Živahno v KS Nove Jarše
Meseca november in december 1974 sta mejnika v konkretnem delu sveta KS. V tem času so se sestale komisije in svet potrošnikov za pripravo svojih programov, kar bo podlaga za program krajevne skupnosti za leto 1975.
Na novo smo ustanovili društvo prijateljev mladine, ki ga vodi Vesna Colja in tako zapolnili vrzel v povezavi z DPM in komisije za varstvo otrok in pomoč družini pri KS z delom pionirske organizacije na OS Jožeta Moškriča.
Od 28. novembra do 28. de-cembra smo v prostorih KS raz-grnili zazidalni načrt druge faze gradnje Novih Jarš. Ugotavlja-mo, da so občani zelo aktivno razpravljali o zazidavi ter dali vrsto konkretnih predlogov in vprašanj. Komisija za komu-nalno gospodarstvo, urbanistič-no programiranje, varstvo na-ravnega okolja in urejanje na-selja je sklicaJa posebni sesta-nek, na katerem so na podlagi pripomb in ponovnega tolma-čenja predstavnikov Soseske iz-delali analizo ter sprejeli za-ključke o nadaljnji gradnji na-selja in zaporednosti gradenj: šola, WZ ter trgovinski center z družbenimi prostori. Kot je tudi gradnja stanovanj v Ljub-ljani in v naši občini politični problem, je politični problem tudi to, da po vselitvi delovni ljudje in občani nimajo kam po osnovne življenjske potrebšči-ne, pošiljati morajo svoje otro-ke v prenatrpano šolo J. Moškriča itd. Nad 300 oiiklo-njenih predšolskih otrok opo-zarja na pereč problem varstva, ki se bo povečal z izgradnjo druge faze Novili Jarš še za približno 500 otrok, torej kar na 800 otrok brez varstva do leta 1977. Sedanja trgovinska mreža razpolaga le s 320 kv. m prodajnih površin, kar je ver-jetno najmanj v komunalno opremljenem naselju s 5000 prebivalci. Vse to pa poraja tudi negodovanje občanov in pasiv-nost pri aktivnem sodelovanju v krajevni samoupravi.
Krajevna skupnost Nove Jarše ima približno 4700 prebi-vakev, v organizacijah združe-nega dela oziroma TOZD pa je zaposlenih okrog 3300 delovnih ljudi. Volivcev je 3711. Skoraj polovico naselja tvori kom-pleks blokov ;n stolpnic ob Kvedrovi cesti in tu je doinala polovica vseh polnoletnih obča-nov nasclja. OŠ J. Moškriča je bila zgrajena leta 1964. Zaradi dvakratnega povečanja števiia prebivalcev in otrok je postala pretesna ter prchaja na troiz-mcnski pouk. Zato je nujno za-četi graditi novo šolo, vzpored-no z gradnjo drugega dela na-selja.
Zdravstveni dom Ljubljana --enota Mostc ima svojo ambu-lanto v prostorih Javnih skla-dišč, in sicer splošnega zdrav-nika, zobno ambulanto in enkrat tedensko otroškega zdravnika. Prostori ne odgovar-jajo svojciuu iiameiui, /Aasti pa
je težak problem otroške ambu-lante za bolne otroke. Zaradi pomanjkanja prostorov so starši primorani otroke voditi v Moste, kjer je čakalna doba tudi 4 ure. Prenatrpanost in druge težave so dobro znane vsem staršem iz Most, Zelene jame, Kodeljevega in Novih Jarš. Zato je nujno. da dobimo v naselju enoto zdravstvenega doma, še najprej pa ambulanto za bolne otroke. Pri tem je zapi-sati, da je Gradis iz Kvedrove 30 pripravljen odstopiti dvcin-polsobno stanovanje za namene ambulante ter znižati prodajno ceno stanovanja za 150.000 di-narjev. Iz razgovora s predstav-niki ZD Ljubljana pa sledi, da nimajo nobenih sredstev za opremo, saj so izračunali, da bi usposobitev stanovanja z opre-mo vred stala kar 1,000.000 dinarjev.
Kot smo že omenili, je v Jaršah poseben problem trgo-viiiska mreža. Le 0,06 kv. m prodajne površine pride na pre-bivalca. Kljub obljubam ni pri-šlo do razširitve trgovine Emo-na, in ni jasno, kdo bo gradil trgovino v novem naselju. Svet krajevne skupnosti in komisija zahtevata, da se v javnih občilih sporoči vsem zainteresiianim trgovskim organizacijam, kaj v Novih Jaršah gradimo, kakšne trgovinske dejavnosti hočemo in pa, da imajo možnost nasto-piti kot investitorji tudi druge trgovinske organizacije v državi. Zakaj monopol Emone in še nekaterih, politični fiasko pa trpijo prizadevni aktivisti kra-jevne samouprave? ! Temu pro-blemu bo posvetil vso pozor-nost svet potrošnikov, ki s svojo aktivnostjo pod vodstvom inž. Honsakove že kaže prve rezul-tate.
In kaj je z rekreacijskimi po-višinami in otroškimi igrišči? Ugotavljamo, da so razni zazi-dalni načrti. ki nam jih kažejo v fazi ,,razgrnitve", le na papirju. Lepo začrtane zelenice in igrišča so potem le delne ,,ze-lene krpe", otroška igrišča pa z ostrim peskom posuta zemlja brez kanalizacije, z dvema, tre-mi igrali ter nekaj klopmi. Tako se potem dela škoda na zeleni-cah, otrokom v starosti od 7 do 16 let pa ni kje nuditi organi-zirane rekreacije brez škode na skupnih komunalnih napravah.
Z izvolitvijo zbora delegatov KS, politične delcgacijc, s ka-tero krajevna skupnost partici-pira oblast v skupščini občine
m mesta, splošne delegacije za samoupravne interesne skup-nosti, komisije in svete KS ter z novo izvoljenim svetom kra-jevne skupnosti se je aktivno vključilo v družbenopolitično delo kar 147 obeanov delega-tov. Njihova starost je v po-prečju 35 let, kar zagotavlja aktivno. stalno delo in odgoror-nost. Med njimi je 27 mladincev in mladink, 61 članov Zveze komunistov, 17 članov zveze borcev, drugi pa so člani SZDL ter vključeni v različne organi-zacije in društva v naselju.
Program krajevne skupnosti, ki je delno usklajen s programi družbenopolitičnih organizacij in društev za leto 1975, je na-slednji:
—  v celotnem nasclju je ure-diti prometno signalizacijo, ze-lenice   in   igrišča  ter nastaviti komunalnega   redarja.   Košnjo trave je treba opraviti v lastni režiji; in v sodelovanju s hišnimi sveti. V ta namen je treba ku-piti dva stroja za košnjo trave;
—  urediti    velja    nezazidani prostor   pred  trgovino  Emone proti Kvedrovi;
—  za rekreaeijo otrok v sta-rosti 7 do 16 let, postaviti dve močni svetilki na križišču Kaju-hova—Šmartinska—Jarška cesta in Šmartinska-Kvedrova, asfal-tirati peš pot od avtobusne po-staje do kioska Tobaka ter na-ročiti prednačrt rekonstrukcije Lunačkove ulice;
—  urediti je   treba  okolico doma    družbenih   organizacij, prostore za mladino in napraviti balinišče v parku ob Kvedrovi in VVZ;
—  Soseska je dolžna zgraditi igrišča, ki so v programu zazi-dave prvega dela naselja ter ure-diti dostopnc poti in parkirišča;
—  ustanovijo se dramski kro-žek, pevski zbor, taborniška iii planinska sekcija;
—  zahtevati je, da se prične z gradnjo  nove OŠ in VVZ, za nadaljnjo gradnjo samskih blo-kov pa je treba dati prepoved iz že znanih razlogov;
—  V VVZ je treba organizi-rati uro pr vljic za predšolske otroke, ki niso vključeni v var-stvo, ter organizirati pustovanjc in srečanje z dedkom Mrazom;
-- socialnc in v/.gojne pro-bleme otrok in mladine jc treba rešcvati v povezavi z /avodom za socialno delo. kar vc'Ja tudi za problem alkoholizma v na-selju;
—   izpeljati  je   trcba   akcijo
odkupa stanovanja za preuredi-tev v otroško ambulanto ter akcijo za ureditev zdravstvene službe v naselju;
-   skupaj   z   RK   je   treba uspešno  rešiti akcijo sosedske pomoči za ostarele in prizadete občane; akciji naj sc priključi tudiTAZSM;
-   napraviti je treba pregled vseh  barakaijev  ter z analizo predlagati občini ukrepe za od-pravo barakarstva;
-   razširiti je  obstoječo tr-govsko mrežo ter zahtevati, da Emona v letošnjem letu adapti-ra oz. razširi prodajne prostore zgornje samopostrežnice;
-  v sodelovanju z občino in Viatorjem je treba zgraditi po-krito avtobusno postajališče na končni postaji ter združiti po-stajališči avtobusne proge št. 7 in  12, da ne bi bilo škode na kategorizirani zelenici in ,,cir-kuškega skakanja s postaje na postajo. Ker gre za končno po-stajo, morajo biti vstopna vrata v avtobus čakajočega avtobusa vedno odprta, končno postajo naj Viator redno čisti.
Ta program ni popoln, saj bi celotno navajanje zavzelo pre-več prostora. Občani ga bodo prejeli na domovc v fcbruarju s prošnjo. naj dajo nanj pripombe in konkrefne predloge, kar bo podlaga za srednjeročni pro-gram do leta 1980, ta bo iz-delan do maju letos, nakar bo dan v razpravo in na zbom de-lovnih ljudi in občanov sprejet v septembru 1975. V programu za letos je tudi zahtevati na PTT, da dobimo priključke za telefon in telefonsko celico, ki naj bi jo postavili ob parku v Kvedrovi pred blokom št.  11.
Kot potrebna finančna sred-stva je svet krajcvne skupnosti načrtoval znesek 595.100,00 dinarjev; od tega so sredstva prispevka za mcstno zemljišče 180.000,00 din, sredstva za ka-tegorizirane zelenice 40.000,00 din, razliko 375.000,00 din pa naj bi krili iz proračuna občine - brez 150.000,00 din ' jih prispeva Gradis.
V programu in finančnem načrtu ni predvidenih sredstev za delo tajnika, ker bo ta pro-blem treba rešiti skupno na rav-ni občine za vsc štiri inestne krajevne skupnosti v naši ob-čini.
Ob koncu naj še pripom-nimo, da želimo aktivno sodclo-varje s krajevno samoupravo vseh občanov in delovnih Ijudi, da bomo lahko sami in v sode-lovanju z diuginii krajcvnimi skupnostmi, samoupravnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela zadovoljili svo-je oscbnc in skupnc potrebe. S tem namenom smo se namreč organizirali in ustanovili tudi našo krajevno skupnosl.
LEOPOLD  KOS