovali celo višji odstotek glasov. Na koncu se je pokazalo, da smo doživeli volitve v tranziciji in da bo v bodoče vse manj predvidljivih izidov. Volitve v Franciji, ki so potekale skoraj istočasno z izolskimi, so pokazale, da v sistemu, katerega del postajamo, enostavno ni prostora za večne zmagovalce. V zadnjem času se namreč vse pogosteje dogaja, da je kandidat, ki je na oblasti, v slabšem položaju od tistega, ki je v opoziciji. Volivci namreč kritično ocenjujejo njegovo obnašanje in ravnanje, opozicija pa nabira točke z vsakim vladnim ukrepom, ki ni deležen ovacij ljudskih množic. Tudi novi izolski županji Bredi Pečan se ne bo godilo nič boljše. Pred njo je leto in pol mandata v katerem do morala najprej zagnati uspavani in "razštelani" občinski stroj, potem bo morala približati poziciji dveh blokov občinskega sveta za razrešitev vsaj nekaterih problemov, lotiti pa se bo morala tudi obljub iz predvolilne kampanje. l€ Banica Koper ^to^mp^iujnjaI? ie\. 5.junij 1997 IZOLA tel. 67 236 To so seveda vse prej kot dobri pogoji za uspešnoDredvolilno kampanjo za lokalne volitve ob koncu leta 1998. Če se ne bo zgodilo kaj nepričakovanega, potem bomo "ta kratko" spet potegnili Izolani. Namesto aa bi reševali naše skupne probleme bodo svetniki, poslanski klubi, stranke in občinski funkcionarji radili nove okope za naslednje volitve, ato bi morda bilo najbolj prav, da akterji volilnega boja sprejmejo nekakšen "akt o enoletnem nenapadanju" s Katerim bi omogočili, da se v občini razrešijo najpomembnejše stvari (proračun, referendumi, italijanska šola, krajevne skupnosti, promet), zadnje pol leta pred volitvami pa naj se kar udarijo, kolikor jim duša da. ZLATARSTVO GIOIELLERIA VAGAJA □ IZOLA, LJUBLJANSKA 41 TEL. 066/ 67 040 PTT’'S NOT DEAD PTT's NOT DEAD je rubrika rezervirana za pisma bralcev. V njej objavljamo mnenja, odgovore, reakcije in sploh vse podobne zapise, ki so posledica predhodnih zapisov v Mandraču ali pa zgolj reakcija na dogajanje v občini ali širše. Člankov, ki jih uvrščamo v to rubriko ne honoriramo in ne vračamo, avtorstvo je lahko predstavljeno z inicialkami ali pripisom, da je avtor članka znan uredništvu. Nepodpisanih in nepreverjenih člankov (brez naslova) ne objavljamo. Članke lahko pošiljate tudi na Fax.: 600 - 015 ali E-mail: mandrac@eunet.su KLOZETERIJA Volilni boji so mimo in politiki se že pripravljajo na naslednji naskok. Tako je s to demokracijo. Volitve so kot jesenska priprava plodne njive. Pregleda se kašče, s polj se pobere še kar je ostalo, zorje se in poseje novo seme.... ... V vsebino predvolilne kampanje jc sodila tudi okrogla miza s temo: Razvoj turizma v Izoli. Med očitki je bil tudi ta, da smo pomladne stranke s tem želele nabrati nekaj poliličnih točk. Ena in druga stran je imela možnost nabirati te »dragocene« točke. Vendar naš namen je bil predvsem izbirati dobra semena. Politično nasprotna stran, ki se je štabno udeležila pogovorov, pa je prišla predvsem z namenom znižati vrednost tega sejma. Predvsem g. Krebelj, mislim, da ni želel razumeti osnovnega namena in je očital »ljubljančanom« go.Nataši Pobega ( doma iz Pobegov!) svetovalki Vlade RS in g. Slavku Mezku (doma iz Kopra!), svetovalcu pri ministrstvuzra okolje, da solijo pamet nam, ki bi se morali skupaj sami dogovoriti, kaj in kam hočemo. Namreč Krebljeva politična opcija se je v Izoli že načelno v marsičem dogovorila, kakšno pot naj turizem v Izoli gre. Osnovna turistična »vizija« te opcije je, uničevanje obalnega pasu z megalomanskimi gradnjami, z gradnjo blaznovelike centralne stavbe marine, ki bo prvenstveno služila vsemu drugemu kot pa marini, z gradnjami turističnih apartmajev, ki ne bodo koristili turističnemu razvoju Izole, ampak škodovali. Strokovnjaki iz »Ljubljane« so prav temu turističnemu nesmislu posvetili največ besed in jasno povedali, da je ta usmeritev povsem zgrešena. (Mahne, direktor marine, sploh ni odgovarjal na njemu zastavljeno vprašanje, kako razlaga smisel gradnje turističnega naselja v Marini!). Zato je bil g.Krebelj zadovoljen, ko smo se od te glavne teme odtrgali in začeli govoriti o turistični taksi, o odlagališčih, o peskanju v ladjedelnici in podobno. To so postranske stvari primerne za razvlečen klepet, bistveni so posegi v prostor, ki jih načrtuje mnogosmerno imaginarno podjetje GALEB (generalni v njem je g. Orel, iz Kopra!) s katerimi se uničuje turistični razvoj Izole. Gospo Pečanovo, tudi niso vznemirjale, kot kandidatko za župana, bistvene stvari razvoja turizma. Težko je reči, da jih ne bi dojela, toda ona je dolžna po ... liniji zagovarjati mletje obale, ker tako zahteva nenasitni »galebov stroj«, na katerem tudi sama sedi. Kot na drugih področjih, tudi v turizmu ne bo nobenih sprememb od danes naprej, ko je go.Pečanova postala župan, predvsem zato, ker ne sme biti nobenih sprememb, dokler vlada v Izoli »Galeb«, kajti spremembe bi ga enostavno razgradile in uničile. Te spremembe, ki bi Izolo osvobodile inji dale resnično vizijo razvoja. Tako bo go.Pečanova morala sprejeti Renerjeva »novodobna« stranišča, ki jih je dal zgraditi na planjavi pred vhodom na kopališče v Simonovem zalivu. Ta pozdrav Izole gostom je simbol stanja in vizije turizma v Izoli. Sprejeti bo morala »klozeterijo« (izraz iz še znane balkanske besede »klozet«) kot svojo vizijo splošne razvojne poti. Frane Goljevšček SPOROČILO ZA JAVNOST s sestanka članov in simpatizerjev Slovenskega foruma - Primorskega foruma v četrtek, 29. maja 1997 Slovenski forum - Primorski forum je z volilnim rezuitatom - 16 % glasov na nadomestnih volitvah za župana občine Izola zadovoljen in je nanj ponosen. Strankinemu kandidatu mag. Janezu Jugu, ki seje na volitvah moral spapasti z združenimi "levimi" strankami (ZLSD, ZZP, IDZ, skupina volilcev) , združenimi desnimi strankami (SDS, SKD, SLS, Zeleni Slovenije) in z LDS, ki v slovenskem političnem prostoru kotira najvišje, je nazadnje za drugi krog volitev zmanjkalo le 153 glasov, kar je dokaz, da zagnanost članov stranke, poštenost v odnosu do volilcev in dober strankin program bistveno prispevajo k uspehu na volitvah. V drugem krogu volitev Slovenski forum - Primorski forum ni podprl kandidatov za župana, ker njuna programa in programske usmeritve njunih strank izolanom ne zagotavljata boljše prihodnosti. ... Rezultat volitev nas obvezuje, da da naslednjih lokalnih volitev čez 14 mesecev ostanemo zvesti svojemu programu in ga za drugo tisočletje še dopolnimo, tako da ga bomo lahko skupaj z volilci uresničili v dobro Izole in Izolanov. V tem času ne bomo stali križem rok. Iskali bomo povezave z drugimi programsko sorodnimi političnimi strankami. Med napavedanimi aktivnostmi SF-Primorskega foruma je delno že izvedena tudi kadrovska prenova. Primorski forum bo poslej vodil g. Herbert Pečnik, podjetnik iz Izole, ki bo obenem predsedoval tudi Programskemu forumu. Naloga le-tega je do naslednjih lokalnih volitev konkretizirati program stranke. Pri delu mu bodo pomagali trije podpredsedniki: Peter Vlašič, Boris Bandelj in Janez lug, in tajnik stranke Velimir Vatovec. Članstvo SF-Primorskega foruma se v kadrovskem, organizacijskem in programskem smislu pospešeno pripravlja na prvi kangres stranke, ki bo predvidoma konec septembra nekje v Slovenski Istri. Podpredsednik Slovenskega foruma: mag. Janez Jug KOMU OBČINSKA PRIZNANJA ? V prejšni številki Mandrača smo lahko prebrali članek o predlogih za nagrado občine Izola. Predlog za nagrado predsedniku sveta KS Jagodje - Dobrava Maksu Filipčiču, katerega smo podali krajani na zboru krajanov, je komisija zavrnila. To ne bi bilo nič posebnega, če bi komisija tudi obrazložila svojo odločitev. Neuradno smo izvedeli, da podpisani krajani na seznamu naj ne bi podpirali ta predlog. Maksa smo predlagali krajani na zboru krajanov dne 8.5.1997. Predlogu je bil priložen le seznam udeležencev zbora krajanov. Ko smo prebrali obrazložitev, temu na zboru ni nihče nasprotoval. Zanimivo je, da dobi nagrado predsednik ribolovnega društva, čemur, naj bo jasno ne nasprotujem. Smatram pa, da si nagrado zasluži tudi človek, ki veliko svojega časa nameni težavam malega človeka. Človek ki v svojem prostem času poskrbi, da po nalivu krajani dobijo pesek za poti, ki v naši KS niso asfaltirane. Človek ki v svojem prostem času organizira akcije asfaltiranja poti v podeželskem delu KS. Človek ki si vedno v svojem prostem času vzame čas za nemoteno delovanje KS in težave krajanov. Očitno je za komisijo pomembno, daje človek NAŠ. Pomembno je, kdor ni z nami je proti nam. Očitno Maks ni dovolj NAŠ, da bi dobil nagrado, ki si jo vsekakor zasluži. Sicer pa so bile v nedeljo 1.6.1997 v Izoli volitve župana. Ob tej priliki čestitam ga. Bredi Pečan ob izvolitvi, ter upam, da bo imela posluh tudi za težave malega človeka. Sicer pa ob volitvah za župana ostaja grenak priokus, saj je za ga. Bredo glasovalo 20.09 % vseh volivcev občine Izola, g. Ivana pa 13.08 % vseh volivcev občine Izola. Torej 66.83 % volivcev občine Izola ni glasovala za nobenega od dveh kandidatov. Torej zmagali so volivci, ki niso volili nobenega od kandidatov ter smatrajo, da noben od dveh kandidatov ne bo deloval v njihovem interesu. Vsekakor bodo Izolani v bodočnosti morali poiskati ter izvoliti župana, ki bo imel podporo več kot 50 % vseh volilnih upravičencev. A.P. Jagodje Erika Štajner s skupino volilcev, Istrski demokratski zbor Izola - Dieta democratica Istriana Isola, Zveza za Primorsko Izola in Združena lista socialnih demokratov Izola se iskreno zahvaljujemo vsem volilkam in volilcem, ki so zadnjo nedeljo prišli na volišča in zaupali svoj glas naši kandidatki in sedaj tudi prvi županji v naši občini Bredi Pečan. Zaupanje, ki ste ji ga z izvolitvijo izkazali, je obveza ne samo zanjo ampak tudi za nas, da ji bomo stali ob strani in ji nudili vso podporo in pomoč, da bo zahtevno župansko delo opravila v zadovoljstvo vseh Izolank in Izolanov. PRVA IZOLSKA ŽUPANJA Breda Pečan, kandidatka "levih" strank ZLSD, ZZP ter Istrskega demokratskega zbora in skupine občanov, je na nedeljskih volitvah, v drugem krogu nadomestnih volitev novega izolskega občana, zmagala, saj je zanjo glasovalo skoraj 61 odstotkov vseh, ki so prišli na volitve. In čeprav je za Bredo , od nekaj več kot 14. tisoč Izolanov glasovalo "le" 2245 volivcev je prepričana in želi biti županja vseh Izolanov. Prvi povolilni pogovor z novo županjo pa je potekal tako-le: - Najprej seveda čestitke in ocena rezultatov teh volitev. - Zanimiva je primerjava prvega in drugega kroga, ker je bil moj tekmec v drugem krogu kar uspešen pri pridobivanju novih glasov. Če pogledamo v absolutnih številkah je bil prirast glasov pri meni precej večji (za več kot 200 glasov več), vendar pa je v odstotkih kolega Bizjak imel večji porast. To je podatek o katerem je treba razmišljati in o tem, kako bo treba ravnati v bodoče. To seveda ne pomeni, da z rezultatom nisem zadovoljna, saj sem le dobila več kot 60 odstotkov, kar je neka magična meja. Od tistih ki so prišli na volišče seje veliko več kot polovica odločilo, da bom županja Izole, kar je seveda velika čast a hkrati težka naloga, saj vsi, ki poznamo izolske razmere, tudi tiste v vodenju občine, vemo, da bo nalogo težko v celoti izpolniti. Vsem pa lahko obljubim, da se bom zares potrudila. - Ste že ocenjevali, čigave glasove ste v drugem krogu dobili vi in čigave protikandidat? - Mislim, da gre pri meni v glavnem za volivce, ki so v prvem krogu volili LDS, verjetno pa je tudi nekaj malega volivcev g. Celestine Ražman in g. Baričiča in morda celo kateri od volivcev g. Juga. Gospod Bizjak pa je teh 600 glasov verjetno dobil v glavnem od g. Ražmanove in g. Juga, kar se posebej vidi v Kortah in na Maliji. Sicer pa je zdaj kar nekaj dobrih podatkov za prihodnje volitve, saj imamo primerljive rezultate volitev iz leta 1994, kjer sta bila tudi dva kroga in je pač treba pustiti čas volilnim štabom do naslednjih volitev. - Te bodo že čez dobro leto. - Moram reči, da sva z možem ravno včeraj govorila o tem, daje pred nami leto in pol volilne kampanje, ki bo posebej naporna zame, saj moram občankam in občanom Izole pokazati, da se tisti, ki so volili zame, niso glasovali narobe in da tiste, ki sploh niso prišli na volitve prepričam, da je vredno glasovati zame ob koncu naslednjega leta. Vsakega dela se znam lotiti kot je treba in upam, da bodo rezultati v zadovoljstvo vseh. Res pa je, daje slabost mojega položaja ta, da ni verjeti, da bi volivci v letu in pol pozabili, kaj sem naredila v tem času, če pa gre za mandat štirih let se na koncu mandata marsikaj iz prvih let pozabi. To je lahko tudi prednost, saj vem, da napak ne smem delati. - Katere stvari se boste najprej lotili? - Prva stvar je italijanska šola. Zanimivo je, da je ministrstvo na šolo (zanimivo, da samo njim) poslalo fax in jih obvestilo, da pogajanja z lokalnimi bankami še tečejo in da se bodo dela nadaljevala od ponedeljka 9. junija dalje. Glede tega moram biti zelo odkrita in, čeprav do četrtka, ko bo izšel Mandrač še nimam pravega mandata, kar pa je seveda formalnost, resno dvomim v to, saj bo 9. junija obisk predsednikov držav v Piranu že mimo, g. Scalfaro bo že v Rimu, generalni konzul bo že opravljal tekoče delo in možnost za njihovo seznanjanje s problematiko bo zapravljena. Ker menim, da nihče ne more zanesljivo trditi, da se bo gradnja nadaljevala resno delam na tem, da bi se predsednik Kučan v petek srečal s predstavniki staršev in vodstvom šole in da bi angažirali vse možne ljudi, da bi podpisali pogodbo za premostitveni kredit da bi gradnjo lahko nadaljevali. Samo takšna pogodba je lahko garant, da se bo gradnja res nadaljevala in to mora biti narejeno do četrtka. - Službo nastopite v torek, 17. junija. Položaj na občini poznate, z druge strani je že slišati, da Breda ne bo spremenila ničesar. To je dokaj nerodna situacija, kajne? - Glejte, tisti zunanji vtis, ki ga daje občina nam občanom ni toliko v sami občinski upravi kot v odnosu med županom in občinskim svetom. To je tisti zunanji vtis, ki ga ljudje dojemajo kot gručo prepirljivih ljudi, ki ne vedo kaj hočejo. Mislim, daje treba najprej urediti to in sicer tako, da bi z majhnimi koraki in predlogi pri katerih je mogoče doseči soglasje, prebiti to bariero, ki jo označujejo nekakšna stalna nasprotovanja. Takšna možnost je soglasje glede spremembe statuta, ki se nanaša na pobudo za razpis referendumskih pobud in civilnih iniciativ, vprašanje je tudi prenos pristojnosti na krajevne skupnosti. Mislim, da je glede tega soglasje mogoče doseči, ne zaradi predvolilnih obljub ampak zato, ker je bilo že na zadnjem občinskem svetu o tem govora in zato, ker je videti, da obe strani prihajata do nekakšnega dogovora glede tega. Zato bom občinskemu svetu najprej ponudila dva dokumenta, ki bosta hitro in v zadovoljstvo vseh sprejeta. Drugo pa je proračun, ki mora biti ponujen tako, da bomo že v predhodni razpravi dosegli, da ne bo velikih razhajanj. To bi lahko bil dokaz, da smo sposobni najtežje stvari sprejeti na neki kulturni, civilizacijski ravni. Za to mi ne bo žal nobene ure med in izven delovnega časa. - Predstavniki pomladnih strank so že omenili, da ste jim obljubili srečanje, pa jih še niste povabili. - Priznati moram, da nisem bila prepričana, če to že lahko naredim. Formalno namreč še nisem županja, saj mora občinski svet razglasiti izide volitev, čeprav osebno menim, daje ta postopek malo nenavaden. Prav zaradi tega nisem vedela ali jih lahko povabim ali ne, vseeno pa jih bom previdno potipala, če so zato, da se pogovorimo, če seveda niso večji formalisti kot sem sama. Če bodo za srečanje pa sem že povedala o čem bi se najprej rada pogovarjala. Sicer pa, pri meni vrata nikoli ne bodo zaloputnjena, pa tudi zaprta ne. Dragi Izolani, drage Izolanke! Resnično srečna in ponosna sem, da ste mi na volitvah v nedeljo izkazali tolikšno zaupanje in me izvolili za prvo izolsko županjo. Dobro se zavedam, da ste mi s tem naložili tudi veliko odgovornost, saj me čaka cela vrsta nalog, ki sem jih s skupaj s svojimi predlagatelji zapisala v program pred volitvami. Pa ne samo to, še kup drugih problemov je pred nami in potrudila se bom, da jih bom razrešila v naše skupno zadovoljstvo skupaj z delavci v občinski upravi, svetniki v občinskem svetu in v sodelovanju z vsemi vami, ki imate radi našo Izolo in želite sodelovati pri oblikovanju naše skupne bodočnosti. Verjetno ste v času volilne kampanje opazili, da sem skupaj s sodelavci pazljivo odmerjala besede in se trudila, da bi ne prihajalo do nepotrebnih zamer. Moje geslo je namreč znano: Tudi po volitvah bomo živeli skupaj, zato ohranimo medsebojno spoštovanje, da bomo kasneje laže skupaj delali. Kajti moj trden namen je, da bom zares županja vseh Izolank in Izolanov, zato vas vabim, da me obiščete ob dnevih, ki jih bomo določili za dneve županjinih odjrrtih vrat. Če boste imeli težavo, jo bomo poskusili skupaj rešiti. Ce pa boste imeli idejo, predlog, izboljšavo, morda celo kak zanimiv projekt za našo občino, vas bomo še posebej veseli. Redno se bomo tudi srečevali na sedežih krajevnih skupnosti ob vnaprej določenih dnevih, da vam bo pot do mene lažja in krajša. Ker ima dan samo štiriindvajset ur, bomo seveda morali določiti dneve in ure, ko vam bom na razpolago, o čemer vas bom kmalu obvestila. Še enkrat iskrena hvala za glasove! Zagotavljam vam, ne bo vam žal, da ste mi zaupali! Vsem tistim, ki ste danes s morda razočarani, pa obljubljam - vse, kar je v moji moči, bom | storila, da boste ob letu morda le ugotovili: pa je res tudi moja županja! Prisrčen pozdrav od vaše županje NA VIDEZ ZANESLJIVA, VENDAR TESNA ZMAGA Volilni rezultati drugega kroga nadomestnih volitev župana izolske občine so prinesli zanesljivo zmago kandidatinje Brede Pečan, ki je na vseh voliščih, z izjemo Cetor, dobila več glasov od kandidata Ivana Bizjaka. Vendar pa je razlika 60,56 % proti 39,44 % varljiva, saj na prvi pogled kaže, kot da bi zmagovalec dobil 20 odstotkov več glasov od poraženca, v resnici pa gre za razliko 10 odstotkov, saj je vsak dobljeni odstotek odvzet neposrednemu tekmecu. Zato lahko rečemo, daje bil boj na voliščih dokaj hud, čeprav seje na koncu vse izteklo po predvidevanjih. Rezultati, kijih objavljamo na tej strani (skupaj z nekaterimi primerjavami iz prvega kroga) pa bodo gotovo služili strankarskim in volilnim štabom v pripravah na volitve konec leta 1998. Še nekaj podatkov: Od skupno 11.177 volilcev (v primerjavi s prvim krogom smo pridobili dva nova volivca) je volilo 3838 volivcev oziroma 34,34 odstotka (v prvem krogu 41,76 %), kar je za naše nekdanje navade malo, v primerjavi s sosednjim Koprom pa presenetljivo veliko. Največja udeležba je bila v Cetorah (51,72 %), najmanjša pa na Maliji (26,39 %). Cetore postajajo izolski New Hampshire, majhno volišče, kjer pa je mogoče naslutiti končne izide bodočih volitev. VOLIŠČE B. PEČAN I. BIZJAK VOLIŠČE B. PEČAN I. BIZJAK Volišče 301 Dvorana RK Volilo 39,47 % 1. krog: 44,2% 286 glasov 212 glasov 57,34% 42,57% l.krog 1. krog 192 glasov 110 glasov 35,2% 20,2 % Volišče 307 285 glasov 237 glasov Simonov 54,60% 45,40 % zaliv /. krog 1. krog Volilo 38,71% ]g4 giaSov 159 glasov l.krog: 44,3% 30/7 % 26,5% Volišče 302 Dvorana Obč.sveta Volilo 32,64 % l.krog: 40,5% 243 glasov 187 glasov 56,51 % 43,49 % 1. krog 1. krog 151 glasov 108 glasov 28,1% 20,1% Volišče 308 58 glasov 40 glasov K. S. 59,18% 40,82% Jagodje J. krog 1. krog Volilo 24,57 % 47 glasov 27 glasov l.krog: 35,0% 339 o/Q J 9,5% Volišče 303 Dvorana D. U. Volilo 37,42% 1. krog: 40,0% 233 glasov 68 glasov 77,41 % 22,59 % 1. krog 1. krog 161 glasov 48 glasov 47,5 % 14,2 % Volišče 309 lOglasov 8 glasov Baredi 55,56 % 44,44 % Volilo 38.30% !-*r°9 1 krog: 38.2% 5 ^SOV 2 glasom 31,3% 12,5% Volišče 304 Kult. dom Volilo 36,86 %> 1. krog: 42,3% 337 glasov 195 glasov 63,35 % 36,65 % 1. krog 1. krog 248 glasov 114 glasov 40,5 % 18,6 % Volišče 310 74 glasov 22 glasov 77,08 % 22,92 % Šared 1. krog 1. krog Volilo 27,75% <5/ glasov 12glasov l.krog: 39,6% 45^% 8,9% Volišče 305 K.S. Livade Volilo 34,10% l.krog: 43,9% 311 glasov 211 glasov 59,58 % 40,42 % 1. krog 1. krog 223 glasov 33,0 126 glasov % 18,7 % Volišče 311 13 glasov 29 glasov 30,95 % 69,05 % Cetore« 1. krog i. krog Volilo 51,72% 11 glasov is glasov l.krog: 60,9% 22,0 % 30,0% Volišče 306 0. Š. Livade Volilo 27,38% 1. krog: 35,2% 261 glasov 142 glasov 64,76 % 35,24 % 1. krog 1. krog 158 glasov 31,3 98 glasov % 19,4% Volišče 312 41 glasov 33 glasov 55,41 % 44,59 % Malija 7, krog /. kroq Tl10 264*m/ 27glasov lOglasov l.krog: 46,0% ^ % g/% Volišče 313 Korte Volilo 28,27% 1. krog: 38,1% 65 glasov 64 glasov 50,39% 49,61% 1. krog 1. krog 41 glasov 37 glasov 24,6 % 22,2 % Volišče 998 28 glasov 14glasov 66,67 % 33,33 % mnoT J-** l.krog: 23 12glasov 3 glasove 52,2% n,1% ČAKAJOČ NA NOVE VOLITVE OD KAOSA DO KAŽINA NI DALEČ Po volitvah je seveda prav, da tudi v taboru poraženega kandidata povprašamo o njihovi oceni volilnih izidov. Kandidat Ivan Bizjak -Giovanin je namreč prejel 39,44 odstotka glasov, zanj pa je glasovalo 1462 volivcev. O tem izidu smo se pogovarjali s predsednikoma dveh občinskih odborov strank pomladi, ki so podpirale kandidata Ivana Bizjaka. Marlon Kovačič (OO SKD) - Najprej bi se rad zahvalil volivcem, ki so svoj glas namenili našemu kandidatu in s tem tudi naši usmeritvi za spremembe v izolski občini. Glede rezultatov pa sem osebno kar zadovoljen, saj smo dokazali, da smo konkretna politična opcija s katero je treba v izolskem političnem življenju še kako računati. - Nastopili ste skupaj, čeprav na državni ravni vaše stranke niso ravno prijateljsko razpoložene. - Mi smo v občinskem svetu že konec lanskega leta dokazali, da se lahko dogovorimo za skupno nastopanje. To je bilo takrat, ko smo skupaj podprli župana dr. Gasparinija. Sedanje skupano sodelovanje na volitvah pa je pokazalo, da se je v Izoli oblikoval nekakšen mini Demos. - Konkreten odnos do konkretnih vprašanj je očitno imel velik vpliv na izide glasovanja. - Res je. V Jagodju se je naprimer, jasno pokazalo, da oblast nima razumevanja do občanov in če bo gospa Pečanova nadaljevala politiko predhodnikov bo gotovo prišla v konflikt z občani in na volitvah se bo to poznalo. V Jagodju seje pokazalo, da so ljudje poznali naš program in so ga pri svojem ravnanju upoštevali, za razliko od nekaterih, ki še danes ne verjamejo, daje bencinski servis v Jagodju dejansko ekološka bomba. - Boste na lokalne volitve šli z istim kandidatom? - O tem je veliko prezgodaj govoriti, vendar je tudi ta opcija zagotovo odprta. - Z volilno kampanjo ste zadovoljni? - Mislim, da je bila dobra in prva analiza je dala dobre napotke za naslednje volitve. - Ostaja seveda vprašanje, kako bo zdaj v občinskem svetu. - Mislim, da bomo delovali kot doslej, konstruktivno in na podlagi zakonodaje, ne pa glede na trenutno politično situacijo. Upam, da se bo vendarle zgodilo, da sedanja pozicija ne bo imela takšne moči kot doslej, vendar je to predvsem problem LDS-a. Bojan Zadel (OO SDS) - Je bila izkušnja s skupnim kandidatom uspešna? - Pri večinskih volitvah enostavno ne gre drugače, vsaj v tem prostoru ne. - Boste vztrajali pri volilnem programu? - Mi smo glede določenih točk programa podpisali koalicijski sporazum, saj gre za program kako spremeniti določena razmerja v Izoli, zato moramo s tem programom nadaljevati. Zal tega niso razumeli volivci, in to predvsem tisti, ki so ostali doma. - Kakšno bo vaše sodelovanje z novo županjo? - Nisem poseben optimist. Županja je obljubila, da se bomo dobili takoj po volitvah a tega zaenkrat še nismo doživeli. Tudi če je županja dejansko imela takšno željo je bilo to bolj pro forma, saj jo bodo predstojniki, ki jih je na položaj postavila njena stranka, spravili na določene kolesnice s katerih ne bo mogla izstopiti. Prizor je seveda z Velikega trga, enega od delov starega mesta Izola, ki jih je tako bravurozno uredil Odlok o urejanju prometa, ki gaje predlagala "strokovna komisija" kije zdaj ne bi bilo lepo imenovati, saj bi jim bilo nerodno hoditi po mestu. "Skrivalniška" politika, ki jo že nekaj poletnih sezon ubira izolska oblast skupaj z drugimi ustreznimi službami, daje vse bolj nemogoče rezultate. Ti avtobusi so seveda mirno pripeljali v mesto, saj jih nihče ni usmeril, pa tudi na trgu so se morali kar sami znajti, saj je v naši navadi že tako, da se pred problemi najraje nekam skrijemo. - Županjo čaka cela vrsta nalog, od italijanske šole do zdravstvenega doma. Boste konstruktivno delovali pri reševanju teh vprašanj. - Zagotovo bomo konstruktivno delovali, ker to je bil vedno naš princip in tam kjer smo obljubili sodelovanje, če bodo stvari javne in jasne, bomo seveda te projekte podprli. Bojim pa se, da ravno zaradi takšnih ravnanj, kot je nasprotovanje ZLSD selitvi Komunale s katero bi se sprostila lokacija Zdravstvenega doma, ne bomo prišli skupaj. - Kaj pa problematika lastnine zemljišč o kateri ste veliko govorili? - Verjetno bo županja skušali dobiti podatke o tem, mi pa jih bomo prav tako skušali dobiti, če ne po uradni poti pa z določenimi prijavami. - Volilni poraz je del političnega življenja, vseeno pa se ga občuti kot poraz, ali ne? - Glede na situacijo v Izoli in na nezadovoljstvo ljudi sem pričakoval na volitvah zmago. Ker te probleme poznam in ker vem, da sedanja garnitura teh problemov ne sme rešiti, saj trenutno potekajo različni lastninski postopki v občini, in dokler ti ne bodo zaključeni ne bo premika na boljše. V tem letu in pol se bo samo nekaterim zgodil premik na boljše, drugi pa tega ne bomo občutili in bo večji del Izolanov izločen iz odločanja. Morda pa bo prav to potrebno, da se bo na volišča odpravilo več ljudi kot tokrat. Spoštovane volilke in volilci, dragi Izolani! Najlepša hvala za vašo velikodušno podporo na volitvah. Dokazali smo, da bi radi spremenili našo Izolo in jo vrnili Izolanom. Zaenkrat še nismo uspeli, vendar sem prepričan, da bomo. Je samo še vprašanje časa. Še naprej vas prosim za podporo in vam zagotavljam, da se bom za zastavljene cilje boril še naprej. Seveda skupaj z vami. Še enkrat: Izolo Izolanom. Vaš Ivan Jšizjak ■ Giovanin * TUDI IZOLI DENAR OD IGRALNIC (KB) Potem, ko je Klub primorskih poslancev iz prejšnjega sestava državnega zbora z iztekom mandata prenehal delovati, so se na tak način ponovno organizirali tudi primorski poslanci, ki so bili v državni zbor izvoljeni na zadnjih volitvah. V ponedeljek, 2. junija je najstarejši primorski poslanec državnega zbora dr. Mario Gasparini v prostorih gostinske šole v Izoli sklical ustanovno sejo Kluba, ki se je je udeležila večina poslancev izvoljenih v primorskih volilnih okrajih, pa tudi večina županov primorskih občin od Pirana do Bovca ter minister za pravosodje Gorice. pravosodje Tomaž Marušič, ki prihaja iz Nove Od štirinajstih poslancev iz 2. volilne enote in Idrije jih je v Izolo prišlo enajst: Samo Bevk (ZLSD) iz Idrije , Ivan Božič (SKD) iz Tolmina, Vladimir Čeligoj (SDS), dr. Mario Gasparini (LDS), Ivo Hvalica (SDS) iz Nove Gorice, Aurelio Juri (ZLSD) iz Kopra, Aleksander Merlo (LDS) iz Postojne, Eda Okretič-Salmič (DeSUS) iz Kopra, Borut Pahor (ZLSD) iz Nove Gorice, Davorin Terčon (LDS) iz Sežane ter Branko Tomažič (SLS) iz Ajdovščine, pa tudi ostali trije odsotni (Janez Podobnik, Josip Bajc, Zmago Jelinčič) nameravajo v klubu sodelovati. Pravila kluba pa predvidevajo, da so lahko člani kluba tudi poslanci od drugod. Predsednika kluba so določili z žrebom, kasneje pa se bodo na tej funkciji poslanci mesečno menjavali po abecednem redu. Izmed lističev z napisanimi imeni prisotnih poslancev je novogoriški župan Črtomir Špacapan izvlekel tistega z imenom sežanskega poslanca Davorina Terčona, podpredsedik pa je postal Branko Tomažič, ki mu sledi po abecednem redu. Klub je bil prvič ustanovljen na pobudo Boruta Pahorja in je uspešno deloval tudi v prejšnjem sklicu DZ, saj so med drugim poslanci prav preko Kluba uspeli z nekaterimi pobudami, kot naprimer ukinitev proizvodnje azbesta v Anhovem, rešitev problema dolgov Splošne plovbe in s tem samega obstoja edinega slovenskega ladjarja, vplivali pa so tudi na tiGODN/ V p/T/ NOVE IDEJE ZA VAŠ DOM ^"cop^nj IE#J telefon 066 445 513 z BANČNIM KREDITOM od ENEGA do TREH LET s FIKSNO OBRESTNO MERO od T+5% DALJE zagotovitev pomoči prizadetim ob naravnih ujmah. Zagotovo je pozitivno to, da so se poslanci, ki sicer pripadajo različnim strankam in političnim opcijam uspeli dogovoriti o nekaterih zadevah, četudi predvsem takih, ki so bolj lokalnega oz. regionalnega značaja in nimajo posebne politične konotacije. Seveda bi bilo iluzorno pričakovati konsenz pri nekaterih bolj politično obarvanih vprašanjih, sicer pa to itak ni namen tega kluba. Problemov in tem , o katerih bi lahko primorski poslanci v klubu razpravljali, pa zagotovo ne bo zmanjkalo, saj so v nadaljevanju seje župani posameznih občin in poslanci predlagali številne teme katerih naj bi se dotaknili na prihodnjih sejah. Iz tega, kar so povedali župani primorskih občin je bilo moč razbrati, da so problemi, ki so skupni več občinam hkrati predvsem avtocesta in vse, kar je z njo povezano, cena vode na Obali in problem izkoriščanja vodnih virov drugod na Primorskem, ustanovitev univerze, problem najustreznejše izrabe kulturnih domov bivše JLA, problem centralizacije s strani Ljubljane in regionalizem, financiranje gradnje šol, kjer bi morala država prispevati večji delež, demografski problemi in še kaj. Tudi poslanci so opozorili na nemalo problemov, ki bi jih lahko reševali v okviru kluba in preko svojih strank vplivali na odločitve državnega zbora, da se stvari rešijo v prid tega dela Slovenije. Tako je Aurelio juri opozoril na pravočasno prilagajanje spremembam, ki jih bo prinesla vključitev v Evropsko unijo, saj bo z ukinitvijo meje postalo odveč okoli 6000 delovnih mest ( predvsem špedicije in podobno), od tega okoli 1200 samo v Kopru. Potrebno bo poskrbeti za prezaposlovanje vseh teh ljudi in tu gre zagotovo za interes celotne regije. O problemu drog in nujno potrebni akciji za preprečevanje in zdravljenje zasvojenosti, ki zahteva tesno sodelovanje države in civilne družbe je spregovorila koprska poslanka in podpredsednica državnega zbora Eda Okretič-Salmič, medtem, ko je izolski poslanec dr. Mario Gasparini predlagal, naj klub razpravlja tudi o problematiki morja in vsega, kar je povezano z njim. Minister za pravosodje mag. Tomaž Marušič je predlagal, naj bi v okviru Kluba primorskih poslancev skušali doseži konsenz v zvezi z sedežem dislocirane enote upravnega sodišča, o čemer bo državni zbor razpravljal že ta mesec na svoji 6. seji. Upravno sodišče bo imelo sicer sedež v Ljubljani, dislocirane enote pa na sedežih višjih sodišč. Le-ta je sedaj v Kopru, za sedež enote upravnega sodišča pa je predlagana Nova Gorica." Nerodno bi bilo, če bi se severni in južni Primorci začeli kregat," je povedal minister. Glede na to, da je prav za današnji dan (t.j. četrtek) na seji državnega zbora napovedano sprejemanje zakonodaje o igralništvu, je bilo govora tudi o tem. Novogoriški župan Črtomir Špacapan je predlogu zakona in načinu njegovega sprejemanja očital vrsto pomanjkljivosti, med drugim tudi to, da gre v primeru ustanavljanja holdinga igralnic ponovno za prelivanje premoženja ustvarjenega v primorskih občinah v Ljubljano, saj naj bi uprava holdinga zaposlovala kakih 100 ljudi, sedež pa bi imela verjetno v Ljubljani. Poslanec Ivo Hvalica je dejal, da gre predvsem za trenutek, ko lokalne skupnosti lahko pridejo do 3,5 milijarde tolarjev iz naslova koncesije letno, ki naj bi |e bile deležene ne le občine, v katerih so igralnice, temveč občine na zaokroženem turističnem območju, katerega meje pa do potrebno še določiti. Po daljši razpravi, ki je odražala nekatera nestinjanja predvsem v zvezi z deležem lastništva občin, pa so v zvezi z igralništvom na koncu sprejeli dva sklepa in sicer, da primorski poslanci podpirajo čimprejšnje sprejetje zakona ter da podpirajo koncept lastninske strukture, kjer bo prevladujoča lastnina lokalnih skupnosti. Zaenkrat namreč zakon predvideva 20 % lastnino občin, čeprav so posamezne občine predlagale tudi do 60 %. Primorski poslanci so se dogovorili, da se bodo ponovno srečali še v četrtek pred zasedanjem skupščine, naslednjo sejo Kluba primorskih poslancev pa naj bi imeli že pred parlamentarnimi počitnicami. PRVIH PET LET D.O.S.I.-ja Društvo oljkarjev Slovenske Istre te dni praznuje svoje peto leto delovanja. Ob tem za nas pomembnem jubuleju pa se prepletajo misli in pogledi nazaj, kaj smo v tem času opravili in kaj bi morali še postoriti. Na ustanovnem zboru društva leta 1992 v Marezigah smo si zadali naslednje cilje in naloge: ZASADITEV NOVIH NASADOV - SAMOOSKRBA SLOVENSKEGA TRGA S DOMAČIM OLjEM - PRIDELATI VRHUNSKO OLJČNO OLJE, PRIMERLJIVO Z NAJBOLJŠIM NA SVETOVNEM TRGU - SPREMLJATI DOGAJANJA NA PODROČJU OLJKARSTVA DRUGOD IN OBVEŠČANJE TER STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE OLJKARJEV. Tem osnovnim ciljem so sledili konkretni programi in aktivnosti v tesnem sodelovanju z MKGP, KSS, predvsem obalnimi občinami, KZ Agrario, BTF, LABS, Znanstvenim raziskovalnem središčem, Skladom kmetijskih zemljišč, turističnimi asociacijami, sredstvi javnega obveščanja in drugimi. S spoznanji in verificiranimi trditvami o možnostih za pridelavo vrhunskega oljčnega olja strokovnjakov iz najbolj oljkarsko razvitih držav nam je dalo novih moči za nadaljevanje zastavljenih ciljev. Delo osrednje komisije društva (DEGUSTACIJSKA KOMISIJA) je doseglo visoko raven sposobnosti organoleptičnega ocenjevanja oljčnega olja, kar gre nedvomno pripisati tudi stalnemu dopolnjevanju teoretičnega in praktičnega znanja (sodelovanje na sejmu SOL v Veroni, obiski in delo z uradnim degustatorjem oljčnega olja iz COI, pa tudi spremljanje novosti v strokovni panožni literatui). Prepričani smo, da bomo končno po dveh letih trdega dela), dobili pravilnik o oljčnem olju, ki bo usklajen po mednarodnih merilih. Glasilo društva, je nedvomno prispevalo k dodatnemu informiranju, ki ga strokovno v glavnem pokrivajo strokovnjaki iz kmetijske svetovalne službe. Njim gre posebna pozornost za bogatenje znanja oljkarjev, predvsem tistih, ki se z oljko srečujejo prvič. Teh pa je iz leta v leto več, saj smo uspeli v Slovenski Istri organizirano posaditi tudi 50 ha novih oljčnih nasadov. Tak razmah oljkarstva pa ne bi bil mogoč brez koordiniranega dela MKGP, občin, KZ Agrarie, KSS in Sklada kmetijskih zemljišč. Z nadaljevanjem zastavljenih trendov pa bomo v 10-15 letih prišli do planirane samooskrbe Slovenije z oljčnim oljem (1500 - 1800 ha oljčnih nasadov). Za kakovostno oljčno olje je potrebna tudi primerna predelovalna linija ter ravno zasebna pobuda in investicije v posodabljanje in nove oljarne so garant, da ne zgubljamo pred ostalimi. Upam si trditi, da smo ravno zaradi naše specifike (manjši nasadi, lastna delovna sila...) v prednosti (pavočasno obrani in predelani plodovi). Zadnji trditvi lahko kot dokaz ponudimo akcijio "300 vzorcev", ko smo v vseh oljarnah od začetka do konca predelave letnika 95 in 96 analizirali kislinsko stopnjo. Rezultati so spodbudni v smislu, da je pri tako široki populaciji različnih pridelovalcev opaziti viden premik v kakovosti stisnjenega olja (v letu 95 je bilo 79,5 % oljčnega olja s kislinsko stopnjo po 1 %, v letu 96 pa že 84,8 %). V društvu pa nismo uspeli premakniti aktivnosti za včlanitev Slovenije v COI (mednarodni svet za oljkarstvo). Na tem področju je bilo storjenega zelo veliko (določena kontaktna oseba - Koren, predstavitev slovenskega oljakrstva predsedniku COI g. F.Lucchetti), vendar do vključitve še ni prišlo in zaradi prednosti, ki bi jo kot člani COI imeli, bomo vztrajali na pobudi vključitve Slovenije. Po decembrski pozebi se je z obnovo nasadov povrnil optimizem, da bo oljka k naprej nudila oljčni sok. Prepričan sem, da smo z oljkarsko trdoživostjo prebrodili to zadnjo in bomo tudi bodočo pozebo, saj si ne moremo predstavljati Slovenskega primorja brez oljčnih gajev. Danilo Markočič AVSTRIJCI POSLIKALI IZOLO Prejšnji teden so Izolo in njeno okolico preplavili učenci Umetnostne gimnazije iz Gradca (Graz) v Avstriji, ki so prišli v slovensko Istro na strokovno ekskurzijo. Prebivali so v Kopru, se s kolesi pripeljali v Izolo in se učili upodabljanja pejsažev. / DNEVI OLJK Belveder nad Izolo Program, Petek, 6. junij 1997 ob 10.00 uri OTVORITEVDNEVOV OLJK slavnostni govornik Ciril SMRKOLJ, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, OKROGLA MITA "OLJKARSTVO DANES IN MOŽNOSTI RAZVOJA" 19.00 uri OLJČNO OLJE IN ZDRAVJE predava dr. Ludvik ČEPAR 20.30 uri DEGUSTACIJA OLJČNEGA OLJA degustacijska komisija DOSI 21.00 uri ZABAVA S PLESOM Sobota 7. junij 1997 ob 10.00 uri pričetek tekmovanja osnovnih šol OLJKA, ALI TE POZNAM I ob 15.00 uri OLJKARSKE DELAVNICE ukrepi za odpravo posledic pozebe Viljanka VESEL, KSS Koper in Angel HLAJ, DOSI varstvo v oljčnikih Matjaž JANČAR, KSS Koper ob 18.30 uri 14. ZBOR OLJKARJEV ob 20.30 uri PODELITEV PRIZNANJ ob 21.00 uri ZABAVA S PLESOM Vljudno vas vabimo, da se nam tudi vi pridružite na tradicionalnih dnevih oljk, ob 5. obletnici delovanja Društva oljkarjev Slovenske Istre. KMEČKI TURIZEM AGROTURISMO "PRINELOTU" HLADNE IN TOPLE DOMAČE JEDI Prodaja vina tudi za dom Odprto: PETEK, SOBOTA od 18.ure dalje NEDELJA, PRAZNIKI od 12.ure dalje Polje 35 ( pri RUDI) tel. 64-149, 64-349 ROKOMET Uspele kvalifikacije za EP Minuli vikend je bilo v izolski rokometni dvorani nadvse živahno. Ženski rokometni klub Izola je bil namreč organizator kvalifikacij ženskih kadetskih reprezentanc za evropsko prvenstvo, ki bo v avgustu v Avstriji. Kvalifikacije so v izolskem klubu, finačnim težavam navkljub zgledno organizirali, naj lepšo nagrado organizatorjem pa so prispevale prav slovenske kadetinje z uvrstitvijo na drugo mesto, ki še vodi na evropsko prvenstvo. Poleg omenjene slovenske so nastopile še reprezentance Bosne in Hercegovine, Nizozemske in Jugoslavije. Slovenke v petek niso ravno najbolje začele, saj jih je premagala nizozemska reprezentanca z 20:15. V soboto pa so domače nadigrale skromno reprezentanco Bosne in Hercegovine, kar jih je tudi spodbudilo k dobri igri na odločilni nedeljski tekmi proti favorizirani Jugoslaviji. Tekmo, ki je obenem bila tudi najkvalitetnejša in najlepša na turnirju, so dobile z rezultatom 23:20 in se zaradi boljše gol razlike od nizozemske ekipe uvrstile na željeno 2. mesto. V slovenski kadetski reprezentanci so uspešno nastopile tudi Izolanke Biljana in Dražena Šmitran ter Sabina Hodžič, reprezentanco pa je uspešno vodil Boris Čuk. Vse tekme si je ogledalo veliko število ljudi, ki so pripomogli k prav prijetnem vzdušju v izolski dvorani. Rezultati: Nizozemska : Slovenija 20:1 S (9:7), Jugoslavija : Nizozemska 27:12 (14:3), Slovenija : BiH 34:8 (20:4), Nizozemska : BiH 38:9 (20:4), Slovenija : Jugoslavija 23:20 (10:7) Vrstni red: Jugoslavija 4, Slovenija 4, Nizozemska 4, BiH 0 kapuc mo NOGOMET Bistrici lahko celo še upajo na obstanek v ligi. Tokrat so igralci Avto-plusa pokazali parvo željo do zmage in pravi odnos do igre, ki je tudi obrodil sadove. Povedli so že v tretji minuti, resda po veliki napaki bistriške obrambe, na pravem mestu pa se je znašel kdo drug kot Breznikar. Ko-rtežani so napadali tudi v nadaljevanj prvega polčasa in v 40. minuti je Lekič povišal vodstvo Avtoplusa na 2:0. V drugem polčasu je igra potekala v glavnem po sredini igrišča, Kortežani pa so z lahkoto nadzorovali potek srečanja, na koncu pa dosegli zmago, ki jim, kot že rečeno, ob ugodnem zaključku lahko prinese celo obsatnek v 3. SNL. Mlade lige MNZ Koper - mlajši dečki Izola : Jadran S. A 3:0 Ilirska Bistrica (0:2) Avtoplus Korte 1:2 zasedla 4. mesto z 36 timi osvojenimi točkami. kadeti Izola : Dragonja 2:1 Korte : Jadran Š 16:0 enotna prim. mlad. liga Tolmin : Izola 1:1 Prvak enotne primorske mladinske lige je Idrija Izolani pa so z dvema točkama zaostanka končali na drugem mestu. Pred štirinajstimi dnevi pa je na izolskem stadionu potekal derbi med Izolo in Koprom. Na igiriče sicer niso stopili člani, so ga pa po širini zasedli izolski in koprski cicibani. Domači so bili boljši, saj je Izola A premgala Koper A z 8:2, Izola B pa Koper B z 2:0. KICKBOXING Turnir v Izlakah 28.5.1997 se je. Izlakah odvijal odprti turnir v kickboxin-gu - šemi contactu za pionirje in mladince. Na tekmovanju so poleg drugih slovemskih klubov sodelovali tudi KBV Taek-won-do Izola. V pionirski konkurenci je v kategoriji pod 40 kg osvojil 3. ,esto Rok Comezelj, brez odličja pa je tokrat ostal Luka Gomezelj. Oba imata še priložnost za višjo uvrstitev in sicer na pionirskem prvenstvu v taekwon-doju, ki bo 21.6.1997 v Kranju. Lanskoletni naslov pionirskega prvaka v formah brani Luka Gomezelj. V mladinski konkurenci je nastopila ekipa v postavi Škrjanc Aleksander, Miljan Palibrk, Miroslav Čančar in Kristjan Tomšič. Mladinci so se ponovno izkazali in sicer je v kategoriji do 79 kg. 3. mesto osvojil Miljan Palibrk, v kategoriji do 71 kg pa sta se v finalu pomerila dva Izolana - Miroslav Čančar in Kristjan Tomšič. Zmaga je po odlični borbi pripadla izkušenejšemu Kristjanu Tomšiču. Z osvojenim prvim mestom je tako potrdil svoj primat v tej kategoriji, ne gre pa prezreti uspeha Čančarja, ki je z uvrstitvijo v finale dokazal, da se razvi- starejši dečki Kortežani igrajo ob koncu prventsva Izola ie bila v zadnjem krogu prosta. ]a v odurnega borca, kot prerojeni in z zadnjo zmago v Prvak lige je postal Koper, Izola pa je ROCK & ROLL 1. mesto za Tino in Aleksa V nedeljo 1.6. sta v dvorani Union v Mariboru Tina Pribac in Aleks Šuštar postala slovenska prvaka v akrobatskem rock&rollu v pionirskem 2 razredu in tako prvič stopila na najvišjo stopničko. V istem razredu pa sta uspeh Tine in Aleksa dopolnila se Tjaša Be-dene in Niko Sardoč s 6. mestom. V razredu mini sta si Nicoletta Tul in Timi Kos priplesala 3. mesto ter osvojila tudi tretje mesto v skupnem seštevku tekmovanj za Pokal Slovenije 96/97. Takoj za njima sta se na 4. mesto uvrstila Maša Mati-Prodan in Rudi Kovač, kar je njun najboljši letošnji rezultat. ŠPORTNI RIBOLOV MRK Menola zmaguje Po nedavnem uspešnem nastopu športnih ribičev MRK Menole na državnem prvenstvu v športnem ribolovu z obale v članski konkurenci, kjer so Izolani osvojili vsa tri prva mesta, je Morskošportni ribolovni klub Menola dosegel nov pomemben športni dosežek. Na državnem prvenstvu v športnem ribolovu z obale za kadete in mladince, ki je potekalo v soboto 31.5. v Piranu so izolski kadeti osvojili prva tri mesta. Zmagala je Vida Pucihar, drugi je bil Blaž Crgurovič, tretje mesto pa je zasedel Tadej Godec. David jelič je bil osmi. Izjemnemu rezultatu so se pridružili tudi mladinci, saj je Cris-tian Pugliese osvojil 2., Davor Ivkovič pa tretje mesto. Na tekmovanju je nastopilo 35. tekmovalcev iz 6 slovenskih klubov. Doseženi športni uspeh je nedvomno tudi rezultat celoletnih priprav, ki sta jih vodila trenerja Savo Bembič in Zvonimir Grgurovič. ODBOJKA OK Simonov zaliv po novem V četrtek 28.5. je bila sklicana redna letna skupšina Odbojkarskega kluba Simonov zaliv. Člani kluba so na njej ocenili rezultate sezone, začrtali smernice za novo delo in sprejeli nov statut kluba, ki je sedaj v skladu z novim zakonom o društvih. Na skupščini so tudi izvolili novo vodstvo. Sedemčlanski Izvršni odbor bo po vsej verjetnosti vodil Edvin Boškin - Kuco, v njem bodo se Kirn Robert, ga. Toth, dr. Mario Gasparini, kapetan bodoče članske ekipe, ki še ni določen in dr. Pešič. V vodstvu sicer ostaja odprtih še nekaj vprašanj, npr. glede trenerja, glede možnih okrepitev'..., pa vendar je bilo na skupščini čutiti NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO 61-000 IZOLA/Ljubljanska Sl tel. 61-000 V novem fitness studiu v starem mestnem jedru: • vadba na vrhunskih fitness napravah • strokovno vodena vadba • specializirana vadba za Športnike, ženske in starejše • priprava individualnih programov • pristen klepet ob pijači v klubskem prostoru Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 22.00 sobota od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 20.00 o**AN,A**rečžngjetii*. POGLED S STRANI Piše: Žare Preživeli smo tudi evropski rokometni krst. Občutki so zelo mešani, pohvale z vseh strani, le "nadrejeni" kot vedno tarnajo. Konec dobro, vse ........------1 malih kiksov, hujše pa je le to, da se vedno najdejo pametnajkoviči in delijo "brezplačne nasvete. Tisto, da je vsak general po bitki pa že itak vemo. Izola še naprej ostaja rokometna. Uspehi pa dajejo novih moči in izzivov. Občutek imam, da imamo nekaj kar ostali nimajo. Če omenim uvrstitev kadetinj na evropsko prvenstvo, ne morem mimo kadetov, ki so se tudi uvrstili na evropsko prvenstvo. Priprave v Izoli nadaljuje mladinska reprezentanca, sledila pa bo še članska, saj smo po klimi najblijžje Bariju, kjer bodo Sredozemske igre. Vsa ta masa ljudi pa v Izoli tudi nekaj pusti, zato je na moč čudno, da naš turizem ne kaže pretiranega navdušenja za sodelovanje. Tisto, da imamo nekaj kar ostali nimajo, so mi potrdili tudi sodniki (italijanski in švicarski par). Vse jim je bilo všeč, od hotela do mesta in vožnje po morju. Navdušene so bile tudi reprezentance, le časa jim je primanjkovalo. Pa smo le nekaj naredili. Večina jih tudi obljubila, da bodo še prišli. No, nekateri so to rekli le iz vljudnosti, nekatere pa bo le zaneslo še k nam. O domačih rokometnih zadevah pa le toliko; bistvenih premikov ni zaslediti, pa tudi če so, so te zelo skrbno varovane. Trenutno pač nekateri ne potrebujejo reklame. pripravljenost za delo tako s prvo ekipo kot tudi z mlajšimi selekcijami, kar je za bodočnost kluba velikega pomena. Pomebno dejstvo je tudi, da bo v klubu še naprej prisoten pokrovitelj Hoteli Simonov zaliv, kar daje nekakšno jamstvo, da najboljših izolskih igralcev ne bodo privabili večji slovenski klubi. Predvsem Komadina in Gasparini sta za kanalski Salonit zelo zanimiva. Finale v Simonovem zalivu V Simonovem zalivu bo potekalo finale državnega prvenstva osnovnih šol v odbojki na pesku. Sodelovalo bo 16 ekip, ki se bodo pomerile v treh skupinah, ob morebitnih dodatnih prijavah, pa se bodo lahko skupine še dopolnile. Izolo zastopajo aečki iz OŠ Vojka Šmuc. JEREB LETI VISOKO Andrej Jereb nadaljuje z uspešnimi nastopi na rally tekmovanjih za državno prvenstvo. Na najmočnejšem tekmovanju te vrste pri nas, na rally tekmovanju za pokal Saturnus-a je pred desetimi dnevi osvojil skupno osmo mesto in bil drugi od slovenskih posadk. Še posebej je bil vesel tega dobrega rezultata zato, ker zdaj že obstaja nekaj možnosti, da bo v prihodnje vozil močnejši SEAT-ov avtpmobil, ki bo povsem konkurenčen v njegovem razredu. Kako atraktivno postaja tudi slovensko rally tekmovanje pa je videti tudi na fotografiji. PONEDELJKI USODNI ZA ŠOLO (KB) V ponedeljek, 2.junija je potekel rok, ki ga je iniciativni odbor staršev otrok osnovne šole Dante Alighieri v pismu pristojnim institucijam določil za nadaljevanje gradnje nove šole. V nasprotnem primeru bi starši ponovno pričeli s protestnimi aktivnostmi, pripravili naj bi tudi manifestacije. Prav v ponedeljek pa je na šolo prispel faks z Ministrstva za šolstvo in šport, s katerim jih obveščajo, da naj bi z deli na pričeli 9. junija. Zaenkrat so starši do tega datuma že prej napovedane protestne akcije odložili. Izvedeli smo tudi, naj bi na obisk v šolo povabili tudi italijanskega predsednika Scalfara, ki se bo ta vikend mudil v naših krajih. Pomisleke v zvezi z zagotovili o nadaljevanju gradnje pa ima tudi županja Breda Pečan, o čemer si lahko preberete v pogovoru, ki ga z njo objavljamo na 3. strani. INICIATIVNI ODBOR STARŠEV OTROK. OSNOVNE ŠOLE Z ITALIJANSKIM UČNIM JEZIKOM "DANTE ALIGHIERI" IZ IZOLE IŠČE PROSTORE NA RAZPOLAGO ZA NADALJEVANJE POUKA V ŠOLSKEM LETU 1997-1998 Ker s 1.septembrom 1997 gradbena dela nove šolske stavbe ne bodo končana v nobenem primem, stara pa ni primerna za obiskovanje pouka, občane dobrega srca naprošamo za pomoč pri iskanju primernih prostorov, ki bi bili v jutranjih urah na razpolago za nemoteno opravljanje pouka do dokončanja oziroma dograditve nove šole. Nihče od najvišjih republiških avtoritet se namreč ni zavzel za tragični položaj. V pričakovanju Vašega čimprejšnjega odgovora se člani iniciativnega odbora zahvaljujemo vsem 2258 osebam, ki so nam izkazale solidarnost s podpisom naše pobude. IZORRAŽF.VANJKJK DOLŽNOST IN FRAVICA VSEH !!!!!! MALA MATURA SE VRAČA (KB)Pred tednom dni so se tudi izolski osmošolci, hkrati z vrstniki iz vse Slovenije, udeležili zaključnega preizkusa znanja iz materinega jezika in matematike. Zanimivo je, da se jih je preizkusa udeležila večina, tudi tisti, ki preizkusa ne potrebujejo za vpis v srednjo šolo. Rezultat, dosežen na preizkusu znanja je namreč pomemben le za nadaljevanje šolanja na tistih srednjih šolah, ki so zaradi prevelikega števila vpisanih morale omejiti vpis. Na Obali sta to le SGTŠ v Izoli in sicer le smer turistični tehnik ter Srednja ekonomska šola v Kopru, kjer pa je preveč vpisanih na vseh treh smereh. Najbrž so se o svojem znanju jezika in matematike želeli prepričati tudi ostali osmošolci, tisti pa, ki z doseženim rezultatom ne bodo zadovoljni, se bodo lahko z nalogami ponovno spopadli prihodnji teden. Verjetno pa se bodo tokrat zaključnega preverjanja znanja udeležili predvsem tisti, ki si na ta način lahko obetajo, da bodo sprejeti na izbrano šolo. Na sliki: Osmošolci z OŠ Vojke Šmuc pri reševanju nalog. DELNIČARJI RAZDELILI DOBIČEK Na 3. skupščini, so minuli petek delničarji portoroške Droge razdelili ustvarjeni dobiček iz leta 1996, ki je bilo poslovno zelo uspešno, saj so vsi rezultati poslovanja presegli planirane cilje. Dosežena realizacija je znašala 11,4 milijarde tolarjev, kar pomeni 23 % več kot leto poprej. Od ustvaijenega čistega dobička v višini 858.192.372,34 SIT so nekaj več kot 300 milijonov tolarjev namenili za izplačilo dividend. Tako bo dividenda znašala 796,5 tolarjev neto oz. 1.062,00 tolarjev bruto na delnico, izplačali pa jih bodo v roku enega meseca po skupščini. Od preostale vsote so preko 500 milijonov tolarjev namenili za proste rezerve ter 4,5 milijonov tolaijev za udeležbo članov uprave na dobičku. MALI OGLASI - Osebni avto AMI, vozen, ugodno prodam, tel. 63-905. - Belo vino-malvazija prodam, tel. 61-681. - Seminarske ipd. naloge računalniško obdelujem. Alen, tel. 066-67-533, vsakdan po 16.uri. PET USPEŠNIH AKTIVINIH LET Minuli četrtek so predstavniki bank, ki sodelujejo v sistemu Aktiva s srečanjem v Portorožu obeležili 5 let uspešnega razvoja plačilne kartice Activa. Slednjo je leta 1992 razvila takrat še Splošna banka Koper, kmalu pa so se v sistem vključile še druge slovenske banke, tako, da danes Activo izdaja deset slovenskih bank Danes uporablja eno od kartic Aktiva že preko 155.000 imetnikov, kar predstavlja 45,6 % tržni delež vseh izdanih plačilnih kartic v Sloveniji. V mrežo Aktive je vključenih več kot 11.500 prodajnih mest v Sloveniji, od tega jih je 2250 opremljenih s POS tehnologijo, ki omogoča večjo varnost in zanesljivost. Leta 1992 seje Splošna banka Koper vključila v mednarodni kreditno-plačilni sistem Eurocard-Mastercard kot licenčni partner, ostale banke v sistemu pa kot podlicenčni partnerji, s čimer je imetnikom kartice, omogočeno tudi poslovanje v tujini. Doslej je bilo v Sloveniji izdanih 40.000 kartic Activa Eurocard, s čimer dosegajo enak delež teh kartic na prebivalca kot Avstrija. Pravkar pa se Banka Koper oziroma sistem Aktiva ukvarja z realizacijo projekta debetne kartice Activa Maestro/Cirrus, ki bo imela domačo in mednarodno veljavo, s čimer sledijo svetovnim trendom. Novo kartico bodo postopoma pridobili vsi imetniki tekočih računov v bankah članicah sistema, saj bo kartica hkrati služila kot identifikacijska kartica tekočega računa in plačilna ter bankomat kartica. Danes je Evropi že 104 milijone imetnikov omenjene kartice, ki lahko z njo plačujejo na 1.200.000 plačilnih mestih v 44 državah. V prihodnje nameravajo pristopiti tudi k razvoju "chip" kartice, pa tudi drugih kartičnih produktov. Na srečanju je združenje bank vključenih v sistem Activa podelilo priznanja tistim, ki imajo največ zaslug za uspešen razvoj Active. Prejeli so jih: Dario Radešič, predsednik koordinacijskega odbora sistema Activa; Rado Grdina, vodja tehnološke skupine sistema Activa ter organizacija Europay International, svetovni kartični sistem. DRUŠTVO UPOKOJENCEV IZOLA organizira izlet v Celje, kjer bo dne 19.06.1997 srečanje upokojencev Slovenije. Ob tej priložnosti si bomo ogledali jamo Pekel in izkopanine iz rimskih časov v Šempetru. Odhod ob 7.00 izpred Lipe. Prijave sprejemamo v pisarni društva ob uradnih urah. UČENCI GLASBENE ŠOLE ZNOVA USPEŠNI Mednarodno srečanje harmonikarjev, ki se že 27 let odvija v Domu hrvaških Braniteljev, lepi in zgodovinsko pomembni zgradbi v centru Pule, sta v četrtek 21. maja svečano otvorila poslanka hrvaškega ministra za kulturo Sanja Raca in minister Bože Biškupič. Tekmovanja se udeležuje vedno več glasbenikov iz Hrvaške, Slovenije, Italije, Francije, Bosne in Češke. Nastopijo lahko v različnih kategorijah kot solisti ali v komornih skupinah. Glasbena šola Izola je letos na tekmovanju uspešno sodelovala z duom flavta-harmonika in kvartetom FLACC. Duo sestavljata učenka razreda prof. Silvie de Marino Asja Hercegovac ter učenec iz razreda prof. Mirjane Gvozdenac Niko Stojanovič. Zaigrala sta nostalgični Rondino Wemeija Richterja ter Johnstonovo Harlequinade, vrsta suite v kontrastnih, kratkih stavkih, ki stajo domiselno interpretirala. Za svoj nastop sta osvojila 86 točk in s tem prvo mesto in drugo nagrado v kategoriji do 15 let starosti. Kvartet FLACC sestavljajo zgoraj omenjena flavtistka Asja Hercegovac in harmonikarji Peter Kaligarič, Irene Krulčič, Niko Stojanovič in Valentina Vočanec. Predstavili so Microsuito Russl-Ploetzla za štiri harmonike ter melodijo v a-molu Astorja Piazzole, ki je ritmično zahtevno delo. Tudi komorni sestav FLACC je bil visoko ocenjen (74 točk) in je prejel tretjo nagrado, kar je velik uspeh saj so učenci tekmovali v kategoriji 15-17 let (z učenci srednjih glasbenih šol), čeprav je njihova povprečna starost 14 let. V Puli so imeli priložnost slišati tudi fenomenalnega ruskega harmonikarja Aleksandra Skljarova, ki je navdušil tako učence, kot ostalo občinstvo. Nastop v Puli pa pomeni ponoven uspeh izolske glasbene šole, ki je letos na tekmovanjih že uspešno pokazala svoje mlade talente. Silvia di Marino KULTURNI DOM IZOLA ZKO IZOLA ŠOLA KREATIVNOSTI sezona 1997/98 GLEDALIŠKA ŠOLA - poteka v petih starostnih skupinah in je namenjena otrokom od 8 leta starosti, dijakom, študentom in odraslim, ki se želijo seznaniti z gledališko umetnostjo. Program zajema redne vaje, ki so organizirane enkrat na teden v popoldanskih ali večernih urah, mesečne intenzivne seminarje, ki jih bodo vodili priznani gledališki ustvarjalci in oglede gledaliških predstav . BALETNA ŠOLA - ponuja štiri programe, ki so prilagojeni starosti otrok, hkrati pa predstavljajo dobro podlago za skladen telesni in duševni razvoj otrok. Baletna igralnica je namenjena otrokom od 4. do 6. leta starosti,v baletno pripravljalnico pa se lahko vpišejo otroci od 7. do 10. leta starosti. Baletno izobraževanje se nato nadaljuje na Nižji baletni šoli, ki traja dve leti. Poleg mentorice, Višnje TOŠKAN, sodelujejo v baletni šoli tudi pianistka in učitelji Srednje baletne šole iz Ljubljane. GLASBENA IGRALNICA je celoletna glasbena delavnica, ki jo namenjamo otrokom od 4. do 6. leta starosti s ciljem, da si otrok ob poslušanju glasbe, igranju na glasbene instrumente, plesu in likovnem izražanju ostri slušno občutljivost, ritmični čut, melodični posluh in glas, ter se celostno razvija. LIKOVNA SOLA za odrasle in otroke bo udeležence seznanila z likovno umetnostjo in njenimi tehnikami. Delo poteka v obliki praktičnega dela na tedenskih vajah, ki jih bo vodil likovni pedagog Teo Tavželj. PLESNA ŠOLA - ponuja pet programov, ki jih lahko obiskujejo otroci in odrasli. Odrasli se bodo lahko naučili standardnih plesov v 20 urnem začetnem in nadaljevalnem tečaju, ki ga bo vodil Bruno Orlando. Posebna ponudba je tudi program Gibanje ob glasbi, ki ga namenjamo odraslim, ki se želijo razgibati, sprostiti in ojačati mišice. Otroci lahko izbirajo med programi, ki ponujajo različne zvrsti sodobnega plesa, ŠOLA KITARE bo zadostila potrebo po igranju električne in akustične kitare, ki sejo slušatelji naučijo po sodobni tehniki. Šolo bo vodil kitarist Stane Bakan, vpišejo se pa lahko otroci od 12. leta starosti in odrasli. TEČAJ SLIKANJA NA SVILO- 20 urni tečaj TEČAJ ZA MANEKENKE in fotomodele - 30.urni tečaj TEČAJI OBLIKOVANJA GLINE - hitri tečaj za vzgojiteljice in učitelje, tečaj za odrasle, tečaj za otroke TEČAJ IZDELOVANJA PUSTNIH MASK -15 urni LIKOVNI TEČAJI - risanje, slikanje, grafika... FOTO TEČAJ 10 LET KMZ IZOLA Ko so po Izoli vriskale predvolilne harmonike je bilo v Kulturnem domu komorno in vendar zelo slovesno. Komorni moški zbor Izola je s slavnostnim koncertom počastil 10 letnico delovanja in se na ta način zahvalil za vsa priznanja, ki jih je ali jih še bo prejel v tem letu. Na koncertu so se predstavili vsi pevci, ki so kdajkoli peli v Komornem moškem zboru Izola. Bilo jih je za mali operni zbor in tudi zveneli so tako. Kot je znano je zbor prejel letošnjo Zlato značko mesta Maribor, člani so na koncertu prejeli Linhartove značke, zborovodja je iz rok predsednika društva prejel posebno plaketo, čaka pa jih še občinska nagrada za leto 1997. Dva dneva pred volitvami je še zadnjič v funkciji župana nastopil dr. Mario Gasparini. Njegovor pozdrav pevcem in številnemu občinstvu je bil tako dober, kot smo jih svoje dni od njega malo slišali. Njegova prisotnost je dogodku dala poseben čar. 1 .ETERNAL -1 wanna be the only one 2. MARINA REI - Primavera 3. DAVID BRYNE - Miss America 4. DAFTPUNK - Around the world 5. PAUL McCARTNEY - Young boy 6. ARTIC0L0 31 - Cosi' e cosa’ 7. NICC0L0’ FABI - II giardiniere 8. TEXAS - Halo 9. JEWEL - You were meant for me 10. FRANCO BATTIAT0 - Di passaggio 1 l.REPUBLICA - Drop dead georgeous 12. U2 -Staring at the sim 13. DURAN DURAN - Out of my mind Osnovna šola DANTE ALIGHIERI Izola Vabimo Vas na dan zavoda Osnovne šole Dante Alighieri Izola Dejavnosti bodo izvedene v ponedeljek, 9. junija 1997, od 15. do 16. ure v vrtcu (Drevored 1. maja 9) in od 16. do 18. ure v Šoli (Gregorčičeva 21). Program: - dan odprtih vrat - razstava dosežkov Zavoda - dejavnosti povezane z neuglednim stanjem zavodovih zgradb Ravnateljica AminaJJudine VABILO NA CICI OLIMPIADO ki bo 7.6.1997 s pričetkom ob 9.uri na igrišču ob vrtcu v LIVADAH Vabimo vse, ki imajo radi otroke. Vrtec Izola ja Pod strokovnim vodstvom . . , .... ... ... . . bodo otroci lahko izde!ovaii^W* risanje+slikanje+kiparjenje+modeliranje+ zmaje, maske, kipe, risbice... (tudi starši so vabljeni). ^ zabava+ideje za prosti časi(~D GUSARJI V IZOLI Cicibani iz izolskega vrtca so se odpeljali z gusarsko ladjo na kratek izlet. Gusar Duško je otroke oblekel v prave gusarje in jim zaupal, da je nekje na obali skrit gusarski zaklad. V bljižini obale so našli plavajočo steklenico v kateri je bil načrt skritega zaklada. Ladja je kmalu pristala, gusar Duško in otroci pa so pričeli z iskanjem. Po dolgem iskanju so našli pravi zaklad. Vsi otroci so začudeno gledali zlatnike, ki so se bleščali. Z zakladom so se otroci vrnili na gusarsko ladjo in z gusarjem Duškom peli pesem "Mi smo gusarji...". Nataša Stubelj RIBARI ZAKLJUČILI SEZONO V soboto 31. maja so RIBARI zaključili sezono. Popoldne so se pomerili v malem nogometu (4 ekipe ), zvečer pa so se srečali Pod Belvederjem ob zvokih glasbe skupine TRIDENT iz Izole (zmazali so 2 odojka na žaru in spili nekaj vina, ki jim ga je na žalost zmanjkalo, predvsem črnega). V nedeljo so mlajši RIBARI ob pomoči nekaterih starejših RIBAROV navijajoč na rokometni tekmi SLOVENIJA : JUGOSLAVIJA pripomogli k pravem športnem vzdušju. Veselje je bilo obarvano z zmago SLOVENIJE... RIBARI se za finančno pomoč pri organiziranju zaključka sezone zahvaljujejo: ROYAL BARU iz Izole, MAKSIjU&COMp, SCTŠ-ju in MANDRAČU. SiOVENI JA 97 SOBOTA 7.jun.1997 8.00 - 10.00 uri: Zbor udeležencev 12.00 uri: Čas za kosilo 14.00 uri: Družabne igre in tekmovanja 17.00 - 18.00 uri: Ocenjevanje vozil po kategorijah 19.30 uri: Družabni večer Nedelja 8.jun.1997 8.300 uri: Paradna vožnja 10.00 uri: VW Grand prix - SLOVENIJA 97 13.00 uri: Vrnitev udeležencev 14.00 uri: Podelitev pokalov INF: 061 -213 311 061 -483 346 V * VI.K.ING B E Klima naprave ► prodaja fimi.l.hlt ► montaža ---------' Oktobrske rev. 20 / 6310 Izola / tel.: 066 62-990 mob. 0609 650 671 OBUTEV -CALZATURE M.GORKI 2, IZOLA - ISOLA, tel.: 066/ 61 - 631 Velika izbira obutve za vsakogar! ODPRTO: 8“ - 1Ž in itf -19\SOBOTA: od 850 do 12*°* oouTiouE ninfl IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225 -z izvirnimi lastnimi unikatnimi izdelki za vse priložnosti in postave ter strokovnim modnim svetovanjem - z vedno svežo kolekcijo domače MODNE HIŠE BUNNY - z modnimi pleteninami in še in še... v - CENE KONKURENČNE - VRAČAMO PARKIRNINO ^Bodite drugačni, oblačite se pri NINI!^ r No. 75 1997 Breda Pečan: particolare attenzione ai problemi del/a comunita ita/lana Chi gode? La proposta di una nuova legge per le scuole dei gruppi nazionali minoritari avrebbe dovuto essere pronta verso la fine del 1995 e, tenendo conto dell’iterparlamentare necessario, approvata entro la primavera del 1996. Prima, cioe, che avesse inizi o la bagarre preelettorale, previs ta per le elezioni delPautunno. Ouesto almeno erano State le conclusioni della Commissione per le nazionalita della Camera di Stato, presente, naturalmente, anche 1’allora ministro per 1’istruzione, Slavko Gaber, sulla cul serieta nessuno aveva niente da ridire. Tanto e vero che, oltre ad un altro, e Lunico ministro che e rimasto al suo pošto per tutta la legislatura e, addirittura, e stato riconfermato alla stessa carica anche nella nuova compagine governativa, versione 1997. Certo, se la Legge sulListruzione delle scuole minoritarie fosse State approvata secondo i tempi allora previsti, probabilmente oggi la scuola elementare "Dante Alighieri" di Isola non si vedrebbe costretta ad affrontare una situazione drammatica come quella odierna, per cui a tre mesi dalLinizio del prossimo anno scolastico, non si sa - o meglio, si sa! - se gli alunni potranno finalmente insediarsi nel nuovo edificio in via di costruzione, ma i cui lavori sono bloccati ormai da qualche mcse. Tra le cose che la nuova legge avrebbe dovuto necessariamente risolvere, in sostituzione di quella del 1982, i criteri di finanziamento degli investimenti, suddivisi al 50% tra Comune e Stato. Criteri - era stato detto allora -ormai insostenibili in seguito alla ristrutturazione delle amministrazioni locali, alle quali /o Stato aveva portato via buona parte delle entrate, senza preoccuparsi, perd, di acquisire anche le relative voci di spesa. Una situazione anomala e preoccupante soprattutto per i comuni nazionalmente misti, i cui bilanci venivano e vengono tuttora "appesantiti" dalle necessita legate proprio alla prešerna delle comunita nazionali minoritarie. Di questo, la Comunita autogestita costiera ha voluto informare il Ministro Gaber durante un rečen te incontro a Lubiana, chiedendo un diretto intervento per porre rimedio ad una situazione allarmante. Visto il perdurare della situazione e visto che niente si e ancora mosso, la Comunita costiera ha inviato in questigiorni una richiesta anche alla Commissione per le nazionalita della Camera di Stato, alfinche convochi con urgenza una riunione con all’ordine del giorno proprio la situazione venutasi a ere ar e con il blocco dei lavori de 11'edificio della scuola "Dante Alighieri". Affinche tra i due litiganti (Stato e Comune) a rimetterci le penne non sia proprio il terzo, in contrasto con quanto sancisce anche la saggezza popolare. Silvano Sau "Sono partico/armente orgog/iosa di vi vere in un ambiente muitiiingue e muiticuituraie". Cosi ha esordito il nuovo Sindaco di Isola, Breda Pečan, nell’incontro che abbiamo avuto con lei la sera del ballottaggio. "La reaita di questa convivenza tra genti di cultura, abitudini, iingue e temperamenti differenti, fa di Isola una delle cittadine piu affascinanti dei n ostro Paese". Quali i suoi impegni in favore del gruppo etnico italiano? "Cosi come mi sono battuta ai Par/amento sloveno perche ia iingua itaiiana rimanga netie scuo/e medie s/ovene una materia d’obbligo, a/io stesso modo mi impegnerd perche non venga iimitata alla so/a zona biiingue dei nostro comune ia circo-serizione per Liscrizione alle scuo/e itaiiane dei bambini e ragazzi abitanti nei territorio dei Comune di /so/a. Faro in modo che ii bi/inguismo visivo venga sistematicamente appiicato e rispettato nei nostro comune, come previsto dalle ieggi. Sara mio preciso im peg n o far rispettare ii Decreto comunaie sull’ esposizione dei simboli della Comunita itaiiana. Ordinero quindi che ie bandiere della comunita nazionaie itaiiana vengano acquistate ed esposte sempre e nello stesso numero di quelle s/ovene. Eserciterč tutta ia mia infiuenza perche siano effet-tivamente riiasciati a tutti i cittadini dei Comune di Isola i documenti biiingui". Uno dei problemi che maggi-ormente assillano il gruppo etnico italiano di Isola e la costruenda scuola "Dante Alighieri". Come pensa di affrontarlo? 7/ mio impegno maggiore šara dedicato ai comptetamento dei nuovo edificio della Scuola elementare di iingua itaiiana. A questo progetto dedicherč una particolare attenzione e questo perche sono anzitutto madre di ragazzi, uno dei quaii frequenta ancora la scuo/a dell’obbligo. Sono fermamente convinta che nessun genitore possa rimanere indifferente di fronte ai disagio ai quaie sono costretti g/i alunni che frequentano 1’asi/o e ia scuola elementare "Dante Alighieri". A questo punto non ci rimane che augurare al nuovo Sindaco di Isola un buon lavoro e tanti, tanti successi. Gianfranco Siljan Piove, Governo... Ancora nella prima decade di maggio eravamo convinti, che per il settore culturale della nostra comunita, il periodo delle vacche magre fosse arrivato al capolinea, dopo le assicurazioni avute ancora qualche mese fa dalfallora ministro per la cultura, Dular, e dal presidente del governo sloveno, Drnovšek. Si sperava, che con questo 1997 e con 1’approvazione della Legge finanziaria si sarebbe riusciti a impostare un piano di pur se lenta ripresa, visto che nei colloqui avuti si era arrivati a delle risultanze comuni nel valutare l’andamento dei finanziamenti pubblici negli ultimi tre-quattro anni. Tuttavia, gia il fatto che ancora a tutto maggio la proposta di bilancio dello Stato non era stata ancora presentata in dibattito al Parlamento, stava indicando che il governo era intenzionato ad adottare una politica finanziaria di estremo contenimento. E 1’annuncio che la proposta comunque non sarebbe stata approntata e approvata prima del prossimo autunno andava inteso come un chiaro avvertimento che, per quest’anno, non solo non si sarebbe potuto contare su un qualsiasi miglioramento, ma che addirittura le spese andavano ulteriormente limitate entro i consumi effettuati nel corso delfanno precedente. Sa a tutto questo va aggiunto pure il fatto, ormai appurato, che nel mese di ottobre non soltanto verra discusso il bilancio per il 97, ma anche quello per 1’anno venturo, allora - almeno per noi - e chiaro che il periodo delle vacche magre rischia di protrarsi anche per tutto il 1988. Questa la costatazione di fondo emersa dalfincontro che dele-gazione della Comunita autogestita costiera ha avuto la settimana scorsa con il ministro per la cultura sloveno, Jožef Školč. Infatti, pur sottolineando che la proposta di bilancio per 1’anno in corso e stata preparata dalla compagine governativa precedente, rimane il fatto che quella attuale non ha aleuna intenzione di modificarne i contenuti ed i criteri. Rimane la domanda, se tutto rimane come predisposto, perche e necessario attendere fino ad ottobre per sapere con quali mezzi gli utenti del bilancio statale potranno disporre per i rimanenti tre mesi. E vero, che il ministro ha voluto, sottolineando la piena compren-sione per le nostre difficolta, promettere che per 1’anno prossimo e previsto un sostanziale aumento del 45 per cento. Ma, come ha detto, tutto dipendera dal dibattito in Parlamento. La nostra Comunita non potra quindi esimersi, almeno sulla base di quanto di sua conoscenza, dal protestare e dal cercar di coinvolgere tutti i fattori che in qualche modo potrebbero contri-buire a migliorare una situazione a dir poco drammatica, che in questo caso riguarda le attivita culturali, ma che e presente anche in tutti gli altri. Basti citare il settore scolastico (a quando la ripresa dei lavori per la scuola Dante Alighieri?). Coscienti come siamo di quel vecchio proverbio che in maniera esemplare definisce il comporta-mento del governo quando piove. E se a Isola e nel Capodistriano le piogge scarseggiano, a Lubiana piove abbastanza spesso. S. S. Dal mondo detla scuola Nonostante le oltre 2.300 firme raccolte, i lavori al nuovo edificio sono ancora fermi e i genitori sono decisi a portare a termine tutte le forme di protesta pianificate. Intanto hanno deciso di invitare alla giornata delTIstituto le massime cariche del Parlamenta e del Governo, nonche i massimi responsabili delta scuola slovena per poter presentare agli alti ambienti decisionali gli spazi i cui vivono per parecchie ore i taro figli. Oualora il cantiere non verra riaperto entro il 2 giugno, i genitori non permetteranno agli alunni di frequentare le lezioni alla Scuola elementare Dante Alighieri dal 16 al 20 giugno p.v. E prevista anche una manifestazione di protesta in piazza con cortei, discorsi e appelli. Nel frattempo i genitori stessi stanno cercando delle alternative temporanee al vecchio edificio, dato che ritengono che i taro figli non possano iniziare il nuovo anno scolastico nelle condizioni attuali. D’altra parte, le proposte devono rispettare le particolarita della nostra scuola e non creare ulteriori disagi alla rete scolastica cittadina. Airistituto, invece, si sta lavorando per preparare la Giornata finale che quest’anno, oltre a presentare i successi conseguiti durante 1’anno scolastico, prevede lo studio e la presentazione agli ospiti della situazione in cui si trova lo stabile e soprattutto il suo interno. Le attivita della Giornata delHstituto si svolgeranno lunedi 9 giugno nelle due sedi (Giardino d’infanzia e Scuola elementare) e in orari separati dalle 15 alle 18. Aspettando la fine dell’anno scolastico la scuola elementare ha partecipato come »partner apprendista» ad un incontro tra scuole inserito nel Progetto Comenius - azione 1, che vuole realizzare una cooperazione scolastica multinazionale a livello europeo. AH’incontro di venerdi scorso, che si e svolto a Martignacco, in provincia di Udine, si sono esibiti i minicantanti e i ballerini isolani accompagnati dal coretto. Nel pomeriggio delta stesso giorno la delegazione della Dante Alighieri ha partecipato a incontri di organizzazione e pianificazione delTiniziativa, nata nel maržo di quest’anno e che per tra anni si concretizzera in un progetto educativo europeo. Soddisfazione tra gli alunni della sesta classe, che hanno vinto un premio per le scuole italiane alTestero al concorso “II compleanno di Pinocchio", organizzato dalla Fondazione Collodi delltamonima localita toscana, dove e nato il celebre personaggio della letteratura infantile. Al concorso, giunto alla X edizione, la classe ha partecipato con una ricerca sulle tradizioni della pešca ad Isola. Marino Maurel La nostra squadra di basket seconda Dalla nostra squadra di basket e giunto un altro bel risultato: il secondo pošto conquistato nel campionato ricreativo costiero. In una competizione lunga, durata per oltre sel mesi, con dieci squadre in concorrenza, i nostri cestisti ancora una volta hanno evitato di tornare a časa a mani vuote. Un secondo pošto non e certo da buttare via soprattutto dopo la falsa partenza accusata in avvio di campionato che aveva praticamente subito compromesso la corsa verso la vittoria conclusiva. A confermarsi piu forte per il secondo anno consecutivo la squadra del Markovec che, facendo valere i maggiori mezzi at le tiči a disposizione, ha chiuso il torneo imbattuta. La bacheca della nostra Comunita viene quindi arricchita dalPennesima coppa conquistata dal basket. La seconda coppa in questa prima parte deli'anno dopo quella, per il primo pošto, vinta al forte torneo "Memoriale Marko Vodopivec". Ouesti gli otto giocatori che compongono la nostra squadra di basket e che hanno maggiormente contribuito a raggiungere i risultati succitati: Roberto Apollonio, Stanko Bursič, David Grižon, Stojan Kozlovič, Ivan Markovič, Roberto Siljan, Marko Tripar e Denis Zucca. _____________________________Roberto Siljan Non c’e piu reli g ione Chi scrive queste righe e un fumatore incallito, pero consapevole che il fumare non dona alla salute e percio sempre pronto a plaudire tutte le iniziative volte alla limitazione del fumo... Ciononostante non puo esimersi di definire poco intelligenti certe applicazioni delle norme entrate in vigore di recente nel nostro Paese a riguardo del fumo. Come ad esempio distribuire a scacchiera neiresterno di un ristorante i tavoli per fumatori e per non fumatori. E a dir poco un’interpretazione strana di una legge. Se cio dovesse prendere piede, garantitamente faremo ridere anche i polli nella stia e poi capiremo che queilo slogan "Isola cittš che ride" altro non era che il frutto di una mente lungimirante. Gianfranco Siljan Attivita comunitaria ORARIO D ’APER TURA DELLA SEDE Sala di lettura e bar sociale - Da lunedi a venerdi dalle ore 16.30 alle 20.30. Biblioteca - Il lunedi dalle ore 17 alle 18 e il mercoledi e il giovedi dalle ore 16.30 alle 19. GRUPPI DELLA “PASOUALE BESENGHI DEGLI UGHI” Sabato 14 giugno. uscita del Coro “Haliaetum” della Comunita’ degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola a Udine per un concerto nella Chiesa di S. Antonio Abate. Il gruppo šara’ ospite della Corale “Amici del Malignani”. AVVISI Si rende noto che 1’Unione Italiana in collaborazione con 1’Universita Popolare di Trieste ha indetto le modalita di partecipazione al concorso Festival “Voci nostre 1997”. La partecipazione e aperta ai compositori e parolieri di nazionalita o madrelingua e cultura italiane. Informazioni presso la Segreteria della Comunita. Sono in vendita presso la Segreteria ed il bar della Comunita i numeri 122 e 123 della rivista trimestrale di cultura “La Battana”, ed i numeri speciali “Fiume: itinerari culturali” e “Cesare Ruffato - Nel suo settantesimo compleanno”. Il prezzo e di 300 SIT alla copia. Ottima 1’accoglienza riservata sabato 24 maggio scorso al Coro “Haliaetum ” della Comunita’ degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” in quel di San Canzian dlsonzo. Il gruppo ha partecipato dapprima ad una funzione re/igiosa nella chiesa parrocchialc per poi esibirsi nella sala teatrale (nella foto) in un applauditissimo concerto. Testo c foto: Claudio Chicco H Mandracchio, foglio della Comunita italiana di isola Kcdattorc responsabile: Andrea Šumenjak tiedazione: C. Chicco, M. Maurel, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, A. Šumenjak tndirizzo: via S. Gregorčič 76, 6310 Isola, Slovcnia te!.,fax: (+386 66) 65031, 65853 SLOVENSKE REKE i.dei Tokratna Gojkarca z izolskimi športniki je bila očitno lažja od prejšnje, saj smo prejeli veliko odgovorov, to pa dokazuje, da tudi športnike kar dobro poznate. Za tiste, ki radi preverjate svoje rešitve naj povemo, da so bila pravilna imena naslednja: MIRJAM, SANDRO, FAUSTO, MARJAN, MARA, ROMILDO, MIRO. Iz tako obsežnega kupa pravilnih odgovorov smo izžrebali ZVONKO KRESEVIČ, ki bo za nagrado prejela živo, zdravo in lepo rejeno ter vzgojenopapigo, ki jo poklanja znana trgovina BINGO BONGO iz Smrekarjeve ulice. Bravo. 0 A B c č D E F C H / ) K L M N 0 P 7 A /, 1 r fe ( s* 'T /f) Ž- B 2 ! Y^. 3 / / ja j> K r -T' 4 M /A r A- yU, :7 5 i ! v;; / L i n \ id\ 6 ) h /V L**" H \ \ 4 7 r/r N rs 1— A. S /- 8 N i /Jfr < ;V E 9 v • 1 f- 10 & N/. lL (K n / d A/ /■■■'■ irj a D 4 /// y [J 12 0 1 L- i V. 13 A- A A/ N L p 14 R 0 % ■ K k R NAVPIČNO A OKREPČILNA PIJAČA - GESLO - SKAND.DROBIŽ - (2) B IZBOKLINA NA MOŠKEM VRATU - (0) C MESTO V ITAL. - KDOR JE NAGNJEN K URANIZMU - (1) Č PREDLOG-ORANJE - FINO,MOČNO BELJENO PLATNO - (5) D DESNI PRITOK ZAH.MORAVE - DALMAT.ANA - VULKAN NA JAPON.BREZ KONČNEGA VOKALA - (2) E LISICI PODOBNA ZVER iz DRUŽ.PSOV - ŠTEVNIK -NATRIJ - (5) F KUTINA-SL.ZBOROVODJA EGON - VELIKTROPSKI KUŠČAR - (2) G PRITOK RENA V ŠVICI-ERBIJ-SLOVAN.BOGINJA SMRTI IN ZIME -(2) H SLONOV ČEKAN - PLANINA NAD TUHINJEM - (3) J GESLO - VELIKA, PISANA PAPIGA, TUDI NADAV - (6) K KLADA - KOSITER - VRAN GOLOBJE VELIKOSTI - (2) L GESLO - LJUBEZNIVO, NEŽNO (V GLASBI) - (1) M PRAVA SL. IGRALKA RINA - MAKARSKA - ANTIČNO MESTO VZHODNO OD TEB - (3) N CELJE - GRŠKI FILOZ. KIRENAIŠKE ŠOLE - OČE - (2) O BESEDA BREZ POUDARKA - NASLOV GOTOVČEVE OPERE (...Z ONEGA SVETA) - PRVI DEL VERONIKE - (2) P NAJMANJŠI, NEDELJIVI DELCI SNOVI S KEM. SREDSTVI - SL. SKLADATELJ OSKAR - ANGLEŠČINA(4) VODORAVNO 1 GESLO-(1) 2 MATEMAT.KRIVULJA - UGODNOST, KORIST - (1) 3 POJAV NA MORJU - AKAD.KLUB - GRŠKA ČRKA -MOR.RIBA - OTA BREZ KONCA - (4) 4 JAPON.NABIRALKA BISEROV - KRAJ NA NOTRANJSKEM - KRILO RIMSKE KONJENICE - ČEŠKA PRITRDILNICA - (3) 5 OS.ZAIMEK - LUTECIJ - IME ČRKE S - OS. ZAIMEK - CIGAN - (5) 6 DROG, KI POVEZUJE SPRED. IN ZAD. DEL VOZA - IME HRV. HUMORISTKE ERŽIŠNIK - DERIVATI AMONIAKA - (3) 7 ENAKA VOKALA - HOLAND. SLIKAR AERT VAN DER - MANJŠE NASELJE - ŠAMPION - (6) 8 SESALEC ARKT. MORJA - GESLO - TUJE M. IME - (2) 9 RIMSKI HIŠNI BOGOVI - KLIMAKTERIJ, FAZA - GRŠKE BOG. USODE - (4) 10 ZDRAVILIŠČE PRI PADOVI - VOH - RUSKI ŠAHIST ANATOLIJ (2) 11 REKA V MONGOLIJI - ZRAK PO ITAL. - ŠVEDSKO IME ZA TURKU - (6) 12 GRŠKA KOLONIJA NA HALKIDIKI - NORD. GOSPODARICA MORJA - GESLO - (3) 13 PITJE NA DUŠEK - TROPSKI SADEŽ - LETALIŠČE PRI ZURICHU -(2) 14 NEM. PISATELJ DITER - LEPOTNA RASTLINA, TUDI BARVILO -CEZAR (ORIG.) - (4) TRGOVINA ZA MALE ŽIVALI BINGO ONGO iOVINA ZA A KUPON št. 30 KRIMINALIJE Zadnje čase je bila sicer na cestah že gneča, še posebej ob vikendih, vendar kakšnih večjih nevšečnosti ni bilo. Dečki so bili sicer zadovoljni z vozniško strpnostjo, a so vedeli, da to ne bo trajalo večno. In res, sledeče kriminalije so temu priča. Pobeg na Prešernovi Na prešernovi cesti je prišlo do prometne nezgode z materialno škodo in s pobegom. Pobeglega voznika so dečki kmalu našli in ga seveda napotili k sodniku za prekrške. Na Trgu padlih je prišlo do prometne nesreče med voznikom osebnega in tovornega avtomobila. Nastala je materialna škoda, povzročitelju pa je bil podan predlog k sodniku za prekrške. Izsiljevanje v Bazoviški Voznica osebnega avtomobila je v Bazoviški ulici izsilila prednost vozniku kolesa z motorjem. V nesreči je bil voznik kolesa z motorjem huje telesno poškodovan in odpeljan v bolnišnico. V dveh verzijah Na postaji se je zglasila voznica osebnega vozila in povedala, da je bila udeležena v prometno nezgodo, ki jo je povzročil neznani voznik vespe. Drugi dan se je na postaji zglasil oče, ki je povedal, da sin imel prometnio nezgodo in je iskal pomoč v bolnici. Dečki so zgodbi primerjali in užgotovili, da gre za isto nesrečo. Po zgodbi voznika vespe, naj bi nesrečo zakrivila voznica, ki je tudi pobegnila s kraja nezgode, on sam pa je počakal. Čigava verzija dogodka je resnična bo ugotavljal sodnik za prekrške. Amoniak gre v nos Občani so se pritožili na postajo, da v okolici reševalne postaje neznosno smrdi. Dečki so kljub smradu odšli v akcijo in ugotovili, da se je na Ribi zataknil ventil, zaradi tega pa je uhajal amoniak približno 10 minut. Izolski rekord Na cesti Šared Izola so dečki ustavili tipa kolesa z motorjem, za katerega je obstajal sum, da vozi pod vplivom alkohola. Moža so res preizkusili z elektronskim alkotestom, ki se je ustavil na novem izolskem rekordu na 4,47 promila. Težave z vidom? Obiščite nas, deležni boste popolne oskrbe vida od očal - kontaktnih leč do rednih brezplačnih kontrol vida. fotooptika RIO Ljubljanska 24 IZOLA tel.: 066/ 61 403, fax: 066/ 67 044 /f/arto Jerebe '